Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Nov 12, 2014

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Ena sama noč



strast eroticnaMaja se je utrujena sesedla na kavč v svoji dnevni sobi in zavzdihnila. »Končno,vsaj malo oddiha za dva dni.« je zamomljala pri sebi in potrepljala po glavi svojega ljubkega labradorca Dona. Njen zvesti prijatelj jo je prijazno polizal po roki. »Vem ja, Doni, hrana potem sprehod. Gotovo ti je grozno biti zaprt, medtem, ko me čakaš, da pridem domov. Takoj se ti odkupim.

« Stopila je do majhne shrambe in v posodo nasula brikete ter konzervo in dolila vode. Don jo je takoj ucvrl do posode in slastno goltal hrano. »Hej počasneje, pravi požeruh si, veš?«se je zasmejala in se odpravila kuhat kosilo.

Zase je pripravila le malenkost, saj ni bila niti tako lačna. Včasih jo je skrbelo bolj za njenega ljubkega rjavega labradorca, ki ga je že imela celih 12 let, kot zase. Imela ga je zelo rada. Dobila ga je od dedka za svoj 12. rojstni dan in od takrat sta bila neločljiva. Kamorkoli je šla si je izborila, da je Doni šel z njo. Ni ga hotela pustiti doma.

Njeno ljubezen do živali je privzgojil njen dedek. Bil je nadvse ljubeč zaščitnik živali in vedno je komaj čakala, da ga lahko obišče na podeželju. Z razliko njene pet let starejše sestre. Ona in mama sta bili pravi mestni dami.

Vedno sta hoteli biti v središču pozornosti oblite s parfumom in okičene z nakitom. Sicer nista bile grozne osebe, vendar sta bile temperamentne in vedno je moralo biti vse po njuno. Ko je Maja izjavila, da bo študirala fotografijo, je njeno mater skoraj kap, saj se nikakor ni strinjala z njenim boemskim načinom življenja. Na vse pretege se je trudila, da bi jo prepričala, saj je zmeraj sanjala, da bosta njene hčerke ugledne zdravnice ali pa pravnice. Ena je bila na dobri poti druga pa je pač ostala črna ovca v družini.

Njena družina je bila ugledna in premožna, vendar je kljub temu morala delati, da si je zaslužila za študij, saj je zaradi napačne odločitve  mama ni hotela finančno podpirati svojemu možu, njenemu očetu pa tudi ni dovolila da bi jo. Po svoje je njena mati vedno upala, da se bo uklonila, če ji odtegne finančno pomoč in se vpiše na medicino, vendar se Maja ni hotela vdati. Vztrajala je pri svojem pridno delala in zraven študirala in tako je njena mama ni mogla prisiliti v nič. Seveda je vedno našla oporo vsaj v očetu, ki ji je na brez mamine vednosti primaknil kaj na njen račun in jo finančno razbremenil. Vendar je hotela ostati finančno neodvisna od drugih.Imela je svoje najemniško stanovanje in vedno gledala, da je zaslužila dovolj, da je plačevala položnice in privarčevala kakšen evro. Imela je star majhen avto, ki pa je dobro služil svojemu namenu. To je bilo vso njeno premoženje. Vse kar je želela in tudi zahtevala, da bo dedkova hiša na podeželju njena, več od svoje družine ni hotela niti pričakovala.

Zamišljeno se je sprehajala po bližnjem parku, Don pa je počasi stopal ob njej. Premišljevala je o svoji novi službi in o njemu. Pred dvema mesecema je pričela delati v bližnjem podjetju,kjer so potrebovali študente, ko ji je pot prekrižal zelo simpatičen temnolasec. Iz načina njegove elegantne drže in ulito krojene obleke je vedela, da je eden od »visokih« kot ji je rada imenovala. Vendar je vedno, ko je šel mimo nje, vljudno, vendar zadržano pozdravil in odkorakal dalje. Njegov modri pogled je bil hkrati hladen in premeten,  vsaj Maja je vedno imela takšen občutek. Nikoli ni marala takšnih ljudi. Ob sebi je imela rada tople, prijazne, odprte in sočutne ljudi, kot je bila sama. Hladnost in vzvišenost sta jo odbijala, pa vendar so ji vedno znova misli uhajale k privlačnemu neznancu.

Zdrznila se je. Niti zavedala se ni, da je ura že pozna in je postajalo hladneje. Vedela je, da morata z Donom domov, saj gre jutri že zgodaj zjutraj k dedku na podeželje, ki je komaj čakal, da pride njegova ljuba vnukinja na obisk. Obrnila se je in poklicala Dona, ki pa ga ni bilo nikjer na spregled. Iskala ga je s pogledom a ga ni bilo. Po navadi je takoj prišel na klic tokrat ga pa ni bilo. Iskala ga je po parku in jo je pričelo skrbeti. Ko je kot furija tekala sem in tja se je naenkrat zaletela v trdo telo. Ob sunku jo je odbilo korak nazaj in bi skoraj padla, če je ne bi zgrabile močne moške roke. »Oprostite prosim, nisem Vas videla, je dejala in si popravila lase z obraza. »Saj ni bilo nič takšnega, me pač niste videli,« jo je pobožal prijeten moški glas. Ko je pogledala navzgor je debelo pogoltnila slino. Pred njo je stal temnolasec iz službe. Čeprav se ji je po glasu zdelo, kot da se očitno zabava, z njegovega obraza ni razbrala prav ničesar. Zanjo je bil prava uganka. Še enkrat se je momljaje opravičila nato pa odhitela naprej. Bilo ji je nerodno in tudi ni hotela, da jo tako prebada z očmi. Odhitela je stran in klicala Dona. Ko se ji je končno prikazal bi skoraj zajokala od veselja tako ji je odleglo. Odšla sta domov.

S pogledom jo je spremljal vse dokler je ni bilo več na spregled. Nato pa se obrnil, poklical Aresa in odšel domov.

Ko je zvečer ležala v svoji postelji, Don pa ob njej na tleh, je zopet premišljevala o njemu. O njegovih močnih rokah, ki so jo trdno zgrabile in pridržale na mestu. In o njegovih čvrstih mišicah. Čutila jih je, ko se je zabila vanj. Prav sramežljivo je sanjarila o njem. Kakšen mora biti ko je gol. Njena lica je prekrila rdečica. Bilo jo je sram takšnih misli. In bolj kot se je trudila, da ne bi razmišljala o njem, bolj jo je vznemirjal. Že dva meseca je skrivaj pogledovala, če ga bo kje videla, vendar so bili takšni trenutki tako redki, ko pa ga je kje videla, je čutila, da jo v trebuhu stiska in lahko bi trdila da tudi čuti, kako ji metuljčki plešejo. Še nikoli ni bila zaljubljena. Pri štiriindvajsetih letih jo je bilo včasih sram priznati, da še ni spoznala nikogar, ki bi ga lahko ljubila. Spraševala se je ali je zaljubljena ali pa jo temnolasec samo privlači. »Tako Maja, zdaj pa kar nehaj. Ta ni zate. Že videti je nekam strupen!« se je kregala sama nase in pozneje komaj zaspala.

