Objavil/a admin in Zgodbe o ženski populaciji
Kaj nas pri ženskah jezi ?
Pošlji to zgodbo prijatelju na EMAIL
Ženske, pred vami je manj kot ducat stvari, ki nam »gredo pri vas, puncah, zares na kurac«. Če jih boste upoštevale, se tem naštetim stvarem tudi previdno in čim bolj pogosto tudi izogibale, bo naše skupno življenje mnogo lepše. Drži zagotovo. Pa začnimo.
Žensko zamujanje je tradicija, neumna železna srajca
Če sem čisto iskren mene osebno žensko zamujanje niti ne moti preveč. Za razliko od večine mojih prijateljev, ki si od jeze marsikdaj pulijo redke lase. Sam sem se namreč navadil, da ženske zamujate, pa to ne sprejemljivih 5 ali 10 minut, niti »akademskih 15«, ne, ve si znate privoščiti tudi zamudo, ki lahko znaša 30 minut, uro, pa tudi dve. Res. Imam kar nekaj let in sem to doživel na lastni koži in marsikdaj videl pri kakšnem znancu. Vendar, ker sem sedaj že odrasel samec, ki si je nabral kar nekaj ona-on izkušenj, se znam na vaše zamujanje tudi odzvati, reagirati tako, da se jaz najmanj sekiram. In kako to izgleda v praksi?
Primer prvi: Recimo, da čakam v svojem stanovanju žensko, s katero bova potem odšla v mesto na pijačo, mogoče tudi v kino. Zmenjena sva – na primer – ob 18.00. Jaz ob tej uri, torej ob 18.00, še delovno-veselo tolčem po svojem računalniku ali pa gledam televizijo. Nisem se še niti stuširal, niti nisem oblečen za ven?! Preprosto počakam, da punca pozvoni pri vratih (čeprav osebno najraje slišim zvok gsm-a, ki mi sporoča: »sem ravnokar šla od doma, čez deset minut bom pri tebi«), jo povabim v stanovanje, natočim pijačo … in še preden ona srkne zadnji požirek, sem jaz že pripravljen. Obrit, nadišavljen, v sveži obleki, kot iz škatlice skratka.
Primer drugi: Ta je hujša, saj sta s punco dogovorjena kar v mestu, v javnem prostoru, lokalu. Ura zmenka je spet 18.00. Kaj naredim sam? Obvezno zamujam. Vzamem si vsaj 10 do 15 minut »rezerve«, torej sem v lokalu tam nekje ob 18.15. Ženske, seveda, še ni. (Če pa je, uh – kakšen čudež, pa se izgovorite, verjemite, da bo sprejela vašo opravičilo, saj ni neumna, »vsakemu se lahko zgodi, da iz takšnega ali drugačnega razloga opravičeno zamuja«). Če pa punce še zmeraj ni … Osnovni pripomoček, ki ga mora fant v takšnih (težkih) trenutkih imeti s sabo je časopis, revija ali žepna knjiga. Kako zelo prav pridejo te stvari. Važno je sedaj, da v lokalu zasedete dobro, udobno, sedežno lokacijo, obnašati se morate namreč, kot da ste prišli na nekajdnevno kampiranje. Razkomotite se, naj vam bo udobno, kolikor se le da v danih razmerah. To, da vas kakšna kelner’ca čudno pogleduje, naj vas ne moti. Vsi moški natakarji so namreč na vaši strani, točno namreč vedo, v kakšnem položaju ste.
