Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
May 19, 2014

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Ljubezen med knjigami



1374461232-20891198   »Se vidiva jutri. Adijo,« je  Gwen je pomahala  svoji pomočnici Sarah v slovo.

»Ne ostani predolgo! Adijo,« ji je odzdravila mladenka in odšla skozi steklena vrata. Zunaj jo je že čakal njen fant Tim.

Gwen se je nasmehnila in tiho, čisto za sebe šepnila: »Ne bom dolgo.« S pogledom se je sprehodila po svoji mali, a nadvse uspešni knjigarni. Nocoj sta s Sarah gostili knjižni večer. Vsak prvi torek v mesecu, sta organizirali knjižni večer. Gwen je rada pekla razna peciva in piškote, ki jih je radodarno postregla svojim gostom. V majhni, improvizirani kuhinji v skladiščnem delu prodajalne, sta s Sarah vedno pripravili čaj in kavo. Obiskovalci knjižnih večerov, ki so po pravilu bili vedno isti ljudje, so oboževali Gwen in godila jim je njena odkritosrčnost in velikodušnost. Niso ji hoteli ostati dolžni, zato so pogosto nakupovali v njeni knjigarni, občasno pa so ji prinesli tudi čaj, kavo ali sadje, ki jih je delila s kupci. Gwen je pred sedmimi leti od strica podedovala knjigarno.  Pravzaprav, podedovala je starinarnico, ki je bila polna knjig. Takrat je bila še študentka zadnjega letnika književnosti in nove obveznosti so jo prisilile, da je hitro doštudirala. Malo je prenovila prostore in iz starinarnice naredila knjigarno. Med leti poslovanja je sledila potrebam svojih strank in dodala še papirnico.

Prometa je imela ravno dovolj, da je udobno živela in poleg plačevala še Sarah. Pred dobrim tednom je kupila od gospoda Smithsona celo stavbo v kateri je on imel trgovino z mešanim blagom. Gospod Smithson je bil njena redna stranka, tako kot je bila ona njegova, a zaradi starosti in bolezni se je odločil, da bo vse skupaj prodal in si kupil varovano stanovanje pod okriljem doma za ostarele v sosednjem mestu. Smithsonova prodajalna je bila še enkrat večja od njene, kot dober dodatek pa je nad prodajalno stalo stanovanje.

Poleg vsega je stavba samo tri hiše naprej od njene knjigarne. Uspela je prodati svoje stanovanje, eno ulico stran. Tudi knjigarno je prodala svojemu sosedu, ki bo združil prostore svoje cvetličarne s prostori njene knjigarne in si tako povečal poslovni prostor. Ljudje so jo imeli radi, saj ji je gospod Smithson prodal svojo stavbo krepko izpod prave tržne cene, medtem, ko je sama uspela iztržiti zelo donosno prodajo svojih nepremičnin. Poleg vsega sta ji nova lastnika že izplačala kupnino in ji dovolila ostati v prostorih še naslednje tri mesece, kar bo več, kot bo potrebovala za prenovo prostorov in selitev.

Čeprav je dobro prodala svoje imetje je potrebovala še nekaj denarja za vso obnovo, ki jo je imela v mislih. V banki se je uspela dogovoriti za ugodno posojilo. Ko bo vedela točen znesek prenove in nove opreme, bo dokončno podpisala znesek posojila. Ena od njenih rednih strank, gospa Julija Goldberg, gospa s katero sta bili bolj prijateljici kot znanki, je uspela pregovoriti svoja sina, da s svojim družinskim gradbenim podjetjem, prevzameta obnovo prostorov. Jutri se bo sestala z enim od bratov Goldberg. S pogledom se je ustavila na debeli mapi v kateri je imela vse skice in osnutke. Dokler ji gospod Smithson ni ponudil svoje stavbe ni razmišljala o širitvi svoje knjigarne. Toda, ko se je enkrat ukazala priložnost, je začela načrtovati.

Takoj je vedela kaj si želi. V svojih mislih je že videla prostor in razporeditev. Vse je dodelala, do zadnje, najmanjše podrobnosti. Vsako misel je zapisala ali izrisala. Poiskala je slike in materiale ter vse natisnila. Ko se je gospod Smithson izselil je podrobno pregledala stanovanje in vse kar ji je ostalo od pohištva. Nekaj stvari je vzel s seboj, nekaj mu je sama pomagala razprodati. Nato je naredila natančen načrt za svoje stanovanje. Jutri bo vse papirje nesla na sestanek k Bradu Goldbergu, mlajšemu od bratov, ki bo uresničil njene zamisli.

Brad je počakal, da se ga je njegov pes Ben, šestdeset kilogramski mešanec visoke rasti, usmilil in prišel iz hiše. Zamujal je že. Zjutraj je zaspal. Sinoči je do pozno delal na zadnjem projektu pri gospodu Harisonu. Hotel je zaključiti dela, saj ga je mama primorala, da je sprejel delo pri gospodični Gwen Bigalow za preureditev knjigarne in stanovanja. Skoraj primorala. Kaj mu je pa drugega ostalo? Tri dni je poslušal svojo mamo Julijo, kako gospodična Bigalow potrebuje nekoga, zaupanja vrednega, da ji prenovi stavbo, ki jo je kupila od ostarelega trgovca. Pred tem je že kakšnih pet let poslušal hvale na račun gospodične Bigalow.

Ni je samo mama hvalila, tudi njegova svakinja Kate jo je pogosto omenjala. Poleg vsega, veliko dolguje gospodični Bigalow, ki je očitno mamina prijateljica. Saj ji je ravno ona pomagala v najtežjih trenutkih po nenadni smrti njegovega očeta.

Gospodični Bigalow se lahko zahvali, da se je mama hitro pobrala in zaživela naprej. Enkrat mu je tudi priskrbela odlično darilo za mamin rojstni dan. Lansko leto, ko ni vedel, kaj bi podaril mami, je poklical v knjigarno in prosil za nasvet. Gospodična Bigalow mu je izbrala knjigo in jo lično zavila. Ko je prišel po svoje darilo, ga je pričakala Sarah in mu ga izročila, poleg pa mu je naročila naj stopi še v sosednjo cvetličarno, kjer ga je čakal šopek rož za mamo. Čeprav ni nikoli srečal gospodične Bigalow, ji je dolgoval vsaj toliko, da prevzame delo in ji prizna najvišji možni popust. Njegov brat Thomas je s svojo ekipo delal na županovem posestvu in vsaj še dva meseca mu ne bo mogel pomagati. Kot je izvedel od mame ima gospodična Bigalow samo tri mesece za vselitev. To bi moralo zadostovati. Kaj pa bo velikega prenavljala? Kakšno domišljijo ima lahko ena srednje večna knjigarnarka? Zamenja lahko inštalacijo, prebarva zidove in na novo postavi kopalnico.

Dela, ki jih je redno opravljal, a mu niso bila v veliko veselje. Rad je imel izzive. Rad je ustvarjal arhitekturne mojstrovine, a le malo naročnikov je bilo drznih in sodobnih. Vedno je bil natančen in točen. In sedaj je bil že malo pozen, če ne bo pohitel, bo zamudil na sestanek z njo. Pogledal je samovoljnega psa, ki se je namestil na zadnji sedež njegovega poltovornjaka. Zaprl je vrata za psom in stopi okoli avta. Nejevoljno je odkimal svojemu psu, ki si je vzel prav ves čas tega sveta in končno speljal s svojega dvorišča. No, v resnici Ben ni bil njegov pes. Mama ga je pred štirimi leti, kot majhnega in srčkanega mladička, rešila iz zavetišča.