Ko se je vozila po podeželju je začutila lenoben mir. Tu in tam se je ustavila, si ogledala dih jemajoče pisane jesenske barve. Bil je lep topel jesenski dan. Bila je vesela, da bo po dolgem času videla dedka. Močno ga je že pogrešala, vendar pa je ob dveh službah težko našla nekaj časa zanj.

»Dedek!« je že od daleč klicala in mahala, ko je ta srkal kavo na verandi pred hišo. Pomahal ji je nazaj. Parkirala je in odhitela k njemu, ga poljubila na obe lici in se vsa srečna vsedla zraven njega. »Pa si le prišla malo pogledat, mene starca.« Jo je prijazno ogovoril in jo prijel za roki. »Zelo sem te vesel.«

Ogromno sta si morala povedati. Ona njemu, da napreduje s študijem in izpiti, da nima fanta saj ga še ni spoznala, po vrhu vsega pa ji dve službi vzameta veliko časa. Dedek pa je njej zaupal o novostih na vasi. Povedal ji je, da je neznanec kupil propadajočo posest, ki meji na njegovo, jo obnovil in zgradil pravi raj na podeželju. Zaupal ji je tudi, da je sosedin sin doštudiral in da je dobil dobro službo v mestu. Namignil ji je, da ga morata kdaj obiskati. Dvignila je eno obrv. Vedela je, kam pes taco moli. »Prosim dedek, ne. Fantje me trenutno sploh ne zanimajo,« se je zlagala, saj je vedela, da jo temnolasec še kako mika. V njenem življenju ob vseh obveznostih, ki jih je imela, pač ni bilo trenutno prostora za moške.

Vikend pri dedku je prehitro minil in Maja se je nedeljo zvečer znova vračala v mesto. Nabrala si je novih moči za nov delovni teden. Vmes pa naredila nekaj krasnih pokrajinskih posnetkov. Zjutraj se je vstala polna elana. Pred službo je morala še peljati Dona na sprehod, saj je potem spet večino dneva ne bo in bo nanj pazila soseda. Jutra so postajala vedno hladnejša. V kavarni si je kupila kavo jo počasi srkala in hodila po parku. Nato je Dona peljala nazaj v stanovanje in se odpravila na delo. Vsi so imeli svoje delo in tudi ona. Včasih je bilo prav monotono vendar je vedela, da je delo dobro plačano in zato je vztrajala. Cel čas je opazovala, če bo kje opazila njenega temnolasca vendar ga ni nikjer bilo. Bila je kar malo razočarana, da si ne bo mogla vsaj malo napasti oči na njem. Bila je radovedna zato se je mimogrede pozanimala pri sodelavki o njenem temnolascu. Izkazalo se je, da je Erik Horvat, sin lastnika podjetja in ji je postalo kar jasno od kot vsa ta njegova nadutost in vzvišenost. Že zdaj ga ni marala in ji ga tudi ni bilo treba. Njen delovnik je minil in njega ni bilo od nikoder, vendar ni imela časa misliti nanj saj jo je čakala strežba v kavarni.

Ker ni imela gneče v kavarni si je še sama privoščila košček tortice. Sredi sladkanja s tortico, jo je prekinila njena sestra Ivana, ki je vsa žarela, ko je prišla k njej. Prijela jo je za roko saj jo je želela seznaniti z nekom. Majo ni preveč zanimalo, kdo bi to lahko bil, saj je Ivana skoraj vsak mesec spoznala kakšnega novega »pravega« moškega, ki ga je nato kratko malo zavrgla kot kakšno cunjo. Prijela jo je za roko in jo odvlekla v zadnji kotiček kavarne. »Kot sem ti že prej omenila Erik, če sva že tukaj, naj ti predstavim svojo sestro Majo,« je še kar cvetela in vlekla Majo za rokav. Od šoka je Maja skoraj izpljunila še tisti košček tortice, ki ga je morala tako hitro stlačiti v usta, ker jo je Ivana tako preganjala, saj je pred njo on, ki ji je tako mešal glavo. Bila je v šoku. Ni si znala pojasniti, kako sta se ta dva sploh našla skupaj. »Pozdravljena Maja, jaz sem Erik in me veseli, da sem te spoznal. Tvoja sestra mi je veliko povedala o tebi,« jo je pozdravil in ji ponudil roko. Komaj se je zadržala, da ni zavila z očmi. Bog ve kaj mu je natrosila si je mislila. Svojo dlan mu je podala zelo zadržano. »Me veseli.« Pogledala ga je naravnost v oči in zdelo se ji je, da se ji šibijo kolena. Njegov dotik in stisk roke ji je poslal elektriko po celem telesu.  Ni vedela, kaj se ji dogaja. Zrla je v prelepe modre oči in moškega izjemnega videza. Nikoli še ni srečala takšnega moškega. Bila je prevzeta. Kot nalašč je bil za njeno sestro je vsa presunjena ugotovila. Njena sestra je bila lepotica na mestu in dobra partija za vsakega moškega. Bila je vitka dolgonoga blondinka z prelepimi zelenimi očmi in z oblinami na pravem mestu. Bila sta nekako popoln par. Kot pravnica pa je bila Ivana zelo ambiciozna in nekako je spadala v isti rang kot Erik. Njene misli je pretrgala gruča obiskovalcev, zato se je na hitro poslovila od obeh z obljubo, da ju bo takoj postregla. »Od vseh krajev, ki je možno si ga pripelje ravno v mojo kavarno. Kakšna zmešnjava. Koliko poznam Ivano se je zagotovo hotela le malo ponesti pred mano. In sedaj se je lahko upravičeno ponesla.« Je mrmrala pri sebi, ko je postregla njima pa še gostom. Nato je imela spet čas zase, namestila se je za mizo in vzela v roke knjigo za naslednji izpit. Ob samem pogledu na obsežno literaturo jo je že pekla glava. Čeprav je bila radovedna, kaj se dogaja v zadnjem delu kavarne, ni hotela tako očitno vohunit za njima. Če bi jo videla bi ji bilo samo še bolj nerodno, zato jima je pustila zasebnost in se lotila svoje knjige. Bila je že utrujena in hotela je čim prej oditi domov. Zgleda, da pa se edino Ivani in Eriku ni nikamor mudilo. Šlo ji je že malo na živce. Po eni strani je bila malce ljubosumna, ker je ona lahko v njegovi družbi, po drugi strani pa bi že rada šla domov, saj jo jutri čaka spet nov dan podoben temu.