Ženska rada govori v šifrah
Moški smo zelo preprosta bitja. Zelo enostavna, na nek način smo – lahko bi rekli – »enoceličarji«. Tako se tudi obnašamo, in predvsem govorimo. Če nas nekaj moti, povemo. In to čimbolj naravnost, predvsem pa iskreno. Brez dodatnih ovinkov, brez igric. Tudi, če je zadeva boleča … Za razliko od žensk, ki imajo zelo rade skrivalnice. Vse povedo le na pol, eh, na četrt. In, kar je pa še najbolj žalostno pri tem, da se potem čudijo, ker jih moški »sploh nismo razumeli, in da se najini duši – očitno – sploh ne ujemata«. Halo! Kako razumeli, kaj razumeli? Saj je vse, kar ste povedale, izgledalo tako zapleteno, da bi moški v takem primeru nujno potrebovali odličen vojaški dešifrirni stroj. Ženske, zakaj mislite, da smo vsi moški nekakšen »zamaskiran« James Bond? Superiorni tajni agent, ki le s pogledom v vaše lepe očke, zazna vaše skrite misli? Punčke naše, nismo vsi zaposleni v tajni službi MI5, smo le čisto navadni fantje, ki vas imajo zelo, zelo radi …
Ženska je v družbi preveč osladna
Punce, moški vas resno prosimo, da bi končno ločevale stvari. Doma, v spalnici, bomo z vami govorili tudi tako: mišek moj zlati, ljubica moja edina, srček moj najdražji (naredi, da mi pride) … V dnevni sobi, ko bosta sama doma, te bo moški zasipal z nežnostjo, te tu in tam ljubeče pobožal, ti nežno masiral dlani ali stopala, mogoče ti bo skrbno počesal lase, te okopal v kopalni kadi, te držal nežno objeto ves čas filma, celo s teboj bo – mogoče – jokal, ko se bo zgodil melodramatični filmski vrhunec …
Vendar, ženska, razumi že enkrat, da bo moški tako postopal le takrat, ko bo s teboj sam samcat, brez prič. Moški si namreč nikakor ne želi, da bi ga naslednji dve leti njegovi kolegi zafrkavali … Svojemu dragemu namreč narediš nemalo zadrego, če ga v krogu njegove moške, torej čistokrvno mačistične, družbe nagovoriš npr. takole: »Ljubček moj zlati, prosim, pridi z mano nakupovat, mi boš pomagal izbrati obleko.« In če se ob tem, ženska nesrečna, še osladno spakuješ ali pa mu daš kakšen napol pokroviteljski poljubček, ga mogoče celo preveč intimno pobožaš, vedi, da si sprožila prepir v hiši. Kaj prepir, viharno družinsko krizo.
Ženska nas sili v skupno nakupovanje
Pri tej točki si je treba natočiti čistega vina. Moški nikoli ne bo priznal (izjeme seveda obstajajo), da uživa v skupnem nakupovanju s svojo žensko. To pa hkrati pomeni, da je včasih vendarle iskreno pripravljen del svojega prostega časa žrtvovati in se s svojo ljubljeno izbranko poditi po trgovinah. Vendar se mora ženska vendarle zavedati, da so takšni dnevi redki, ponavadi bo deležna le kakšnega v enem koledarskem letu. Zadeva je dokaj preprosta, še posebej, če vsaj bežno poznamo zgodovino (in njen vpliv na našo genetsko zasnovo). Recimo, tako zelo površno rečeno, da smo moški pač lovci, ženske pa so predvsem nabiralke (oziroma je tako bilo, ko smo živeli v kamnitih jamah in si kuhali na odprtem ognju). Del te moško-ženske »tradicije« se nam pozna še sedaj in zato gre moškim »nabiranje« po trgovinah pošteno na živce.
In sedaj se ženske sprašujete, kako pa to, da moški dokaj radi nakupujejo tehnične stvari (npr. avdio in video šaro)? Ali pa, zakaj moški radi nakupujejo avtomobile? Skratka, zakaj moški radi kupujejo v Baumaxu, Merkurju in avtomobilskih salonih, nikakor pa ne v Mercatorju, Nami in številnih drugih trgovinah s »cunjicami in živili«? Zato pač, ker se v »moških trgovinah«, če jih pač tako poimenujemo, moškemu zdi, da ne gre »le za preprosto nabiralništvo …«
Močnejši spol ima pri »svojem nakupovanju« zelo rad občutek, da se je že pred samim odhodom v moške nakupovalne centre moral dodobra »oborožiti – z znanjem -« (preveriti tehnične lastnosti želenega izdelka že na spletu, o »problemu« poklepetati s strokovnjaki, torej s prijatelji). Le takšen moški, torej »oborožen s pomembnimi pred-kupnimi podatki«, je sedaj pripravljen na pravi lov, raje pa lovi – seveda – »velikega kapitalca« (avto, računalnik, motorno žago), kot pa »nepomembne male ribe« kot so nogavice, srajce, hlače, v to kategorijo pa spadajo tudi vsakodnevna živila kot so kruh in mleko, pa jogurti takšni in drugačni …
Ženska igra svetnico
Nekatere ženske znajo biti zares čudne. Zlahka si bodo namreč izmišljevale, in se te laži oklepale v nedogled, da so bile v življenju le z enim moškim (pa še s tistim zgolj slučajno). Zlahka nam bodo »trosile sladkobne besede« o tem, kako smo za njih edini pravi moški na svetu, da smo za njih, skorajda dobesedno, princ na belem konju oz. direktor v rdečem poršeju. Noro. Kot da bi moške zares močno zanimalo, s koliko moškimi je bila njihova ženska. Sploh pa, tudi če bi jih bilo 5 ali 50, moškim bi bilo, na koncu koncev, zares vseeno … Moške nas namreč zanima sedanja veza. Ta trenutek. In če si slučajno za seks … Ta trenutek.