Vsi, mama, njegov brat in takrat visoko noseča Kate, so bili navdušeni nad psičkom. Le on ni izrazil nobenega posebnega navdušenja. Ni mu posvečal veliko pozornosti, a presneti pes si ga je izbral za lastnika. Z bratom sta si zgradila hiši na velikem družinskem posestvu in Ben si je dovolil svobodo, da je prišel k njemu. Enkrat ga je spustil v hišo in mu dovolil ostati preko noči. Samo enkrat in od takrat Ben živi pri njem. Povsod gre z njim. Le v izjemnih primerih, ko ga zaradi narave dela ali zahtev svojih strank,  ne more vzeti s seboj, ga pusti pri mami v varstvu. A vsak večer pride Ben spet domov k njemu. Mama pazi tudi njegovo očarljivo nečakinjo Liso. Velikokrat je že omenila, tako v hecu, kako pazi na vnučka, Liso in Bena, ter mu med vrsticami, dala vedeti, da je že čas, da se pri svojih petintridesetih ustali in poskrbi za prave vnuke. Saj bi ji ustregel.

Tudi sam si je že velikokrat rekel, da bi bilo lepo imeti družino, a kaj, ko še ni srečal tiste prave. Mami v veselje pa se ne bo poročil s katero koli. Vdan v usodo, da se je dan slabo začel, je globoko vdahnil. Tisti trije semaforji, ki jih je imel na poti od doma do pisarne, so prav vsi svetili rdeče. Ni uspel popiti kave in šele zdaj se je spomnil, da je papirje za zaključni račun gospodu Harisonu, pozabil doma. Stal je na zadnjem semaforju in od daleč opazoval Kate in postavno mladenko, ko sta iz Katinega avtomobila vzeli kup fasciklov, paket papirja za tiskalnik in škatlo s pisarniškimi pripomočki. No, tako je sklepal, saj se je spomnil, da je Kate včeraj omenjala, da bo danes šla do knjigarne po pisarniški material. Zadovoljno je neznatno prikimal. Kate je zaposlila neko dekle, pripravnico.

Dekle je prijateljičina sorodnica in potrebuje pripravništvo. Kate pa vsekakor potrebuje pomoč pri pisarniških in računovodskih delih. Že prej ji je prigovarjal, da bi si morala najti pomoč, a je Kate trmasto zagotavljala, da bo že zmogla, ko pa ne bo, bo povedala. Dekle je začelo v ponedeljek in toliko je slišal, da je Kate zadovoljna z njo.

Sam je še ni spoznal, saj ga že nekaj časa ni bilo v pisarni. Čeprav se mu je od daleč zdela zelo postavna, ji več kot to ni namenil v svojih mislih. Če je komaj zaključila študij, jih ima kakšnih dvaindvajset ali triindvajset let, zanj vsekakor premalo. Parkiral je na svoj parkirni prostor pred pisarno in pogledal na uro. Dobro, prišel je pravočasno. Z gospodično Bigalow je zmenjen čez pet minut. Izstopil je iz avta in odprl vrata Benu, ki se je tokrat, za spremembo, podvizal in pohitel iz avta ter stekel naravnost proti pisarni. Z svojimi dolgimi nogami in urnimi koraki ga je hitro dohitel in mu odprl vrata. Pes se je pognal naprej in naravnost na mladenko. Poleg je globoko zarenčal. Bradu se je srce za droben hip ustavilo. »Ben! Pridi sem!« je rekel ostro. Sam je vedel, da je to Benov način pozdrava, a tisti, ki Bena prvič vidi, se ustraši že same pojave psa, kaj šele, ko tak pes zarenči.

»Hej, pobič. Lepo te je videti. Zdravo,« se je zasmejala mladenka in proti psu stegnila svojo dlan, malenkostno se je še prepognila navzdol. Ben se je treščil na svojo zadnjico in stegnil šapo v njeno dlan. »Priden,« mu je veselo pokimala in ga pobožala po glavi.

Brad je nekaj trenutkov strmel v prizor. »Ali ti je moj pes ravnokar dal šapo?« je presenečeno dahnil.

»Seveda, saj mi jo vedno da,« ga je začudeno pogledala mladenka. »Nisem pozabila nate,« se je nasmehnila psu in iz žepa povlekla pasje piškote, ter psu ponudila enega. »Samo tri sem ti prinesla.«

»Ben nikoli nikomur ne da šape,« je počasi razvlekel Brad in ni se mogel nehati čuditi.

»Pobič, daj zdravo,« je Gwen prijazno rekla Benu in stegnila svojo dlan. Pes je ubogljivo dvignil svojo šapo in jo priliznjeno gledal. »Priden,« se je nasmehnila in mu dala še drugi piškot. Pogledala je Brada in skomignila z rameni. »Včasih pride z  Julijo k meni v knjigarno in od kar ga poznam mi vedno da šapo. Je najbolj prijazen in ubogljiv pes, kar sem ga kdaj koli spoznala.«

»Potem pa nisi spoznala veliko psov! Ben nikakor ni ubogljiv in prijazen tudi ne. No, mogoče je občasno prijazen, koristoljubno prijazen,« je zgroženo iznesel Brad. »Podkupuješ ga s piškoti,« je še dodal in s prstom pokazal na njeno dlan, ko je psu ponudila še tretji piškot. Potem jo je resno pogledal in hitro svoj pogled obrnil k Kate: »Kako v knjigarno? Je to gospodična Bigalow?«

»Oh, res sem nevljudna. Se opravičujem. Ben me je čisto zmedel. Pozabila sem, da se vidva ne poznata. Ja, to je Gwen Bigalow iz knjigarne  Bukla,« je Kate opravičujoče rekla Bradu. »Gwen, to je Brad Goldberg, moj svak in on bo prevzel dela v tvojih novih prostorih. Bena pa očitno že dobro poznaš.«

»Ben je res poskrbel za zmedo. Ko sem ga videl kako je renčaje planil naprej sem se zbal, da te bo na smrt prestrašil. Veseli me, da sva se končno spoznala. Priznam, da sem pričakoval, da boš starejša in srednje večna gospodična. In sprva sem mislil, da si naša nova pripravnica. In sedaj, ko te lahko bolje pogledam, priznam, da še vedno mislim, da si premlada za resno poslovno žensko,« je rekel Brad, ko je ponudil Gwen svojo dlan.

»Pripravnica? Rekla bom hvala na komplimentu. Vsaki ženski godi, ko jo pomladijo za kakšnih šest, sedem let. Letos jih bom trideset, če te skrbi, da sem neizkušena knjigarnarka. Od Julije sem že veliko slišala o tebi. Ne deluješ tak falot, kot te opisuje,« se je zahihitala Gwen.

»Ženske vse preveč govorite o ljudeh, ki nočejo biti omenjeni,« se je Brad naredil zgroženega. »Bi kar stopila v mojo pisarno? Kate, prosil bi te za kavo, zjutraj je nisem uspel popiti. In kje je naša pripravnica? Dovolj vzburjenj je bilo za to dopoldne,« ga je še zanimalo.

»Alice pride čez kakšne pol ure. Povedala sem ji za Bena, ne skrbi, ne boji se psov. Takoj vama prinesem kavo in vodo,« je mirno odvrnila Kate. Opazovala je, kako je Brad pospremil Gwen v svojo pisarno in se muzajoče nasmehnila. Oba sta bila samska, oba sta imela rada Bena, dokaj dobro sta se ujela ob prvem kontaktu. Julija je imela rada Gwen in sedaj je razumela, zakaj je toliko pritiskala, da ravno Brad prevzame prenovo njene knjigarne. Z nasmeškom na obrazu je začela nalivati kavo.

Brad je poslušal Gwenine zamisli. Gledal je v njene papirje in zadovoljno kimal. Ženska je vedela kaj hoče. In njene zamisli so bile vse prej kot samo barvanje sten. Knjigarno bo postavila v nekaj nivojev. Prinesla je izziv, ki ga je Brad že nekaj časa pogrešal. Imela je domišljijo in bila je drzna. Kako osvežujoče! Tako, kot je bila osvežujoča tudi sama. Še vedno ji ne bi pripisal omenjena leta, delovala je mlajše. Njeni kratko pristriženi temno rjavi lasje so jo pomladili. Minimalistično naličene, velike, okrogle,  rjave oči so pustile vtis in le s težavo je odmaknil pogled. Skladen in vedno nasmejan obraz je vsakega spravil v dobro voljo. In njena ženstvena postava je burila njegovo domišljijo bolj, kot si je želel. Sedela je nasproti njega. Benova glava je počivala na njenem stegnu in ves čas ga je božala in čohljala za ušesi. Ob vsakem papirju, ki ga je vzel v roke mu je takoj razložila kaj gleda in kaj pravzaprav ona hoče. Dobro je pripravila načrte. Imela je vizijo. Dobro vizijo! Lahko si je predstavljal prostor. Poznal je Smithsonovo prodajalno in brez problemov se je lahko vživel v njene zamisli.