»No zbudi se že, midva greva,« jo je tresla Ivana. Zaspano je dvignila glavo in se zazrla v njiju. Sploh ni vedela, kdaj je zadremala, kar z glavo na knjigi. Ko se je prebudila sploh ni vedela kje je. Nato se je spomnila. »Bil je že skrajni čas, da gresta,« ji je malo razdražljivo odgovorila. Bila je ura že krepko čez polnoč, ko sta se odpravila domov in Maja se je spraševala, če gresta k njemu ali njej. Na hitro je pospravila, ugasnila luči zaklenila in se odpeljala domov. K sreči ni imela zelo daleč zato je bila hitro doma. Bila je res utrujena  in kar malo jezna nanju, da sta tako dolgo ostala v kavarni, ko pa bi že zdavnaj morala zapreti. Padla je v posteljo in ko jo je zjutraj zbudila budilka je bila namrgodena saj jo je čakala služba.

Njen delovnik se je vlekel kot jara kača. Kar v eno je zehala in se presedala. Komaj je držala oči odprte. Ko je bil čas za malico se je zavlekla v osamljen kot, da se malo odpočije. Vsedla se je na stol, naslonila glavo nazaj in počivala.

»Mogoče bo tole pomagalo, jo je predramil glas,« in skoraj je na široko zazijala, ko se je zazrla njemu v oči. »Včeraj sva te dolgo zadržala, zato sprejmi tole kavo v opravičilo.« Maja je bila tako presenečena, da je komaj odprla usta. »Hvala, ampak ni bilo potrebno. « Ozirala se je okrog, če je kje kdo, da bi jo videl. Ni ji bilo prijetno, da bi potem ljudje šušljali, saj ni bilo ravno v navadi, da ti sam lastnikov sin streže kavo. Vendar, ker je tako omamno dišala, jo je hvaležno vendar negotovo sprejela. Ko je segla po kavi ga je nenamerno oplazila z roko. Kot vedno jo je stresla elektrika. Na njegovem obrazu ni opazila podobne reakcije, sama pa je bila podobna paradižniku. »Hvala lepa,« je dejala in srknila požirek kave. Zaprla je oči in se razvajala s prijetno tekočino. Mislila je, da je medtem že šel, pa je samo stal in jo gledal. Nemirno se je presedla. Počutila se je neprijetno, ker jo je tako prebadal z očmi. »Hvaležna sem vam za kavo« je rekla in vstala, da bi odkorakala stran. Stal ji je tako blizu, da je lahko vonjala, kako je omamno dišal. Bila je vsa na trnih. V njej se je prebudilo poželenje, ki ga še ni nikoli prej čutila. Zaželela si je, da ji pokaže, kako krotiti to poželenje. Zaželela si je biti v tem jeklenem objemu in njegovih močnih rokah. Stresla je z glavo, kot bi ji to pomagalo pregnati pregrešne misli, ga pogledala se poslovila in odkorakala stran. Ni mogla biti več v njegovi bližini, vendar jo je nekaj neustavljivo vleklo k njemu. Kot bi čutila nevidno vez med njima. Vse skupaj se ji je že zdelo pošteno trapasto, kako bi lahko sploh kaj čutila do popolnega neznanca, razen privlačnost. Spomnila se je, da ta neznanec greje posteljo njeni sestri zato je takšne misli želela čim prej pozabiti in si jih izbiti iz glave. Ob njeni sestri se je vedno počutila manj vredno in zato si sama ni predstavljala, da bi sama imela takšnega moškega kot je Erik.

Zrl je v ekran računalnika in se komaj zbral. Po mislih mu je hodila brhka lepotica s svilnato kožo in ustnicami ustvarjene za njegove poljube. Že ko jo je prvič videl si jo je poželel. Sploh se ni zavedala svoje privlačnosti in pogledov, ki jih zbuja. Imela je rjave temne oči, ki so gledale tako nedolžno, da je imel občutek, da jo mora zavarovati pred celim svetom še bolj pa pred seboj. Ko mu je prvič prekrižala pot mu je zamajala tla in moral se je potruditi da ni z ničemer pokazal, kako močno ga privlači. Težko se je upiral njeni nedolžni privlačnosti, ko pa bi jo najraje zvlekel v svojo posteljo. Vendar se ni hotel zapletati z dekletom, kot je ona. Delovala je preveč pošteno, naivno in dobro vzgojeno sam pa je bil prevelik ženskar in ne bi bilo pošteno do dekleta kot je ona, da jo samo izrabi in potem zavrže kot je že druge. Pri svojih 30. letih se še nikakor ni bil pripravljen vezati. Prisegal je na samsko življenje. Imel je dovolj denarja, žensk in prijateljev. Ni se še bil pripravljen odreči svojemu načinu življenja. Dovolj mu je bilo, da je zlezel ženski pod krilo in jo zavrgel ko ga je pritegnila druga ženska in temu se ni nameraval odreči. Bil pa je vseeno dovolj pameten, da se ni zapletal z dekleti in ženskami, ki bi ga nato hotele zvleči v jarem in nekako mu je Maja delovala prav takšna. Pri sebi se je strinjal, da bi rad, da bi mu občasno grela posteljo, po drugi strani pa je ni hotel prizadeti. Vedel je da je egoist, ki v odnosu samo jemlje in nič ne daje in po navadi so se ženske strinjale s tem, da jim je nudil drobtinice. Marsikatero žensko je pustil strtega srca in Majinega bi zagotovo hitro poteptal. Z roko si je šel skozi lase in se počutil ujetega. Premočno si jo je želel in obenem vedel, da ji ni pripravljen nuditi ničesar. Ni bil pripravljen na zvezo in obveznosti, ki jih ta zahteva.

Dnevi so prehitro minevali in sončni jesenski žarki so Majo vabili na podeželje k dedku. Oboževala je pisano naravo, šumenje listja pod nogami vonj po prihajajoči zimi. Odločila se je da si bo vzela dva prosta tedna samo zase in se iz pustega mesta podala k dedku na podeželje. Temnolasec ji kar ni in ni šel iz glave. Kadar ga je zagledala je njeno telo vpilo po njegovi bližini vendar se je odločila, da bo v kali zatrla takšne občutke. Malo zaradi sebe, saj se ji je zdel popolno nasprotje nje same, dosti pa tudi zaradi Ivane, ki je bila vedno bolj in bolj zaljubljena vanj. Vsaj tako ji je govorila vedno, kadar je šla na družinsko kosilo ali pa jo je Ivana obiskala v kavarni. Bila je že pošteno sita njenih pogovorov o njem. Sama pri sebi pa je priznala da je tudi ljubosumna, saj ji je bil Erik všeč. Kaj všeč? V njej je zbujal strasti, za katere sploh ni vedela, da jih premore. »Ne, Maja, prezri to. On ni zate. Je Ivanin« si je dopovedovala, ko je pakirala stvari v kovček, Don pa se ji je sukal pod nogami. »Neučakanec mali.« Pol ure kasneje sta se že vozila proti podeželju. Uživala je ob pogledu na zeleno reko in pisane gozdove. Navila je radio na glas in si glasno prepevala ob zvokih njene najljubše melodije. Don pa je vmes par krat veselo zalajal. Bila je dobre volje, saj je imela pred seboj dva tedna uživanja z dedkom. Veselila se je jahanja konjev, vmes pa bo lahko naredila prekrasne fotografije narave. Oboževala je svoj bodoči poklic.

