Ko mi spet pomeniš vse

Kategorija : Ljubezenske zgodbe — Objavil/a : irenca junij 14, 2008

Bil je začetek šolskega leta. novi ljudje okoli mene so se mi zdeli enkratni. bila sem vesela, da sm si zbrala pravo šolo, ker se mi je useeno šlo ža mojo prihodnost. in seveda pri vsem tem te spremljajo občutki in čustva. nikoli nisem imela veliko fantov a v tem obdobju sem si želela imeti nekoga, ki bi me lahko objel, nekoga s katerim, bi se pojavljala v javnosti in bi mi bilo lepo. spoznala sem par ljudi, med njimi so bili 3-je, ki sem si jih želela.

Sestri sem obljubila, da eden od teh treh bo moj. in res je biu. povabil me je v kino. in vse se je začelo. mislila sem, da sem ga imela rada, da sem se zaljubila vanj. tudi njemu sem bila všeč, to se je vidl po sms-ih, po pogledu, po besedah. imela sva se lepo.

Kar naenkrat pa sm se vsega naveličala. ni bilo niti dva tedna, pa sem mu želela dat konc, ampka sem vstrajala, vidla sem njegovo ljubezen v očeh. Zaprla sem se vase, nism več z veseljem delila najinih objemov in poljubov. takrat so se mi poljubi obračali. vse se mi je gabilo. imela sem dosti vsega.

Po treh tednih najine zveze je bilo vsega konec. počutila sem se svobodno, bila sem ponosna ker sem mu dala konec, ni mi bilo mar, kaj si sedaj misli o meni, važno mi je bilo, da je vsega konec. čeprav sva se zmenila, da bova ostala prijatelja, sva pretrgala vse vezi in stike. minilo je nekaj časa, dobila sem novega fanta in blo mi je spet lepo.

Tudi ta zveza ni trajala dougo. ko sva končala sem si rekla, da je čas da se malo umirim. lahko bi se reklo, da sem imela dobo mirovanja. fantje me niso zanimali, posvečala sem se šoli, ampak postalo mi je dovgčas. želela sem si spet nekoga, ki bi biu moj. kar naenkrat sem vrgla oči na svojga biužga. ta prvi, pri katerem se mi je use gabilo. njegove oči so se mi s5 zdele krasne in njegov nasmeh, da ne govorim o tem…pojedla bi ga.

spet sem mu začela pisat, začela sva si veliko pisati in men je blo spet lepo. ampak on je baje imel drugo, vsaj tako je govoril. nism mu verjela, k se mi je zdela bolša moja teorija, ” hoče me narediti lubusumno!” ampak ni res. spet nisva dougo časa nč govorila in vse prijateljico so mi govorile, da sm ga pač ustala, s tem, k sm ga pustila, in d ga ne bom dobila nazaj, da nei pebolim in naj živim naprei.

poskušala sem in še vedno poskušam. dala bi vse, da bi bila spet skupaj in vem da je to skoraj nemogoče. ampak že po naravi sem velikanski optimist in še zmeraj upam, da se bo kaj pokazalo iz tega. z njegovim sošolcom se dobro razumeva, je en od prvih, ki sem mu zaupala vso zgodbo in spodbudil me je k temu da spet poskušam. sedaj se spet mal pogovarjava prek msn-ja, v šoli se spet pozdraulava. a kai, sedaj bo kmalu konec in cele počitnice ga ne bom videla.

ne predstavlham si, kako bo, ko ne bova imela o čem govoriti, ko se mu bom zdela dolgočasna in neumna. ko se bova spet oddalila.
hočem ga, žal mi je, da ga nisem pojedla, ker sedaj bi biu spet moj, in lohka bi ga uživala.
zgodbo zaupam, ker me že prou muri, in mi sama od sebe uhaja na svet.
in res ga imam rada.<3<3<3