»Kako je z opremo? Si že naročila?« je vprašal, ko sta predelala načrte.

»Govorila sem s Kevinom, on mi bo izdelal opremo za knjigarno in nekaj delov za stanovanje. Toda, dokler ne odobriš načrtov in mer ne bo začel z delom,« je stvarno odvrnila.

»Kevin? Moj bratranec?« je radovedno vprašal Brad.

»Ja. Julija mi ga je priporočila. No, poznam ga tudi od prej. Njegova mama redno nakupuje pri meni in njegova zaročenka tudi rada pride na moje knjižne večere.«

»Kevin je dober mojster. Dobro si se odločila,« ji je prikimal.

»Torej, kaj si misliš o mojih zamislih? Ves čas si samo kimal in se nasmihal ter poslušal, a ne vem, kaj si misliš. Boš izpeljal moje zamisli?« ga je vprašala in se naslonila nazaj na stol.

»Zelo dobro si pripravila papirje. Na vse si mislila. Še za steno, ki jo želiš podreti, si se pozanimala, da ni nosilna. Nimam kaj pripomniti. Delo ne bo enostavno, a vse tvoje zamisli so uresničljive in z veseljem jih bom uresničil. Dobro si naredila načrte. Res ti lahko samo čestitam,« se ji je zadovoljno nasmehnil.

»Hvala,« je bila kratka. Vrnila mu je srečen nasmeh. Ben jo je z gobcem dregnil v roko, da ga je spet začela božati in čohljati.

»Danes bom šel pogledat prostore. Lahko bi šla skupaj. Peljat te bom, mislim, da nisem videl tvojega avta zunaj. Ko se vrnem sem, bom malo preračunal kaj in koliko potrebujem. Naročil bom ves potreben material in jutri bomo začeli z deli. Najprej bom prenovil stanovanje in nato prodajalno. Nočem, da bi nam kasneje na urejene prostore padal prah ali kaj podobnega,« ji je predlagal.

»Seveda. Sem sem se pripeljala s Kate in mislila sem, da se bom sprehodila do knjigarne, saj ni daleč. A če imaš čas, bi bilo lepo, da greva na ogled skupaj. Sarah dela do dveh, tako, da imam zdajle čas,« mu je odvrnila z nasmeškom.

»Prav. Greva,« je rekel in zložil vse njene papirje v mapo ter vstal. »Predvidevam, da te ne bo motilo, če bo Ben prisoten na delovišču,« je bolj ugotavljal, kot spraševal.

»Seveda me ne bo motilo. Če ti bo v napoto, ga lahko pripelješ k meni v knjigarno,« je mirno odvrnila in vstala. Pes ji je sledil in radostno mahal z repom.

»Očitno rad prihaja k tebi,« je presenečeno ugotovil Brad, ko je videl pasje obnašanje.

»Ja,« mu je prikimala Gwen in se napotila ven iz pisarne. Brad ji je sledil. Njeno mapo je vzel s seboj. Kate je povedal kam gre in po kratkem pozdravu sta se napotila do novega delovišča. Gwen je odprla Benu zadnja vrata avtomobila in počakala, da je skočil noter, zaprla jih je in šele nato sedla na sovoznikov sedež. Bradov poltovornjak je bil presenetljivo čist. Od gradbinca ni pričakovala čistega avtomobila. Nikjer ni bilo ne prahu ne papirjev.  Zadaj za sedežem so stali njegovi delovni čevlji in delovna čelada, to pa je tudi bilo vse. Iz njegovega radija je prihajala glasba v dobrih rock ritmih. Vozil je spretno in zanesljivo. Gwen je uživala v kratki vožnji. Njena stavba je stala na vogalu ulice in je imela lastno parkirišče v obliki črke L, ki je sprejelo do dvajset avtomobilov, zadaj pa je imela še lastno garažo. Brad je zapeljal na parkirišče. Nekaj avtomobilov je stalo na parkirišču. Gospod Smithson ni nikoli postavil rampe za parkirišče in je dovoljeval ljudem, da so prosto parkirali. Nihče ni izkoriščal njegove dobrosrčnosti in zato niso puščali avtomobilov predolgo. Gwen se je odločila, da bo ohranila tradicijo. To je bilo staro središče mesta in ljudje iz stanovanjskega dela so prihajali sem po nakupih. V tej ulici so stale vse pomembne trgovine, frizerski salon, cvetličarna, nekaj lokalov in seveda njena knjigarna. Čeprav so vzdolž ulice na obeh straneh stali parkirni prostori, so le ti občasno bili prepolni in takrat so se ljudje za kratek čas ustavili na Smithsonovem parkirišču. Gwen je mislila, da je parkirišče javni prostor, last mesta, a je ob podpisu kupoprodajne pogodbe za stavbo izvedela, da je to sedaj njeno zemljišče. Na upravni enoti so ji ponudili, v kolikor bo nadaljevala s tradicijo in pustila prosto parkiranje, bodo oni še naprej skrbeli za pluženje snega in to ne bo njen strošek. Z Bradom sta istočasno izstopila. Avtomatično je še Benu odprla vrata in iz žepa vzela ključe. Podala jih je Bradu. »To so tvoji ključi.

Jaz imam še en komplet v knjigarni,« mu je razložila in počakala, da je odklenil zadnja vrata. Brad jo je spustil naprej. Ben ji je takoj strumno sledil. Stala sta v majhni, dokaj temni veži s tremi vrati. Gwen je pokazala na skrajno leva vrata: »ta vodijo v garažo. To je stopnišče za stanovanje,« je nadaljevala s sosednjimi vrati. »In to so vrata v prodajalno,« je pokazala na skrajno desna vrata. »Predlagam, da začneva zgoraj,« se mu je nasmehnila in odprla vrata. Povzpela sta s najprej na podstrešje. Brad je komaj čakal, da vidi teraso. Dokler mu ni dala načrtov stavbe sploh ni vedel, da je zgoraj samo pol stavbe pod streho s podstrešjem iz katerega se pride na veliko teraso.

Terasa je bila z enega konca, do sosednje stavbe, v celoti zaprta s steno in na drugem koncu je stal zid le do pol terase. Ta del je imel tudi streho in Gwen se je odločila, da bo tja postavila vrtno pohištvo, mizico, sedežni kot in fotelj. Trenutno je terasa stala prazna in pusta, a iz načrtov je vedel, da je predvidela ogromno zelenja in rož. Naredila si bo prekrasen vrt. Čez celo podstrešje si bo uredila spalnico in postavila majhno kopalnico. Spustila sta se do stanovanja. Takoj mu je razložila katero steno hoče podreti in tako ustvariti velik prostor, ki bo združil kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v eno celoto. V veliki kopalnici bo zamenjala vse.

In v obeh spalnicah bo, tako kot v celem stanovanju, zamenjala parket, prebelila in ju usposobila eno v spalnico za morebitne goste in drugo v svoj kabinet. Brad je, zaradi njenega načina predstavitve svojih zamisli, predvideval, da bo večino časa prebila v podstrešnem delu ter terasi. Ni ji zameril, sam se je prav tako zaljubil v ta del stavbe. S terase se je videlo na obrobne hribe in na lokalni park poln visokih dreves. Všeč mu je bila njena zamisel, da celotno stopnišče obleče v les. Tudi z barvami sten je dokazala svojo izvirnost in drznost. Prav veselil se je dela. Čeprav je bil izkušen mojster in si je lahko predstavljal njene zamisli, je vedel, da bo končni izdelek presenetil tudi njega. V prostor bo vnesla barvo in naravne materiale. Naredila si bo dom. Ne, on ji bo naredil dom. Čutil je ponos, ki se je mešal z adrenalinom. Ljudje so mu predali svoje vizije in on jih je uresničeval. Počasi sta se spustila še v prodajalno. Prostor je bil prazen. Vsi prostori so bili prazni.