Ko je prispela se je vrgla dedku v objem saj jo je ta že nestrpno pričakoval. Poljubila ga je na lice in si ga ogledala. Bil je videti zdrav zato je bila zadovoljna. »Pridi, kava že čaka, soseda pa mi je zate dala domačo gibanico,« jo je z nasmehom pogledal in jo povabil v hišo. Ni ji bilo treba dvakrat reči. Oboževala je domačo gibanico. Časa sta imela na pretek, zato sta uživala ob kavi na terasi in se pogovarjala. Njima ni nikoli zmanjkalo teme za pogovor. Dedek je bil navdušen nad njenim zrelim razmišljanjem. Zrasla je v pravo lepotico, pa vendar je dajala vtis, kot da se tega sploh ne zaveda. Oboževal jo je, saj je bila pametna, razumna in zelo srčna ženska. Povedala mu je o njenih domačih, da se počasi topi led in mama popušča. Tega je bila vesela, saj je ozračje vedno postajalo vedno manj napeto. Saj se je sama že naveličala mamine trme in kljubovanja. Svoje starše je imela zelo rada zato jima je dala čas, ki je že kazal rezultate. Sonce je prijetno grelo zato se je odločila za ježo. Pripravila si je konja, vzela fotoaparat  obvestila dedka, da pride kmalu in odrvela. Oboževala je veter v laseh in si je dala malo duška. Dedek pa je za njo le opazoval, kako so njeni rjavi kodri plapolali v vetru. Ni ga preveč skrbelo, da bi si kaj naredila. Bila je vešča ježe in tudi skrbela je, da ni šla preko meje konja.

Počasi je umirila konja in uživala v počasni ježi ob razgledu na naravo. Pogled ji je segel vse do mesta. Tu in tam se je ustavila in naredila kakšno fotografijo. Bila je srečna.

Proti večeru je s pordelimi lici prispela nazaj,kjer jo je že čakal dedek. Pomagala mu je pri opravilih v hlevu nato sta skupaj večerjala. Povedal ji je, da je čez štiri dni veselica na vasi, če bi želela iti. Maja je imela rada vaške zabave in zdelo se ji je zabavno, da bi z dedkom nekam šla zato je privolila. Seveda je vedela, kaj se dedku plete po glavi. Bil je pretkan in jo je želel seznaniti s sosedovim sinom. Mogoče je pa ravno postavni Tomaž primeren zanjo. Bo videl kako se bosta ujela. Ob pretkanih mislih se je samo nasmehnil.

»Dedek, jaz bom peljala,ni potrebno, da greva s Tomažem« ga je prepričevala Maja. Bil je dan veselice in dedek je želel, da se peljejo skupaj s sosedo Tanjo in njenim sinom, nad tem pa Maja ni bila navdušena. Na koncu pa je vseeno jamraje popustila. Tomaža že ni videla precej časa, zato je bila presenečena. Zrastel je v postavnega moškega. Spomin  ji je segel v čas ko sta se kot otroka igrala, kadar je prišla k dedku na počitnice, in iz suhega ter nerodnega fanta je zrastel v pravega moškega. Ni občutila nobenih metuljev in mravljincev, ko sta se spogledala. Nobene kemije in elektrike, kot pri zapeljivem Eriku. Zazrla se je v nočno nebo in se ob pogledu na zvezde zasanjala. Kaj neki zdaj počne on? Mogoče je z Ivano. Neprijetno jo je zvilo v trebuhu in poskušala je zatreti takšne občutke. Stresla je z glavo in se posvetila živahnemu klepetu v avtu.

Kmalu so prispeli. Bila je presenečena, saj je bilo veliko ljudi, ki so veselo plesali ob ritmih glasbe. Našli so si prostor za sedeti in si naročili pijačo. Ker ni vozila si je privoščila pivo. Dedek jo je ponosno predstavljal sovaščanom, kateri so osupnili, da je že tako odrasla ženska. Enostavno čas prehitro beži so se vsi strinjali. Kmalu jo je Tomaž zvlekel na plesišče. Bila je rahlo okajena in dobro razpoložena. Glasba se je umirila stisnil jo je k sebi in sta se zavrtela. Smejala sta se dogodkom iz otroštva. Tema je nanesla na ljubezen in Maja mu je kar pojasnila, da je sama a žal ne čuti nobene privlačnosti med njima zato noče, da bi gojil kakršno koli upanje. Z olajšanjem jo je pogledal in zelene oči so mu veselo poblisnile saj se je strinjal z njo. Povedal ji je celo, da mu že dolgo časa srce bije za ljubko dekle iz vasi, a da žal še ni zbral poguma, da bi jo povabil na zmenek. Diskretno je pokazal na zapeljivo dekle, ki ga je ravno tako opazovalo. Zgleda, da tudi ona ni bila imuna nanj. Ker ni želela zapletati zadev se je od Tomaža poslovila in namignila, da ima nocoj priložnost, da jo poskuša osvojiti. Odšla je do mize vmes pa iskala dedka. Bila je navdušena. Na plesišču se je vrtel z prikupno damo njegovih let. Zdelo se ji je, da se zelo zabava. Odšla je do šanka po novo pivo. Čeprav ni bila ljubiteljica alkohola se ji je zdelo da se po dveh pivih ne bo podrl svet.

V nekem trenutku je zaslišal njen smeh. Zdelo se mu je da ima prisluhe, ko se je obrnil in jo zagledal na plesišču. Bila je ona. Zagledal jo je v objemu moškega, nasmejano in zelo zadovoljno. Namrščeno je gledal vanju. Čeprav mu ne bi smelo biti mar, ga je zbodla misel, da je njegova. Nato je ni izpustil izpred oči cel preostanek večera. Počutil se je kot plenilec, ki zalezuje svoj plen. Občudoval jo je. Oblečena je bila preprosto v jeans. Njena bela majčka pa je razkrivala lepe obline, ki jih kratka jakna ni mogla skriti. Zlahka si je predstavljal vse ostalo pod obleko. Njene lepe noge so bile greha vredne in čeprav se tega ni zavedala, je nocoj požela več kot ducat poželjivih pogledov moških. Poznal je veliko žensk, ki so igrale na svoje karte s svojimi čari, ampak ona kot da se ne zaveda, kakšne občutke zbuja. Niti se ni trudila za to. Ali pa zelo dobro igra. Igra ali ne, njega je pritegnila takoj.