Svetnico nekatere ženske (da ne bom večine žensk užalil po krivici) rade igrajo tudi v kuhinji, v službi, pri nakupovanju, pri igranju s sosedovimi otroci. Vsepovsod. Kar v bistvu pomeni, da nam hočejo ženske, na nek čuden in perverzen način, dokazati, da so pri vseh opravilih superiorne, da znajo vse odlično postoriti, da so nasploh »oh in ah.« Idealne ženske. Pa si moški sploh želimo ob sebi takšne vrste super-žensko? Ne! Nikakor in nikoli.
Moški imamo namreč radi simpatične ženske s simpatičnimi napakami, smešnimi nosovi, kakšnim kilogramom viška, vsaj včasih nerodne v kuhinji ali kje drugod, ki se v svoji nemoči rade zatečejo v naš objem … Sploh ne maramo takšnih ženščin, ki so brez napak. Ups, ki se delajo, da so brez napak. Tudi sami moški smo namreč le navadni ljudje iz krvi in kože, in to radi priznamo, nismo nikakršni supermeni, in sploh ne letamo po zraku … To prepuščamo le novodobnim »control-frik« čarovnicam, ki še očitno niso slišale, da ni nihče popoln.
Ženska ogovarja vse kar leze in hodi
Čeprav nam je naša ljubica zelo všeč, nas izredno moti, ker tako rada ogovarja. Ne ustavi se pred nikomer. Začne z našimi starši, nadaljuje s svojimi, se spravi na naše brate in sestre, pa potem na svoje, kaj kmalu so na udaru sosedi, pa sodelavci, prijatelji in prijateljice. Naša ženska ne pozna milosti. Za nikogar. Pri vsakem, v vsakem trenutku, najde kakšno zadevo, ki jo neizmerno moti, ji gre na živce, jo draži. Še posebej si naša ljubezen za tarčo rada izbere ženski spol. Vse, kar ima vagino, je njen sovražnik. Naravni sovražnik, ki ga je treba zatreti v kali, takoj in zdaj. Takšno žensko, buldožer-tank, težko ustaviš, še težje spremeniš. Zato, prijatelj moj, če te ta grda ženska lastnost resnično moti, brž športne copate na noge in v dir … Čim bolj daleč.
Ženska nonstop govori
To, da lahko ženska govori brez odmora – malo pretiravam – dneve in dneve, smo verjetno že vsi izkusili na svoji koži. Sam sklepam, da je temu pač tako zaradi tega, ker ženska le ob govorjenju lahko zajema kisik, ki je nujen za preživetje!?! Drugače si ne morem predstavljati, da bi lahko nekdo (duševno popolnoma zdrav?!) z veseljem govoril neprekinjeno uro ali dve (no, razen, seveda, če to ni komentator kakšnega zanimivega športnega dogodka). Sploh pa vsi moški zelo dobro vemo, da se lahko prav vse, ponavljam, prav vse, pomembne zadeve dve osebi (sploh ni treba, da gre za ona-on partnerja) zmenita v nekaj kratkih minutah.