Med ogledom mu je zaupala, da je nekaj kosov pohištva, ki jih bo obdržala, Kevin že odpeljal na restavracijo. Svoje stanovanje je prodala skupaj z opremo. Novi lastnik si je želel obdržati opremljeno stanovanje. Večino pohištva je podedovala od strica skupaj s stanovanjem. Stric je lepo skrbel za pohištvo in tudi sama je lepo skrbela zanj, a v resnici si je želela drugačno opremo za novo stanovanje in je z veseljem sprejela ponudbo, da pusti vse tako kot je. Brad je iz čiste radovednosti hotel videti še načrte pohištva. Imela jih je v knjigarni, zato sta se z Benom za petami odpravila tja. Povabila ga je v skladiščni prostor, kjer je imela poleg kuhinjice, v kotu, še pisalno mizo in ozko omaro s fascikli. Brad je sedel na stol, Gwen pa se je naslonila na mizo. Skupaj sta pregledala načrte pohištva. Kopijo načrtov, saj je originale že predala Kevinu. Brad je malo gledal izmere in ugotovil, da je upoštevala vse letvice in pravilno izmerila dimenzije. Gwen je zatrdila, da bo že danes klicala Kevina, da lahko začne z deli na njeni novi opremi. Brad ji je ponovno zatrdil, da jutri začne z deli in se poslovil. Šele, ko je stopal po pločniku se je zavedal, da je večino časa zadrževal dah. Gwen je zaradi majhnega prostora bila zelo blizu njega.

Ben se je zleknil pred pomivalno korito in si priboril lep prostor, medtem, ko sta z Gwen sklanjala glavi nad papirji. Lahko je vohal nežni vonj njenega parfuma, ki ga je prej le nekajkrat ujel. Preveč je bila postavna za njegovo dobro. Medtem, ko je on trpel, se mu je zdelo, da je Gwen čisto nedovzetna zanj. Iz trenutka v trenutek si je želel zvedeti kaj več o njej. Vrnil se je v pisarno. Kate je ravno kazala Alice nekaj na računalniku. Obe je veselo pozdravil in se končno spoznal z Alice. Čeprav je bila res mlada, ni imela Gwenine ljubkosti in v primerjavi z njo je bila samo povprečno dekle. Na kratko je poročal Kate kaj bo delal pri Gwen in ji razložil grobi osnutek svojega urnika. Iskal je pravo priložnost in prave besede, da bi jo vprašal o postavni knjigarnarki. Ni želel, da bi Kate opazila, da se zanima za Gwen. Ko je iznesel svoje načrte glede prenove je mimogrede navrgel: »Gwen me je presenetila, res sem misli, da je veliko starejša, mogoče ostarela gospodična, ki je vso svoje življenje posvetila knjigam.«

»Gwen je prijetna ženska. Vsi jo imajo radi,« se mu je Kate nasmehnila v odgovor.

»Bi rekel, da jo. Na kratko sva se ustavila v knjigarni, da mi pokaže načrte za police in pohištvo. Stranke so ji izkazovale ne skrito naklonjenost. Še Ben jo resnično uboga in obožuje,« je odvrnil in ošvrknil svojega psa, ki se je že zleknil na sredo njegove pisarne. Ni se zmenil za trojico v sprejemni pisarni.

»Tudi Julija pravi, da jo Ben obožuje. No tudi Julija jo obožuje in meni je prav pri srcu. Dobro dekle je,« je prikimala Kate.

Brad se je odpravil v svojo pisarno. Še toliko vprašanj je imel o Gwen, a očitno mu Kate sama od sebe ne bo povedala. Toliko jo je že poznal. Spraševati pa ni želel. Vse bo nesla mami na ušesa. Samo še to se mu manjka, da ga mama začne spodbujati, da se poroči z Gwen. Ob tej misli se je na rahlo skremžil sam pri sebi. Trenutno je bil samski in na nek način mu je to prav godilo. Po drugi strani pa ga je Gwen res privlačila, a najprej mora končati njeno prenovo, potem bi se šele lahko zapletel z njo v kaj več kot prijateljstvo. Že sama Gwen bo dokaj oteževala njegovo odločnost, da jo že prej ne odpelje v posteljo, zato ne potrebuje še mame za vratom.

Nesrečno je vzdihnil in odprl mapo s papirji. Preračunati mora, kaj in koliko materiala mora naročiti. Za začetna dela ne bi smelo biti problem, saj je lokalni trgovec imel vse na zalogi. Ko zaključi tukaj se bo zapeljal k njemu in vzel ploščice, ki jih je Gwen že naročila za teraso in naj bi že včeraj prispele. Še prej mora poklicati svoje tri delavce, ki jim je dal prost dan, saj so pridno delali na zadnjem projektu, in jim sporočiti, da se jutri dobijo v bodoči knjigarni. Še prej pa bo naredil račun za gospoda Harisona in tako zaključil z njim. Iz Gwenine knjigarne je odšel domov po papirje in se šele nato vrnil v pisarno. Če je hotel opraviti delo, je moral narediti to nepotrebno pot.

 

Gwen je pospremila Brada in Bena in se srečna nasmehnila Sarah. V knjigarni ni bilo kupcev zato ji je zavzeto povedala o svojem sestanku z Bradom. Že prej je svoje načrte pokazala Sarah in sta jih skupaj pregledali, saj ni želela narediti kakšne napake. Tudi Sarah se je veselila z njo. Rada je delala za Gwen in uživala je v svojem delu. Novi, večji prostori bodo tudi v njeno dobro. Z Gwen sta premlevali možnost, da zaposlita še eno dekle, tako, da bi v času med enajsto in tretjo uro, ko sta imeli povečan promet, delali dve. Za začetek sta se odločili, da bosta poskusili sami in nato ponovno pretehtali možnost zaposlitve dodatne pomoči.

Čeprav so bile to Gwenine odločitve in njen denar, se je rada posvetovala s Sarah. Bili sta res dobri prijateljici. Gwen se je rodila v tem mestecu in v njem živela do svojega desetega leta, nato so se odselili. Prihajali so na obiske, a vseeno premalo, da bi Gwen resnično ohranila kakšno trajno prijateljstvo iz otroških dni. Čeprav so jo imeli za domačinko, se je sama počutila kot tujka. Imela je veliko znancev, a bolj malo prijateljev. Poleg Sarah in njenega Tima se je družila še s frizerko Madison in njenim Johnom.

»Torej, jutri se začnejo dela. Veseli me, da ti bo Goldberg uresničil vse zamisli. Komaj čakam, da vidim končno podobo,« se je nasmehnila Sarah in dodala, »kaj pa si misliš o Bradu Goldbergu?«

»Precej je podoben Juliji. Vsekakor ima njene, velike, modre oči. In svetle lase, barve zrele pšenice, ki se kodrajo, nosi spete v čop. No, saj sem videla že njegovo sliko, Julija mi je enkrat pokazala slike svoje družini. Čakaj, saj ti si ga že srečala,« se je zahihitala Gwen in sumničavo pogledala prijateljico.

»Sem ja, zato pa me zanima, kaj si ti misliš o njem,« se je hihitala tudi Sarah.

Gwen je zmajala z glavo, vedela je, kaj hoče slišati prijateljica. »Prav, Brad Goldberg se mi zdi presneto privlačen predstavnik moškega rodu. Samo slepa ženska, ne bi dvakrat pogledala za njim. Zadovoljna?«

»Visok, mišičast, postaven, s prelepim nasmehom,« je vzdihnila Sarah. Se spet zahihitala in šepnila: »Trenutno samski in naslednje tri mesece tvoj.«

»Ne moj, samo delal bo na mojih novih prostorih in dvomim, da bo potreboval tri mesece za vso delo,« se je Gwen skušala narediti jezno.