Slonela je za šankom se zabavala, s kom pomenila in uživala v večeru, ko je naenkrat začutila roko na svojem ramenu. Veselo se je obrnila in dvignila roke, da bo objela dedka. Namesto v dedka, pa se je zazrla v prelepe znane modre oči. Bile so modro vijoličnega odtenka. Od presenečenja je široko odprla oči in malo bi manjkalo, da bi zazijala. Noge so ji klecnile in ni vedela ali od alkohola ali česa drugega roke pa so ji na kratko obvisele v zraku, ki jih je hitro spustila ob telo. »Predvidevam, da nisi pričakovala mene,« jo je ogovoril z žametnim glasom in iskricami v očeh. Prebadal jo je s pogledom. »Res ne. Mislila sem, da je dedek ali pa moj prevoz,« mu je komaj odgovorila in se obrnila nazaj k šanku. Globoko je zajela sapo, da bi umirila hitro bitje srca. Usoda ima pa res čudne poti. Njega ne bi tukaj pričakovala, pa če je ne vem kaj. Pridružil se ji je. Nenadoma se ji je motilo, ampak ne od piva, temveč od njegove bližine. Stal je tesno ob njej se je dotikal z boki in rameni. Težko je dihala in postajalo ji je vroče. Čudno. Naenkrat se je počutila kot riba na suhem. Bil je oblečen v jeans hlače in črno majico. Črne lase je imel narahlo razmršene, bil pa je videti izjemno zapeljivo in nevarno. Tesna majica je kazala napete mišice pod njo. Bil je sladko pregrešen. Razmišljala je, kako bi se čim prej pobrala stran od njega. »Jaz bom pivo, tej gospodični pa dajte, kar si želi« ga je slišala reči. Vse se ji je dogajalo kot v počasnem posnetku. Iz daljave je slišala natakarico, ko jo je spraševala, če bo še kaj pila. Ne hvala, se je slišala reči, čeprav se ji je zazdelo, da to sploh ni njen glas. Erik pa jo je pogledal in prijel za komolec. »Dovoli, da te povabim na eno pijačo« jo je pogledal tako nedolžno, da je privolila. »Prav, pa mi dajte kozarec vina,« tega bo lahko na hitro srknila potem pa se izmuznila in odšla domov. Na hitro je preletela po množici. Iskala je dedka in Tomaža. Dedka ni bilo nikjer na spregled Tomaž pa je bil zatopljen v pogovor z njegovo simpatijo. Ni imela srca, da bi prekinila čar ljubezni, ki mu je bila pravkar priča, čeprav se ji je naenkrat zelo mudilo domov. Erik je opazoval njen obraz. Na njem se je izrisala polna paleta čustev. Od zaskrbljenosti, pa napetosti, nežnosti. Sploh ni znala skrivati občutkov. In sodeč po njenem vedenju, je komaj čakala, da ga zapusti in odide. Nekako se ni strinjal s tem. Izkoristil bo čar zabave, da jo bo lahko potegnil v objem in jo zavrtel po plesišču. Čeprav bi jo prav rad peljal na pravi zmenek, na večerjo v prijetno restavracijo ob umirjeni glasbi, se bo trenutno zadovoljil prav s tem.

Ko je proti njima korakal sivolasi moški se je zresnil. »Pozdravljeni gospod Horvat«, ga je ogovoril dedek in mu podal roko. Erik jo je toplo sprejel in stisnil. »Pozdravljeni, gospod Novak, lepo vas je videti. Pa prosim dovolj uradnosti, za Vas sem samo Erik.« Maja  je pogledovala od enega do drugega in nič ji ni bilo jasno od kod se ta dva poznata. Kot bi ji dedek prebral misli jo je ogovoril.  »Erik je moj novi sosed, saj se spomniš tiste zapuščene propadajoče posesti. On je sedaj lastnik tistega koščka raja. Me pa zanima, od kje se vidva poznata?« Odprla je usta, da bi mu povedala, da se sploh ne poznata dobro in da je dejansko njen šef, jo je prekinil Erik. »Sva prijatelja iz mesta. V isti park hodiva sprehajati najine pse.«  Zdelo se ji je, da jo nagajivo gleda, ampak ni bila prepričana. Dedek se je zadovoljil z odgovorom in ni vrtal dalje. Povedal ji je, da gre počasi domov  in da ga bo ljubka dama, s katero je preplesal celo noč, rade volje zapeljala domov. Pomežiknil jima je, se s poljubom na Majina lica poslovil od njiju, še preden bi lahko Maja kaj rekla. »No kaj takega,« je mrmrala sama pri sebi, Erik pa je bil videti zadovoljen. Glasba se je prelevila v umirjene ritme in Erik jo v objemu popeljal na plesišče.

»En ples, če dovoliš?« nemo je prikimala in se pustila, da jo vodi. Zdelo se ji je, da jo je malo pretesno povlekel v svoj objem, zato se je poskusila malo izviti, vendar ni popustil. Na koncu se je vdala. Naslonila je glavo na njegovo ramo in se prepustila nežnim ritmom. Bila je že okajena, zato ji je bilo že kar malo vseeno. Predala se mu je v objem in sta tako plesala. Nihče od njiju ni hotel prekiniti tega čara, zato sta vseskozi molče plesala. Po njegovem se ni niti zavedala, kdaj je glavo nastavila pod njegov vrat on pa jo je z ustnicami narahlo podrsal po njenem čelu. Alkohol ji je pomagal, da se je počasi sprostila. Nekako se ji je zdelo, da spada k njemu, v njegov objem. Ob misli na to jo je malo stisnilo. Ni vedela kako se mu upreti. Ivana ji ne bi nikoli odpustila, če bi se zapletala z njeno ljubeznijo. Pa tudi sestro je imela preveč rada, da bi ji kaj takega sploh naredila. Ko je glasba utihnila se je predramila. Narahlo se mu je izvila iz objema in ga pogledala. Izkoristil je priložnost, jo narahlo prijel za brado jo privzdignil in jo poljubil. Sprva nežno nato vedno bolj zahtevno in posesivno. Naletel je na njen rahli upor, ki ga je v trenutku zatrl. Čutil je kako se mu je predala. Stisnil jo je k sebi in se predal poljubu. Užival je ko je okušal njene omamne ustnice in se stisnil ob njeno telo. Čeprav je že pred časom sam sebe prepričeval, da se je mora izogibati, ker se ni pripravljen vezati, mu v tem trenutku ni bilo jasno kako bi to storil in zakaj. Premočno si jo je želel in obenem vedel, da ji ni pripravljen nuditi ničesar, kar si ženska kot je ona zasluži. Čutil je da je drugačna od ostalih zato je ni nameraval prizadeti, hkrati pa ga je bilo dovolj egoista, da jo je takole nesramno poljubljal. Ni se želel obremenjevati s tem. Ne zdaj, ne v tem trenutku. Želel je le biti ob njej in okušati njene strastne ustnice.

