God i hate drugs

(4 Št. glasov, povprečje: 4.50 od 5)

 Loading ...

Spet je imela odprto omaro in po tleh razmetane obleke. Tako tipično za njo. Danes zvečer je imela namen iti na žurko od kolega, ki je bil hkrati tudi njegov. Najprej se je obotavljala in premišljevala ali na sploh sprejme vabilo na koncu je pristala, ker ji je zagotovil da njega ne bo.

¨Ok, za oblečt sem najdla, za čez bom uzela tisto sivo jopico, obula pa bom Nike-ice, ki sem si jih kupila učeri¨- tako je sama sebi govorila pred ogledalom na koncu hodnika, medtem ko je nanašala dodaten sloj maskare. Pomislila je da se že dolgo časa ni uporabila ličil, pa saj je imela njega, ki je ličila sovražil, raje jo je imel tako naravno brez njih. Bleee. Dober da mi ne teži več, je bila misel, ki ji je prišla na pamet, ko ji je kolegica pozvonila na zvonec, da jo odpelje. Sama se še ni spravila narediti izpita.

Ko je prispela je odšla v sobo, ki je bila namenjena za garderobo in odložila svojo jakno. Malo se je sprehodila med ljudi, nekateri so jo še vedno poznali kot njegovo. Ustavila se je pri mizi z pijačo in si nalila. Tega je imela dost. ¨Midva sva konc¨- je hotela to na glas zakričati, čeprav je globoko v sebi vedela, da ga še ni prebolela. Slišala je kako so se eni izmed fantov pogovarjajo o avtomobilih, ker je slišala napačno stvar se je odločila posredovati s svojim strokovnim znanjem. Vsaj eno ¨moško¨ področje je dobro poznala. Leta dela v avtohiši so se kdaj pa kdaj izkazala za koristna.  Nastopila je odločno in jim zaprla usta. Najprej ji niso verjeli potem so jo pa pohvalili. Eden je rekel: ¨Usak, bi si želel tako žensko, pametna, lepa za povrh še obvlada moške stvari.¨Zasmejala se je, zahvalila za pogovor in odšla stran, preden bi odprli debato zakaj sta šla narazen. Tisti večer se je dokaj pogosto znašla pri mizi z pijačo. Opazila je nekatere kako ¨pržijo¨, stvar, ki jo je sovražila iz dna srca. Stvar, ki je uničila njega in njihov odnos, ona pa ni bila dovolj močna da bi ga vsaj malo odvrnila od tega.

Ker so ji živci popustili kot dostikrat do zdaj in je malo pila se ji je rahlo vrtelo v glavi. Odločila da se odpravi domov. Na poti do sobe, kjer je bila garderoba je zavila še na balkon, da si zbistri glavo in pokliče kolegico za prevoz. Rabila je samo malo svežega zraka in veliko vode. Imela je meje pri pijači, ki jih je glede na okoliščine spoštovala. Na balkonu so bili ¨tisti kadilci¨. Čeprav so vedeli, da ni take vrste so ji ponudili in je začuda sprejela, kasneje se je pa spraševala kje je imela glavo. Saj dim ali dva ne škodita? Njej sta, ker je to naredila prvič.

Njegovi plani so propadli in se je odločil da gre na žurko pogledat. Upal je da nje ne bo, ker ni imel opravičilo za svoja dejanja. Delal se je, kot da mu je odleglo, ker se jo je znebil v resnici pa je trpel. Navadil se je na njo, imel jo je rada. Znala ga je poslušati in mu svetovati pa tudi zabavala sta se znala skupaj. Kar mu je pa največ pomenilo, da jo je njegova družina lepo sprejela. ¨Nism jst tak, take misli niso zame¨ – si je prižgal eno po dolgem času in se odpravil proti kolegu. Spet je zatrl svoja čustva in misli.

Ob prispetju je ugotovil, da je bila kar dobra ¨žurka¨. Veliko pijače in trave, stvari, ki se jih je zadnje čase poskušal odvaditi. Stopil je do mize z pijačo in si nalil – za spremembo samo sok. Sprehodil se je med ljudi, sem pa tja poklepetal. Nekateri so mu pripomnili glede nje. Spet! »Bi dojeli prosim, da sva konc!« – vendar te besede niso hotele iz njegovih ust, ker tudi sam ni sprejel tega dejstva.

Ko se je žurka dodobra razvila in je bilo že veliko pijanih, je šel malo pogledat če je kakšen kolega, ki se ga bo dalo naslednji dan zafrkavati, to je bila ena izmed stvari, ki je vse zabavala. Vendar ni naredil niti par korakov, ko je zagledal njo, ki je pred njegovimi očmi padla v nezavest. Ne ne to ni res. Na žalost je bilo. Punca, ki jo je isto videla mu je povedala da je malo preveč ¨pokadila¨. ¨Jo pustim tako ali jo odpeljem?¨- našel je njene stvari in jo odpeljal k sebi domov, bil je jezen nanjo ker si je to dopustila, pa zakaj če je bila vedno ona tista, ki je bila proti temu. V njegovih očeh se je videl obup in obžalovanje.

Doma jo je dal pod mrzel tuš, da je malo prišla k sebi. Uspelo ji je da se samo zahvali in izgovoriti njegovo ime čeprav ga ni prepoznala, preveč je bila slaba, vendar ga je ime v podzavesti. Vedel je da ima težave z zdravjem. Njeni mami je poslal sporočilo da ne skrbi in da bo prespala pri kolegici, kajti z mamo sta se dobro razumele in ni hotel da jo skrbi. Bila mu je pri srcu.

Naslednjo jutro se je zbudila in hotela, da bi bilo to samo nočne more kar je sanjala. Da je toliko pokadila, da je padla v nezavest, da je bil on tam in jo k sebi domov odpeljal – so se ji zdela nemogoča dejstva. Še bolj presenečena je bila ko je odprla oči in zagledala zelo znano risbo na stropu, bil je strop v njegovi sobi. ¨Moj bog, kaj sem naredila, vse je bilo res¨- obraz si je pokrila z vzglavnikom in se hotela ponovno zbuditi. Ker je bila resnično tam to ni bilo mogoče. Takrat je v sobo prišel on z pladnjem na katerem je bila škatlica aspirinov in voda.

¨Jst, jst … oprosti?¨ Bil je razumevajoč in spremenjen, tako drugačen. Ni je obsojal, ni ji prisolil klofuto kot je pričakovala. Njen srček se je spet ogrel, ko je odložil pladenj na mizico zraven postelje in jo tako kot vedno ljubeče objel.