»Lahko bi bil tvoj! Ni odmaknil pogleda s tebe, no bolj na skrivaj je pogledoval k tebi, kar mi da še bolj misliti, da si mu všeč,« se je zabavala Sarah.

»Trenutno nimam ne časa ne volje za zmenke. Poleg tega, za vsakega moškega, ki se mi nasmehne praviš, da je zagledan vame,« je odvrnila Gwen in z lenobnim zamahom z roko podkrepila svoje besede.

»Brad Goldberg se ti ni nasmihal. Stavim svojo najljubšo knjigo, da si mu resnično všeč,« se je še vedno zabavala Sarah in se na Gwenino kremženje še dodatno zasmejala. »Vidim, da ima Madison prazno. Pojdi in ji povej novosti. Jaz bom še nekaj časa tukaj,« ji je predlagala in ji z roko pokazala vrata. Gwen je prikimala in ji vrnila nasmešek, nato pa stekla čez cesto k prijateljici. Sarah je z nasmeškom na obrazu gledala za njo. Ko konča z delom ima dogovorjen termin za striženje pri Madison. Čutila je, da bo Madison isto mislila kot misli sama. Brad Goldberg je pravi moški za Gwen. Samo še Gwen mora to dojeti.

 

Kate je pospravila svojo pisalno mizo. Njihov delovnik se je iztekel. Alice se je poslovila in odšla. Kate je še pokukala h Bradu in mu sporočila, da odhaja ter da bo ostal sam. Samo prikimal ji je in ji povedal, da se tudi sam odpravlja do trgovine po Gwenine ploščice za teraso, ter da bo čez uro doma. Zdaj je Kate prikimala njemu in odhitela k tašči po svojo hčerkico. Če se je le dalo so zgodnjo večerjo ali pozno kosilo pojedli vsi skupaj pri Juliji. Medtem, ko je pazila vnukinjo je še uspela skuhati za vse. Takrat so se lahko pomenili vse privatne in poslovne stvari, Julija je videla svoja sinova in nato so se umaknili. Julija je uživala v svojem miru, oni pa so se odpravili domov. Kate je pohitela, saj je hotela dobiti Julijo na samem. Že z vrat se je ozrla po prostoru in videla svojo hčerkico, ki se je zunaj na terasi igrala s svojimi punčkami. Pristopila je k Juliji in ji tiho skozi smeh šepnila, da jo je prebrala in ve kaj počne glede Brada in Gwen. »Mi zameriš?« ji je odvrnila  Julija z vprašanjem. »Seveda ne, Gwen je čudovita ženska,« ji je odvrnila Kate in ji nato do najmanjše podrobnosti opisala dogajanje med Bradom in Gwen, povedala je vse kar je videla, slišala ali opazila. Ženski sta se tiho hihitali.

»Mami, mami,« se je razleglo vreščanje s terase. Očitno je Lisa opazila svojo mamico. Kate je še pomežiknila Juliji in razprla roki, da ji je navdušen otrok skočil v objem. Pred Liso ni bilo varno govoriti, saj je vse do besede natančno ponovila očetu ali stricu. Z deklico v naročju se je zavrtela okoli svoje osi in se nato spustila na stol. Liso je spraševala o njenem dnevu in dekletce je veselo čebljalo. Na koncu je mamici prilepila vlažen poljubček na lica in stekla nazaj na teraso med svoje punčke. Mamica je ni več zanimala. Kate je še nekaj trenutkov opazovala hčerkico in se nato z blaženim nasmeškom na obrazu obrnila k Juliji: »mislim, da je čas, da Thomasa prepričam, da Lisa potrebuje bratca ali sestrico.«

»Bala sem se, da še nekaj časa ne boš pomislila na to. Thomasa prepuščam tebi, jaz pa bom malo pritisnila na Brada. Lepo ga bo videti poročenega in Gwen bi bila prava zanj. Dokaj sta si podobna,« je razneženo povedala Julija, se nasmehnila snahi in se obrnila k štedilniku, saj bo večerja vsak čas kuhana. Kate je vstala in se napotila do omare s krožniki. Pogrnila bo mizo, saj bosta moška vsak čas doma. Ni se motila. Skoraj istočasno sta zapeljala na dvorišče. Lisa ju je zagledala takoj, ko sta vstopila in se pognala očetu v objem. Nato jo je Brad dvignil visoko v zrak in jo vrgel ter spretno ujel. Dekletce je cvililo in se smejalo. Juliji se je topilo srce od ljubezni do svoje družine. Niso še dobro sedli za mizo, ko je Thomas začel spraševati Brada o novem projektu.

Brad ni skoparil z besedami, vedel je, da tudi mamo živo zanima vsaka podrobnost. Julija se je odločila, da bo Bradu danes prizanesla, ni hotela, da bi takoj začutil pritisk glede Gwen. Poznala je svoja sinova in vedela, da ne sme hiteti. Ni pa pričakovala, da ji bo Thomas nehote pomagal. Ko je Brad zaključil svojo razlago, je Thomas pogledal ženo in radovedno vprašal: »Katera je Gwen? Tista rdečelaska, ki hodi s Robinsonovim najmlajšim ali rjavolaska, ki je zaročena z Willijamsovim sinom?«

»Rjavolaska, ki je bila zaročena z Willijamsom. Po treh dneh zaroke, jo je razdrla. Čeprav sta bila z Willijamsom nekaj let par, se ona nikoli ni hotela poročiti z njim. Sploh je ni vprašal, ampak je kar sam oznanil zaroko in ji samo nataknil prstan na roko. Zdaj je že nekaj časa samska,« mu je razložila žena medtem, ko je pomagala hčerki s solato. Nihče se v resnici ni zmenil za Brada. Čeprav je tako Julijo kot Kate, mikalo pogledati, kakšna je njegova reakcija na povedano.

»Simpatična punca,« se je nasmehnil Thomas in pogledal brata.

»Ja, res je simpatična in prijetna,« je moral prikimati Brad. V kolikor bi zanikal, bi ga brat začel zbadati, da se je zaljubil na prvi pogled. No, mogoče se ne bi motil. Še sam ni vedel, kaj je resnično na tej stvari. A vedel je, da mu Gwen že cel dan ne gre iz glave.

Julija se mu je še enkrat zahvalila, ker je prevzel dela in spretno zamenjala temo. Brad si je oddahnil. Za danes mu bodo dali mir. Vsekakor je dobro poznal mamo in vedel je, da bo ob prvi pravi priložnosti začela pritiskati nanj. Gwen je imela resnično rada. Bog mu pomagaj.

 

Zgodaj dopoldne so začeli dela. Začeli so na vrhu stavbe. Alex in Michael sta se lotila terase. Odstranila sta staro ograjo, ki jo bodo zamenjali z novo, žičnato, ki bo Gweninem rastlinju dovoljevala dovolj svetlobe. Nato sta položila hidro izolacijo in položila ploščice. Brad in Matt sta se lotila podstrešnega dela. Odstranila sta del stene in naredila prostor, da jutri postavijo veliko okno na teraso ter odstranila stare opaže in zalepila izolacijo iz stiropora, jutri, ko se posuši bosta prebarvala novo postavljene stene. Streho je bila pred tremi leti na novo pokrita. Thomas je takrat prevzel dela in Brad je vedel, da je kvalitetno narejena. Vmes sta še postavila nove stene za kopalnico. S kopalnico ne bo veliko delo, saj je gospod Smithson v podstrešju imel majhno kuhinjico in poleg stranišče. V tem delu, kjer so že odtoki in vodovodne cevi, bo postavil kopalnico. Cel dan so pridno delali. Čeprav je v neposredni bližini stala restavracija in bi lahko šli na kosilo, so si kosilo raje naročili. Ben je ves čas poležaval na varni razdalji. Zvečer je Brad razočarano ugotovil, da se Gwen ni nič oglasila na delovišču. V resnici je raje videl, če se ljudje niso zadrževali na delovišču. Lastniki so jih po navadi samo motili s svojimi neštetimi vprašanji in nenehnim motenjem njihovega dela. A Gwen je bila drugačna, vedel je, da nebi postavljala neumna vprašanja in ne bi hotela hoditi po sveže zalepljenih ploščicah. Cel dan je pričakoval, da jo bo videl. Hotel je videti svojo reakcijo na njeno bližino.