V njeni glavi pa je bila prava zmešnjava. Želela si ga je premočno, en delček nje pa se je zavedal, da ga ne more imeti. Ko jo je takole stiskal in poljubljal, je pomislila, da se ji bo zmešalo. Ni še ugotovila ali je to nemara ljubezen ali le strast, ki povezuje dva človeka, ki v tem trenutku čutita enako. Komaj se je zbrala in se odtegnila od njega. »Domov moram« se je izgovorila, se obrnila, pomešala med množico in odhitela. Čeprav je ostala brez prevoza, se je odločila, da gre domov. Niti ji ni bilo pretežko, samo da se mu je izognila. Vse telo ji je hrepenelo po njemu, po njegovem objemu. Želela si ga je. Čeprav še ni nikoli okusila ljubljenja, je vedela, da je to poželenje.

Bila je tako zamišljena, da sprva sploh ni opazila dežnih kapljic, ki so pričele kapljati po njenem obrazu. Nato se je ulilo kot iz škafa. Pospešila je korak. Vedela je da bo do doma prišla popolnoma premočena. Naenkrat jo je obsijal sij žarometov in avto je ustavil spredaj pred njo. Odprla se je šipa. “Vstopi, te bom peljal.” Njeni čuti so se napeli. Pa saj to ni res, od vseh možnih ljudi se pripelje ravno on. Ni preveč premišljevala, saj je že bila premočena do kože. Hitro se je vsedla v avto. Premeril jo je z očmi. Vsaka mišica se mu je napela, saj so se skozi njeno premočeno majico videle prav vse obline. Maja je bila tako zaposlena sama s seboj, da ni opazila njegovega vročega pogleda. “Morala bi me počakati, bi te jaz peljal,” ji je resno dejal. Ob njegovih besedah je bila v zadregi, saj se je spomnila njunega poljuba. Po ustnicah jo je zaščemelo. S prstom si je potegnila po spodnji ustnici. Pot sta nadaljevala molče. Potem je Maja ugotovila, da je sploh ne pelje domov. Zastrmela se je vanj. “Daj me tukaj ven, grem peš,” dedek bo zaskrbljen. “Pomiri se, takšna ne moreš domov saj si premočena. Kaj si bo pa tvoj dedek mislil o meni če te pripeljem takšno. Imel me bo za neodgovornega, da te pripeljem domov premočeno do kože.” Hotela mu je ugovarjati, vendar jo je njegov neizprosni pogled utišal. Vedela je, da ne bo trpel ugovarjanja. Pripeljal jo je k sebi. Rahlo je zadrgetala. Pospremil jo je do hiše, ta je bila prekrasna. Dedek je imel prav. Erik si je posestvo spremenil v pravi raj.

Bila je navdušena nad njegovim okusom. Ni pričakovala, da ji bo hiša nudila takšno domačnost. Bilo ji je zelo všeč. Erik jo je opazoval, ko je občudovala njegov dom. Ni si znal pojasniti, zakaj ga dejstvo da jo ima ob sebi, tako veseli. Zakuril je kamin, da se bo lahko ogrela. “Če se hočeš osvežiti pojdi po stopnicah navzgor, levo je kopalnica. Prinesel ti bom nekaj za preobleči, ta čas da se tvoja oblačila posušijo.” Grlo se ji je osušilo ob pogledu nanj. Njegove oči so bile barvna paleta. Če bi bila Maja izkušena ženska bi opazila, da jo gleda poželjivo. Hitro se je obrnila ter odhitela po stopnicah in mu tako omogočila pogled na njeno ravno prav zaobljeno zadnjico in dolge noge. Ušel mu je vzdih. Kaj vendar počnem. Igram se z ognjem. Spraševal se je zakaj je ni zapeljal domov in odnesel pete. Ves tisti govor o neodgovornosti in kaj si bo njen dedek mislil si je gladko izmislil. V bistvu se ni nikoli požvižgal na druge kaj si mislijo o njem. Vedel je, da jo hoče nocoj ob sebi in še kako pod seboj. Ob misli, da bi jo imel v postelji mu je ušel vražji smehljaj. Le ni še vedel kako bi njo do tega pripravil. Maja se je stuširala. Prijala ji je topla voda in počutila se je prerojeno. Ko je razmišljala o vražjem temnolascu spodaj, se ji je napelo vso telo. Naenkrat je rahlo a odločno potrkalo na vrata. “Prinesel sem ti nekaj za obleči.”  “Pusti pri vratih je zaklicala nazaj.” Bil je kar malo razočaran. Večina žensk bi izkoristila priložnost in ga povabila naprej, vendar je vedel, da ona tega ne bo storila. Zato je rahlo odprl vrata in diskretno odložil svojo majico in kratke hlače na omarico pri vratih. Napotil se je k svoji spalnici, saj se je odločil, da se bo tudi sam oprhal in osvežil, saj je bil cel dan na poti in mu bo prijala osvežitev.

Maja je stopila iz kopalnice in se zazrla v napol priprta vrata v njegovo spalnico. Tam je stal Erik oblečen samo v spodnjice in si brisal mokre lase. Usta so se ji osušila. Ob pogledu na njegovo atletsko grajeno postavo so se ji šibila kolena. Vedno se je spraševala in ugibala kakšen je brez obleke, zdaj si je zaželela, da tega ne bi videla. Telo ji je zadrgetalo od poželenja. Še nikoli se ji ni zgodilo, da bi po nekom tako hrepenela. Komaj se je pripravila, da je odtegnila pogled in se odpravila po stopnicah navzdol. Skušnjava je bila prevelika.