In ker moraš, logika pač, skorajda zagotovo v dolgotrajnem časovnem obdobju govorjenja ustvariti tudi kakšno večjo besedno neumnost, te, ženska ljuba, moški ponavadi poslušamo z zmanjšano pozornostjo. No, ja, pač tu in tam pomenljivo rečemo: aha, da-da, mhm, kako prav imaš draga, to si lepo povedala … Seveda pa – ponavadi – sploh nimamo pojma, kaj si govorila ves ta čas v svojem samozadostnem monologu. Mi smo bili namreč vse te dolge, dolge minute z enim očesom na tv-ekranu, ali pa smo v mislih reševali službene težave, mogoče smo sanjali o tem, kako lepo bi bilo sedaj s fanti sedeti na gostilniški terasi in »cuzati« osvežilno pivce za živce.
Ženska je lahko posesivna »kot sto hudičev«
Moški, kaj zlahka se ti lahko zgodi, da boš nekje in nekoč naletel na žensko, ki bo vsakem tvojem dejanju videla del »svetovne« zarote. Kam greš? S kom? Zakaj? Kdaj prideš? Takšna vprašanja lahko dokaj zlahka pričakuješ od svoje »naci«-ženske. Moški, take vrste ženska ti bo zmeraj dihala za ovratnik, sledila te bo kot pes-morilec ali kot lačen krvoločen morski pes. Vsaka tvoja prijateljica, sodelavka, pa tudi sorodnica, bo za tvojo žensko le vez, vrv, ki jo mora nujno prekiniti, prerezati. Ti si namreč le njen. Samo njen. In to za stalno. Seveda ji moraš to brezobzirno vernost tudi dokazovati.
Bog ne daj, da ji ne bi vsakih pet minut povedal, da jo imaš neznansko rad, da jo neizmerno ljubiš, da ti ni živeti brez nje. Moški, ne dovoli si, da bi takšni ženski kdaj pozabil odpreti vrata, ji pridržati stol v restavraciji, da je ne bi na sprehodu držal za roko, jo vprašal, če jo zebe .. ali pa če ji je mogoče vroče … V hudih težavah se bo moški znašel tudi, če svoje ženske ne bo brezobzirno branil v javnosti, v družbi. Na to moraš biti, moški, pripravljen zmeraj in povsod, ne glede na to, kdo ima prav, oziroma tudi, če tvoja ženska zagovarja popolnoma nelogična in nerazumna stališča. Tvoja ženska tudi v takšnih, zares hudih časih, pričakuje, da jo boš brezpogojno podprl, stal ob strani. Z dušo in telesom, z vsem srcem. Če pa tega ne boš storil, pa te bo tvoja lastna ljubica brez zadržkov »ubila«, tvoje surovo srce pa bo z velikim apetitom pojedla pred tvojim začudenim opičjim obrazom …
Ženska mnogokrat seks uporabi kot orožje
Seveda pa se ženska lahko svojemu moškemu maščuje tudi drugače. Najbolj krut način je ta, da nam naša »luštna seks-mašina« odreče »posteljo«. Dneve. Tedne. Tako dnevi postanejo »tihi« in tedni »še tišji«. Mi, moški, politi cucki, pa ob tem neznansko trpimo. Ker ne razumemo, da se je lahko prepir sprevrgel v takšno nečloveško mučenje. Sam sem se zmeraj čudil temu ženskemu ukrepu. Nikoli mi ni bilo jasno, kako zdržijo. Moški imamo namreč svoje »potrebe«, verjetno jih imajo, v enaki meri, tudi ženske …
Druga zadeva, ki jo je treba omeniti v tej zadnji točki, »v prelomni bitki spolov«, je seveda naslednja: »Pa se ženske sploh zavedajo kakšno škodo delajo (najinemu) odnosu, ko se odločijo, da bodo za »talca v prepiru« vzele – nič kriv, nedolžen – seks?« Mislim, da ne. Moški namreč ta, skrajno krut, ukrep izredno sovražimo, ga ne razumemo in ga tudi nočemo razumeti. Za nas je namreč vsaka ženska, ki uporabi seks kot orožje, kot sovražnik, ki nas je ustrelil ravno takrat, ko smo k njemu prihajali z miroljubno belo zastavo. Skratka, za nas, moške, je takšno »izkoriščanje seksa« popolnoma nesprejemljivo, še več, mi na takšno dejanje lahko le pljunemo, tako zelo se nam gnusi. Jasno?!
Pošlji to zgodbo prijatelju na EMAIL

Dodaj zgodbice.net med priljubljene