Hotel se je prepričati, da se je mogoče včeraj motil in da ženska ni tako postavna, kot mu je ostala v spominu. Mogoče bo videl, da je čisto povprečna ženska in da v resnici njegovo srce ne bije hitreje zaradi nje. Včeraj je bil navdušen nad projektom, zato se je mogoče malo preveč navdušil tudi nad Gwen. Ko jo bo videl bo vedel resnico. Vseeno je bil razočaran, da se ni oglasila. Če je še jutri ne bo, bo sam odšel do nje. Ben je dober izgovor, da jo spet vidi. Psa bo dopoldne odpeljal k njej z izgovorom, da jih moti. No, mogoče bo s tem izgovorom počakal do pojutrišnjem. Ni hotel, da bi si mislila, da je prišel zaradi nje. Čeprav je hotel skriti svoje navdušenje nad njo, ga je motilo, da se ona ni topila v njegovi bližini tako kot večina nežnejšega spola ne glede na leta in zakonski status. Spraševal se je ali je ona resnično imuna nanj in ji on ni všeč. Istočasno pa ga je njena nedovzetnost še toliko bolj privlačila. Pospravil je svojo opremo, se preoblekel iz delovnih kavbojk in umazano majico vrgel v vrečko, odnesel jo bo domov in opral. Globoko je vdahnil in se odpeljal k mami na večerjo.

Če bo videti, da ga kaj muči, bo njegova družina drezala vanj in šele potem bo v pravi godlji. Nadel si je vesel obraz in vstopil. Lisa se je najprej zakadila v Bena, ki je pogumno stal, dokler se je dekletce obešalo po njem. Nato jo je Brad dvignil in vrgel v zrak. Skupaj sta se smejala, ko je prišel še Thomas in mu je lahko predal hčerkico. Kate je že pogrnila mizo in sam se je sprehodil do hladilnika po pivo zanj in za brata. Poleg je še vzel vrč z pomarančnim sokom na katerega sta Kate in Julija prisegali. Julijo je zanimalo kako so potekala dela na Gwenini stavbi in ustregel ji je s široko razlago. Danes niso govorili o Gwen, kar ga je veselilo in jezilo hkrati. Čeprav je zdaj vedel, da je samska je bilo še toliko stvari, ki bi jih rad zvedel o njej.

 

Tudi naslednji dan se ni oglasila. Zvečer je bil že vidno nejevoljen. Resnično jo je želel videti. Jutri bo izpeljal svoj načrt in ji odpeljal Bena. V pričo svoje družine ni mogel hliniti dobre volje. Med večerjo se je izgovoril ,da ga boli glava in se držal bolj kujavo, kot je pričakoval, da se bo. Tokrat je prišel na vrsto Thomas, da na široko opiše svoja dela pri županu. Na njegovo srečo so ga pustili pri miru. Gwen ni nihče omenil. Hitro je pojedel in se odpravil domov. Najprej je stopil pod tuš, hladen tuš, ki pa mu ni uspel odvrniti misli od postavne knjigarnarke . Tudi pivo in nogometna tekma na športnem kanalu ga nista spravila v boljšo voljo. Trdno odločen, da jutri odide do njene knjigarne in jo vsaj za trenutek vidi, je zaspal. A naslednji dan se je lotil dela in ni takoj odpeljal Bena, ko pa se je spomnil na njo in svoj načrt je bila ura že pol enih, knjigarna pa je delala le do enih.

V sebi je zaklel. Iz stanovanja, nadstropje nižje, se je slišalo razbijanje. Fantom je za danes naročil naj podrejo steno in odstranijo vso opremo in ploščice iz kopalnice. Zahvalil se je višji sili, ker je danes  Alex delal spodaj, ga vsaj ni celo dopoldne poslušal. V resnici je imel fanta rad, a včeraj mu je hudo hodil po živcih. Fantje so postavili okno in prepleskali podstrešno sobo in teraso. Alex pa je ves ljubi dan govoril o Gwen. Že res, da je veliko zvedel o ženski, ki mu je burila domišljijo in kratila mir, a vseeno mu ni bilo všeč kako Alex občudujoče govori o njej. Na koncu si je moral priznati, da se ga je polotilo ljubosumje. In najhujše v vsemu je bilo, da sploh ni bil prepričan ali mu je Gwen resnično tako všeč. Zdaj, ko so končevali dela za ta dan, ni našel izgovora, da bi se odpravil k njej v knjigarno. Poleg vsega, dokler končajo, bo ona že zaprla in odšla. Ponovno je zaklel v sebi in pospravil za seboj. On je končal. V ponedeljek naj bi prišle ploščice in kopalniška oprema. Odpravil se je k fantom. Pomagal jim bo, da dokončajo dela, kako bi se čim prej odpravili domov. Ob vikendih je nerad gnal svojo ekipo. Med tednom so trdo delali in zaslužili so si počitek.

 

Gwen je videla Bradov poltovornjak na parkirišču. Tudi manjši kamion je stal tam. Vedela je, da so v četrtek začeli z deli, tako, kot ji je Brad obljubil. Mikalo jo je, da si gre pogledat kako napredujejo dela, a jim ni hotela dihati za vrat. Poleg tega, ni bila prepričana, da se bo uspela v Bradovi bližini držati nedovzetno. Tisto dopoldne ji je nekako uspelo. Nato sta ji tako Sarah kot Madison začeli prigovarjati in jo dražiti s postavnim gradbincem. Morala si je priznati, da ji res nikakor ni šel iz misli. Preveč je bil postaven za njeno dobro. Saj je videla njegovo sliko in že takrat se ji je zdel sila postaven, a v živo jo je resnično prevzel. Delali so že tretji dan in odločila se je, da bo, ko zapre knjigarno, stopila do delovišča in jih pozdravila ter pogledala, kaj so že uspeli narediti. Po treh dneh se sigurno že vidi kakšna sprememba. Poleg vsega bilo bi nevljudno, da se ne zanima za dela. Od Kathleen iz bližje restavracije je slišala, da si kosilo naročijo in jim fant iz dostave na dom, hrano odnese. Tokrat se je odločila, da jim ona plača kosilo. Zaprla je knjigarno in stopila do restavracije, kjer jo je naročilo že čakalo. S škatlami pizze je odkorakala na delovišče. Brad je slišal veselo moško vzklikanje in smeh. Ker je že bil na poti v spodnje nadstropje je radovedno pogledoval okoli, zanimalo ga je kaj je fante spravilo v dobro voljo. Ben je začel renčati. V trenutku, ko se mu je utrnila misel, da je prišla Gwen, jo je zagledal. Smejala se je in škatle s pizzami držala visoko nad glavo, da ne bi Ben dosegel.

Bila je lepša, kot se jo je spominjal. Njen nasmeh je bil nalezljiv, še sam se je zasmejal in stopil bližje. Iz rok ji je vzel pizze in ukazal Benu, naj sede. Seveda ga pes ni uboga. Gwen je iz žepa potegnila pasje piškote. Ben ji je zvesto dal šapo in pograbil dva piškota z njene dlani. Gwen je pozdravila fante in se spoznala s tistimi, ki jih še ni poznala. Brad je sedaj vedel, da načrti prenove nimajo nič opraviti s privlačnostjo, ki jo je gojil do nje. Vzel je kos pizze in en kos vsili še njej, nato jo je povabil, da ji razkaže kaj so uspeli narediti. V stanovanju ni mogla spregledati, da stene, ki ločuje dnevni prostor od kuhinje, ni več. Zato sta pokukala v kopalnico, ki je bila že skoraj v celoti porušena.