Maja se je grela pri kaminu in strmela skozi okno. Še vedno je močno deževalo. Ko je zaslišala korake se je obrnila. Še oblečen le v trenirko in kratko majico je izgledal božansko. Kot bi jo začaral ni mogla nehati strmeti vanj. V mislih si je predstavljala, kako jo objemajo te njegove močne roke in kako bi bilo če bi jo po telesu posul s poljubi. Ko jo je Erik že tretjič vprašal kaj ji lahko ponudi za piti se je komaj predramila. “Samo kozarec soka prosim, mislim, da je bilo za danes dovolj alkohola.” Opazovala ga je kako je odšel proti kuhinji. Hitro se je vrnil z kozarcem jo potem spet zapustil in odšel nazaj v kuhinjo. Čez nekaj časa je zaslišala ropotanje in odšla za njim. Našla ga je s roko povito v kuhinjsko krpo. Namrščila se je, ko ga je videla kako si je sam poskušal oskrbeti rano. Sploh je ni videl kdaj je prišla v kuhinjo. Znašla se je tik ob njem in nežno prijela njegovo dlan, kjer je videla grd urez. “Kaj za božjo voljo pa si vendar počel?” “Hotel sem nama pripraviti nekaj za pod zob pa sem precenil ostrino noža,” se je skušal pošaliti. Prvič ga je videla nasmejanega in všeč so ji bile prikupne jamice na njegovem obrazu. “Pridi, bova poskrbela za tole.” Posedla ga je na barski stolček ob kuhinjskem pultu in mu spretno oskrbela rano. Opazoval jo je. Prsti so ga zasrbeli. Njeni lasje so ga dražili po nosu, ko se je sklanjala nad njegovo roko in mu jo povijala. ” Takole, zdaj pa bo.” Ponosno je opazovala svoje delo. Niti najmanj pa ni pričakovala, da jo bo potem zgrabil povlekel med svoje noge jo objel z rokami in jo vroče poljubil. V kali je zatrl ves njen upor. Bila je presenečena sama nad seboj kako hitro je popustila. Popolnoma ji je zmešal čute in glavo. Z roko ji je šel pod majico. Njegova dlan je povzročila drget po njenem telesu. Želela si ga je. Močno. Kot bi ji bral misli jo je prijel za roko in jo vodil navzgor proti spalnici. Med poljubom ji je slekel majico.  Postalo ji je nerodno. Hotela si je zakriti prsi pa jo je zgrabil za zapestji. “Nikar, dovoli, da te občudujem. Prekrasna si, zakaj bi se skrivala?” “Še nikoli me ni kdo tako gledal, kot me ti.” Njena rdečica na obrazu je bila prikupna. In ko je spustil svoje ustnice na njeno dojko, je skoraj zakričala od užitka. Nežno jo je porinil na posteljo, si slekel majico in se vlegel nanjo. Občutek njene gole kože na svoji je bil nepopisen. Še vedno mu ni bilo jasno, kako ji uspe ta naivna nedolžnost.

Kako je zardevala in kako ji je bilo nerodno, ko ji je slekel majico. Tudi če je bila nedolžna, je bil egoist. Vzel si bo vse kar mu bo pripravljena sama dati. Komaj se je zadrževal, da ni lačno planil nanjo. Želel si jo je že od trenutka ko jo je spoznal. Od takrat mu njene oči nenehno kradejo sanje.  Mogoče jo bo potem, ko si jo bo vzel, končno pozabil in ga bo ta občutek minil. Z poljubi ji je posul telo. Maja je mislila, da se ji bo zmešalo. Koža ji je gorela od njegovih dotikov. V nekem trenutku jo je prešinila misel na Ivano in oglasila se ji je slaba vest. Kaj neki počne? Vendar ko je začutila žgoče ustnice je pozabila tudi na to. Vedela je, da ga ne bo ustavila. Vedela je, da se mu bo predala, čeprav bo s tem izdala svojo lastno sestro.
Z vso strastjo, ki jo premore mu je vračala poljube. Želela ga je poljubljati po vsem telesu, si zapomniti vsak košček njegovega telesa.  Bila sta vzburjena in lačna drug drugega. Erik si jo je hotel vzeti počasi, ampak ga je tako razvnela, da se ni mogel več zadržati. Njuna igra ljubezni je bila strastna in intenzivna. Naposled sta oba obležala potešena in izmučena. Erik jo je povlekel na svoje prsi in jo objel. Prijala ji je njegova pozornost. Nocoj je izgubila nedolžnost, z moškim, ki je sedaj vedela, da ga ljubi in občutek je bil obenem sanjski prav tako pa zastrašujoč. Izdajala jo je slaba vest, kako bo lahko še sploh kdaj pogledala Ivani v oči.

Erik ni vedel, kako naj jo vpraša, kar ga je mučilo. Spominjal se je trenutka, ko si jo je grobo vzel in je zakričala. Bal se je, da jo je poškodoval. Bal se je, da je ni zadovoljil ali osrečil. Hudiča. Prvič mu je sploh bilo mar za to, kako ga je ženska doživljala v postelji. Ni mu bilo vseeno, kar si je mislila o njem. Nikoli še ni spal z devico, zato ni vedel kako naj se sedaj do nje obnaša. Po drugi strani pa je bil egoistično srečen, ker je ravno njemu dala ta dar. Imel je občutek, da mu sedaj pripada. Da je njegova. Z roko jo je pogladil po glavi. Zaslišal je njeno mirno dihanje in vedel je, da je zaspala. Očitno bo moral počakati do jutra, da bo potešil svojo radovednost. Še tesneje jo je stisnil k sebi. Jutri je nov dan. Po dolgem času je mirno zaspal tesno z njo v objemu.

Maja je kuhala kavo, ko je je Erik prihajal po stopnicah in se je nenadoma oglasil zvonec. Ko je Erik odprl vrata je iz daljave zaslišala zelo znan glas. Ni slišala pogovora vendar je vedela, kdo je. Želela je čim prej pobegniti od tam. Ni se še bila pripravljena srečati z Ivano. Ne bi ji zmogla pogledati v oči. Odšla je skozi zadnja vrata domov. Spraševala se je, kako bo prebrodila vse to in zamolčala sestri. Sama ni marala hinavcev in ravno takšna je bila sama sedaj. Grizla jo je slaba vest. Po drugi strani pa je bila vesela, da je odšla od njega saj ni vedela, kako bo izgledalo jutro po njuni strastni noči. A ob spominu na preteklo noč so jo v trebuhu izdajali znani metuljčki. Kako jo je objemal, stiskal in poljubljal. Bila pa je vesela, da ji je nedolžnost vzel moški, ki ga je v tem trenutku ljubila. Predala se mu je s vsem srcem in telesom in morda tega ne bo občutila nikoli več.

Imela je srečo, da je prišla domov še preden se je dedek zbudil. Ni ji bilo, da bi morala pojasnjevati kje in s kom je preživela noč. In če je dedek opazil, da je ni bilo, ni z ničemer tega pokazal. Skupaj sta spila kavo in poklepetala.

Minilo je teh par dni pri dedku in vrnila se je v mesto. Sama in zelo žalostna. Pogrešala je Dona. Neko jutro pri dedku ga je našla mrtvega. Bil je že star in vedela je da bo do tega prišlo, vendar ni vedela, da bo tako hitro. Bila je žalostna svoje izgube. Prav tako pa je bila žalostna zaradi Erika in celotne situacije. Ljubila in hrepenela je po moškem, ki ni bil njen. Niti enkrat je ni poiskal po tisti noči. Saj je vedela, da ga ne bo ampak v enem koščku srca je vseeno upala, da jo bo poiskal in vsaj malo pokazal svojo pozornosti. Ampak ga ni bilo. Počutila se je prizadeto. Dala mu je svojo največjo dragocenost, ki je ni znal ceniti. Spraševala je samo sebe, kako lahko sploh ljubi nekoga, ki ji je popolna neznanka, pa vendar se je v danem trenutku počutila, kot da ga pozna že celo življenje. Na kosilo k domačim ni želela, saj jo je bilo sram zaradi njene izdaje. Bila je osamljena. Želela si ga je tako, da jo je že bolelo. Da jo stisne v objem in ji reče, da bo vse dobro. Sama sebe je sovražila, da se je spustila tako nizko.

Izdala sestro zaradi ene noči z moškim, ki se ji je vtisnil v srce. Ki mu ni bilo mar zanjo. Bolj kot je razmišljala o tem bolj jo je dušilo. Počutila se je grozno. Ko je prejokala cel dan se je odločila, da tako več gre. Pobrskala je po internetu, rezervirala let, spakirala stvari, da bodo pripravljene za odhod. Morala se je spraviti v red in vsaj za kratek čas oditi. Vedno je želela obiskati in raziskati Irsko in sedaj je po njenem pravi čas. Tako bo imela nekaj časa zase, da se spravi v red in se sooči s situacijo.

Po tisti noči, ko sta jo preživela skupaj ni Maje videl niti enkrat, čeprav je hrepenel po njej. Vedno je mislil nanjo. Želel jo je ob sebi. V glavi so se mu risali vedno novi in novi scenariji, kaj si vendar misli o njem. Ni je utegnil poiskati, saj je moral nujno na poslovno potovanje. Doklicati pa je ni mogel. Potovanje je trajalo predolgo. Hotel je čim prej k njej. Jo poiskati in pojasniti, se z njo pogovoriti kako naprej. Če si je še pred časom dopovedoval, da ni za resno zvezo, je sedaj hotel več. Hotel je njo. Želel je njo in jo potreboval. Ena sama skupna noč, pa ga je priklenila nanjo. Bila mu je kot droga. Ni želel ostati brez nje. Želel jo je spoznati in deliti svoje življenje z njo.

Ko je končno prispel nazaj s potovanja je izbrskal za njen naslov, kjer pa je ni bilo. Bil je obupan. Ko jo je pet dni zaporedoma klical in jo iskal na domu, mu je končno najemnica povedala, da je odšla na potovanje. Kdaj se vrne pa mu ni znala povedati. Bil je razočaran, da je ni bilo. Vsak dan je preverjal, če je že prišla, pa ni imel sreče. Ko je minil že skoraj mesec dni, kar jo je nazadnje videl, je končno nekega večera opazil luč v njenem stanovanju. Ves srečen je potrkal na vrata. Končno. Zdelo se mu je, da je minila cela večnost preden je odprla vrata. Zdela se mu je prelepa in začudena. Odrinil je vrata segel z rokami po njej in se lačno prisesal na njene ustnice. “Pogrešal sem te.” Ni mu vrnila poljuba. Bila je hladna. Ledeno hladna. Odrinila ga je stran. “Kaj se pa greš?” ga je hladno vprašala. To pretvarjanje je bilo naporno. Ko ga je zagledala ji je zaigralo srce. Sama je bila presenečena nad seboj, da je zmogla toliko hlada, ko pa ji je srce gorelo in se je topila ob njem. Skrušeno jo je pogledal. Modre oči so za hip poblisknile. “Dovoli prosim, naj ti pojasnim, zakaj te nisem prej poiskal.” Utrujeno se je usedla na kavč. Bila je utrujena od potovanja in pretvarjanja. “Erik, ni treba ničesar pojasnjevati. Nič mi nisi dolžan. Kakor tudi jaz tebi ne.” Gledal jo je besno. Niti priložnosti za pojasnilo mu ni hotela dati. A nič zato. Poslušati ga bo morala, dokler ne pove svoje. Vsedel se je zraven nje in ji obrnil njen trmasti obraz k sebi. “Poslušala me boš.

Nisem zaman vsaki dan, cel mesec čakal nate in te iskal. ” Hotela je odpreti usta in protestirati a jo je utišal s poljubom, strastnim in posesivnim. “Sploh si ne moreš misiti, kako močno sem te pogrešal. Še nikoli nisem srečal nobene, ki bi mi tako ukradla srce po eni noči, kot si mi ti. Ničesar ne vem o tebi a si zelo želim, da bi te spoznal, da bi te imel ob sebi.  Besede so hrule iz njega. Želel ji je dopovedati, da jo ljubi in da ne more niti noče brez nje. Zopet jo je poljubil. Ni si znal predstavljati, da bi ga zavrnila. Žalostno ga je pogledala. “Erik, kaj pa moja sestra? Ne zasluži si tega, grdo sem jo izzigrala. Spala sem z njenim fantom in tega si ne morem odpustiti.” Gledal jo je začudeno. Ni mu šlo v glavo zakaj misli, da je on njen fant. “Ne morem ji tega storiti.

Ti si njena ljubezen. In naj te še tako ljubim, tega ji ne morem narediti.” Bila je tako zatopljena v svoje besede, da se sploh ni zavedala, da mu je izdala, da ga ljubi. Srce mu je od sreče poskočilo. Ljubi ga, kot tudi on ljubi njo. Moral je prevzeti vajeti. Povedal ji je, da je predolgo ni bilo, da bi bila seznanjena s tem, da se Ivana sedaj dobiva z njegovim bratom in kot zgleda, sta kar srečno zaljubljena. Prav tako ji je tudi pojasnil, da on z njeno sestro ni nikoli ničesar imel. Ivana je zgolj urejala pravne zadeve za njegovo podjetje, to pa je bilo vse, vsaj kar se njega tiče.

Maja je končno doumela njegove besede. “Torej ni nobenih ovir za naju?”ga je veselo pogledala. Srečen ji je odkimal nazaj. Sedaj je bila ona tista, ki je lačno planila nanj. Povlekel jo je nase in se prisesal na njene ustnice. Vstala je ga potegnila na noge. “Čas je gospod Horvat, da ureničiva tvoje želje, da se začneva spoznavati, lahko pričneva kar v spalnici.” Ljubeče se ji nasmehnil in se zahvalil usodi za žensko, ki mu je spodnesla tla pod nogami in ukradla srce. Bila je njegova in on njen.