Odpravila sta se v podstrešni del. Opazil je, ko je Gwen ostala brez diha. Očitno je bil prostor boljši, kot si ga je predstavljala sama. Seveda je ostalo, da v kopalnici polepi ploščice in zmontira kopalniško opremo, šele nato bodo lahko položili parket in dejansko zaključili z deli v tem delu stanovanja. Toda to je ni motilo, da mu ne bi namenila hvaležno – veselega nasmeška. Samo zadovoljno se ji je nasmehnil nazaj. »V ponedeljek bomo postavili tudi ograjo na terasi, popoldne lahko prineseš korita in si zasadiš vrt. Če želiš, lahko prineseš tudi stropne lučke, da jih zmontiram,« ji je stvarno razložil in skril smeh ob njenem veselju. Tako navdihujoča je bila. Vsako njeno čustvo je lahko razbral z njenega obraza. Če se do sedaj ni zaljubil v njo, se je sedaj zagotovo. Nikoli ni bil zaljubljive narave, v resnici, mu je ljubezen bila tuje čustvo. A še nikoli ni tako čutil, kot čuti do Gwen. Nobena ga ni pripravila, do tega, da se je počutil tako, kot se je počutil sedaj v njeni bližini. Če to ni povezano z ljubeznijo, le s čim je? Ponovno bo moral premisliti o tem, da ne čaka do konca obnove, ampak jo poskusi že prej prepričati, da postane njegova punca. Toda Gwen se je do njega še vedno vedla le prijateljsko. Le kako naj jo pripravi do tega, da začne še ona čutiti tako privlačnost do njega, kot jo čuti on do nje? Vrnila sta se k fantom. Gwen se jim je zahvalila za dobro opravljeno delo in zatrdila, da bo v ponedeljek popoldne pripeljala korita, zemljo in sadike.

Omenila je, da ji bo najverjetneje Madison pomagala. Nato se je poslovila. Brad je segel po še enem kosu pizze, ki so mu ga fantje pustili in se nato lotil nošenja razbitih ploščic. Imeli so še za deset, petnajst minut dela. Nato bo odšel domov na kosilo. Pojedel je dva kosa pizze in videl je Gwen, zato je bil več kot sit in zadovoljen. Toda, če se ne bo pojavil na kosilu se bo moral zagovarjati. Ne samo mami, tudi vsem ostalim na čelu z nečakinjo. Če ga bo kdo kaj vprašal, bo lahko povedal, da je bila Gwen na obisku in jim nato na dolgo in široko opisal njeno videnje vrta. Mogoče bi ji lahko še Julija pomagala, spoznala se je na rože. Z govorjenjem bo mogoče uspel skriti svoje vse večje zanimanje za knjigarnarko. Končali so z nošenjem odpadnega materiala. Alex bo zapeljal material do smetišča in v ponedeljek naložil ploščice in opremo. Sam je počakal, da so fantje odšli, nato je zaklenil in se odpeljal domov. Najprej se bo stuširal in preoblekel in se šele zatem odpravil na kratek sprehod do mamine hiše. Ob sobotah so jedli okoli tretje ure. Ravno dovolj časa je imel, da bo prišel pravočasno, a zadnji. Ni si želel predolgo biti sam z mamo. Zdaj, zdaj ga bo začela porivati v Gwenin objem. Dodatnih muk ni potreboval.

 

Brad se je doma namenoma obiral in se z zamudo odpravil k mami. Saj ne, da je bil nespoštljiv, a skozi drevje je lahko videl na dovoz pred bratovo hišo. Prav dobro je videl, kdaj se je bratova družinica odpravila proti mamini  hiši. Poznal jih je in vedel je, koliko časa potrebujejo do tja. Ko je vstopil v mamino kuhinjo so še vsi stali. Lisa mu je stekla v objem. Seveda jo je vrgel v zrak in nato spretno ujel, delal se je, da jo bo spustil in s tem iz dekletca izvabil krike navdušenja. Sreča pa je Lisa zelo podobna Kate, s svetlimi kodrastimi lasmi, ki so žareli s pridihom rdeče ter velikimi zelenimi očmi, poleg pa je podedovala tudi njeno krhko in drobno postavo. Spraševal se je, le koliko časa jo bo še lahko takole metal v zrak? V vsesplošnem veselju in smehu so se usedli h kosilu. Seveda je Julijo zanimalo kako napredujejo dela. Brad je grobo opisal kaj so že postorili in se nato posvetil Gweninemu terasnemu vrtu.

Toda ni uspel povedati veliko, ko ga je Lisa prekinila: »Včeraj popoldne sva z babi šle z Gwen k Drew. Drew je moja prijateljica, veš. Njen dedek ima velik vrt in prodaja rože in drevesa. Babi in Gwen sta se z Drewinim dedkom dolgo sprehajali po vrtu in si nekaj zapisovali. Midve z Drew pa sva se gugali in spuščali po toboganu. Potem nama je njena mama prinesla palačinke. Babi pravi, da bo Gwen večino svojega vrta kupila pri Drewinem dedku.« Lisa se je počutila pomembno, da je lahko odraslim povedala toliko novosti, zato je poleg strumno prikimavala.

»Nisem vedel, da sta pomagali Gwen izbrati rastlinje. Lepo od vaju,« je presenečeno odvrnil Brad.

»Gwen se bo jutri dopoldne oglasila pri meni. Skopali bova nekaj vrtnic. Brad, ti bi jih lahko peljal v ponedeljek, ko boš šel v novo knjigarno. Tudi pomoč pri nošenju posode, v katere jih bova presadili, bi nama prav prišla. Pričakujem te okoli enajste,« je mirno iznesla Julija. In se nato zapletla v pogovor z Kate o načrtovanju svojega rojstnodnevnega piknika. Bradu je odleglo, da je mama za trenutek pozabila nanj in na Gwen. Vsekakor, jutri prav nič ne potrebuje njegove pomoči, torej ga vabi, da se bo družil z Gwen. Ni vedel ali naj bo vesel ali ne. Že res, da jo bo z veseljem gledal, a njegova mama bo poleg in bo opazovala oba.

 

Gwen se je oblekla v udobna oblačila. Sedla je v svoj mali, mestni avto in se odpeljala k Juliji. Julija ji je predlagala, da pride k njej, da skupaj presadita nekaj plezajočih vrtnic za teraso. Gwen se je sprva upirala, da je nedelja družinski dan in da noče motiti Julijine družine med počitkom in druženjem. A ji je Julija zagotovila, da se njena sinova ob nedeljah držita svojih hiš. Zagotovila ji je, da bo tudi njej godila družba, zato je Gwen na koncu obljubila, da pride. Zdaj, ko se je vozila proti Julijini hiši ni bila več prepričana, da se je pravilno odločila. Kako naj se pred Julijo pretvarja, da je nedovzetna za njenega mlajšega sina. Starejša ženska je bila zelo pronicljiva. Nekajkrat je globoko vdihnila in si ponovila nekaj spodbudnih besed. Zapeljala je na dovoz Goldbergovega posestva. Že prej je bila pri Juliji. Vedela je, da imata sinova hiši pred Julijino. Obe sta bili umaknjeni od glavne poti in sta se skrivali za bujnim zelenjem, zadaj pa ju je obdajal gozd. Zelo idilično mesto za življenje, je pomislila in parkirala pred Julijino hišo. Ženska je takoj izstopila iz hiše in jo prisrčno pozdravila. Gwen se ji je iskreno nasmehnila.

Če je verjeti Julijinim besedam, danes ne bo videla Brada. Zato se je sprostila. Z Julijo nista izgubljali časa, takoj sta se napotili v vrt. Gwen je občudovala Julijin vrt. Julija je imela rada rože in v vrtu je lahko opazila ljubezen, ki jo je Julija vložila vanj. Sprehodili sta se in se pomenkovali o rožah in o možnostih, kaj bi lahko Gwen dodala v svoj terasni vrt. Nato sta se lotili presajanja vrtnic. Julija je pripravila stare cvetlične lonce. Skupaj sta jih napolnili z zemljo, ki jo je Gwen pripeljala s seboj. Ben, ki je pritekel takoj, ko se je Gwen ustavila na dovozu jima je zvesto sledil in se na koncu sproščeno zleknil poleg Gwen. Julija je samo pripomnila, da velikokrat pride k njej in ker ima Gwen rad, je še toliko prej prišel. Gwen si je oddahnila, da njegovega lastnika ni v bližini. Ravno končevali sta z delom, ko je za seboj slišala znani glas, ki ju je pozdravil in pripomnil, da sta res pridni. Iz vljudnosti se je obrnila in odzdravila Bradu. Brad se je moral potruditi, da ni zijal v njo. Presenetila ga je. Bila je še lepša, kot včeraj. Čepela je ob vrtnicah, veter ji je razmršil lase in v obrazih ji je gorela rahla rdečica od dela. Tako presneto prikupna je bila. Lahko si je predstavljal, da je po dobrem ljubljenju prav taka, razmršena in z rahlo pordelimi obrazi. Takoj je moral preusmeriti misli, ki so kar same zašle v zelo nevarne vode. Zjutraj je vstal in se lotil hišnih opravil.

Malo je pospravil in vklopil pralni stroj. Ni slišal kdaj je prišla, je pa vedel, saj se je Ben vznemiril in na vsak način zahteval, da ga spusti ven. Psu je odprl vrata in pogledal proti mamini hiši. Videl je njen avto na dovozu. A na cvetlični vrt za hišo ni imel pogleda. Zato je do konca pospravil in na uri preveril, da jima je dal dovolj časa za delo v vrtu, nato pa se še sam odpravil k njima. Na njegovo srečo je mama vstala in mu pokazala na cvetlične lonce ter naročila naj jih odnese pod zaprti del terase. Jutri jih bo odpeljal na Gwenino teraso. Nato jima je sporočila, da je čas za kavo. Odpravila se je v hišo in ju pustila sama. Gwen jo je presenečeno in radovedno opazovala. Take Julije ni bila vajena. Na njenem obrazu se je še videlo presenečenje in tiho nejeverno spoznanje. Njen pogled se je srečal z Bradovim. Moški se je muzajoče nasmihal. »Ti je ona predlagala, da ravno danes prideš sem?« jo je tiho vprašal. Samo prikimala mu je in se še sama nasmehnila. »Meni je ukazala, da pridem,« se je zabaval Brad. »Všeč si ji in rada spletkari in vsekakor je hotela, da ostaneva sama,« je dodal in vzel prvi lonec ter ga odnesel. Gwen je pograbila drugi in mu sledila. »Te ne moti, da ti takole podtika ženske?« je radovedno vprašala. Obrnil se je in se ji iskreno nasmehnil: »Ti si prva. V principu me moti, da se hoče vtikati v moje življenje, a to je moja mama. Rad jo imam. In ti si mi všeč, zato me ne moti.« Zgroženo ga je pogledala, zato se je moral zakrohotati.

»Vidim, da tebe moti, da se nekdo vtika v tvoje življenje. Saj nisem tako grozen in obljubim, da ti nič ne bom naredil. Julija je starejša ženska, pusti ji veselje in sodeluj. V mešetarjenju je novinka, saj si jo takoj prebrala. Ne skrbi, lahko sva prijatelja,« je rekel in jo kratko, grobo objel prek rame, ko sta skupaj zakorakala proti preostalima loncema. Ko jo je spustil, ga je pogledala izpod očesa in mu ponovno privabila smeh na ustnice. »Prijatelja,« ji je ponovno zatrdil in dvignil lonec. »To sva lahko,« je šepnila in ga posnemala. Ko sta odložila lonca, ji je predlagal, da si gresta umit roke. Pokazal ji je proti vodni pipi med rožami in ji sledil. Ben se je že zleknil na teraso poleg mizice kamor je Julija prinesla pladenj s kavo, piškoti in sokom ter pivom za sina. Vsi so sedli. Ben je vstal in svojo veliko glavo položil Gwen v naročje. Začela ga je čohljati za ušesi, svoj piškot je delila z njim. Tistih nekaj pasjih piškotov, ki jih je prinesla v kolikor bi ga videla, je pojedel že, ko je prišla.

»Kaj, ko bi se sprehodili do potoka? Dan je prelep in Ben potrebuje sprehod. Mislim, da nam bo vsem koristil,« je navrgel Brad.

»Čudovita ideja,« se je strinjala Julija. »Toda, mogoče bo bolje, če jaz pripravim hitro kosilo za vse tri, vidva pa pojdita na sprehod. Gozd je v tem letnem času čudovit,« je navdušeno predlagala.

Gwen se je že hotela zahvaliti in odkloniti ponudbo, a si je zadnji čas premislila. Samo pokimala je. Rada je imela naravo, a je vse premalo časa posvetila sprehodom. Enostavno, njen urnik in kup obveznosti, ji niso puščali dovolj prostega časa. Brad se je izkazal za zanimivega sogovornika in kaj jo bo stalo, da se prehodi z njim.

»Super,« je Julija zaploskala in si postregla s sokom. »Ne bo ti žal. Boš videla v kakšnem naravnem raju živimo. Med kosilom pa mi lahko pomagaš načrtovati mojo rojstnodnevno zabavo. Naslednji vikend bom sem povabila nekaj prijateljev. Seveda računam, da boš prišla in prinesla tiste svoje čokoladne piškotke. Tudi Sarah in Madison sta povabljeni, s spremljevalcema se razume,« je veselo kramljala Julija.

Brad je spil svojo kavo in pogledal h Gwen: »Bi se kar odpravila?« je vprašal, saj je opazil, da je njena skodelica prazna.

»Seveda,« je rekla z nasmeškom in odrinila Benovo glavo iz svojega naročja. »Gremo pobič, sprehod nas čaka,« je z besedami omilila svoje dejanje.

»Ga vedno kličeš pobič?« je vprašal Brad in jo opazoval.

»Ja, mislim, da ga ne moti,« se je zahihitala Gwen in vstala. Brad je vstal in ji z roko pokazal proti vrtu. Ben je hodil pred njima. Molče sta mu sledila. Takoj za vrtom se je skozi gozd vila potka. Ben je stopal prvi, Gwen za njim in Brad za njo. Smehljal se je. Lepo je bilo opazovati Gwen in njeno nežno pozibavanje z boki. Enkrat vmes je pogledala nazaj in mu priznala, da imajo tukaj res raj na zemlji. Verjel ji je, saj je njen zgovorni obraz odražal čisti užitek. Tudi sam je rad hodil po gozdu. Kmalu so prišli do potoka, ki je žuborel po kamnih. Ben se je zleknil v senco. Brad pa je sedel na hlod nedaleč stran. Gwen ni ostalo drugega kot, da prisede. Brad ji je začel pripovedovati o Juliji in o tem, da sta ji s Thomasom za rojstni dan plačala potovanje za dve osebi za dva tedna v Pariz. Predlagala ji bosta, da s seboj povabi svakinjo, Kevinovo mamo. Gwen je navdušeno zacvilila, saj je vedela, kako si Julija želi videti Pariz. Še nekaj trenutkov sta se prijateljsko pomenkovala in se nato odpravila na kosilo.

 

Fantje so pomagali znositi ploščice in kopalniško opremo v podstrešni del. Brad se j takoj lotil lepljenja ploščic. Čeprav je ponoči slabo spal, ker so mu misli na postavno knjigarnarko kvarile dušni mir in spanec, je bil dobre volje. Včeraj je preživel nekaj časa z njo in jo bolje spoznal. Bolj jo je poznal, bolj ga je privlačila. Enkrat sredi noči je pomislil, da ima Julija morda prav. Gwen je ustvarjena zanj. Dokaj sta si podobna in podobno razmišljata, všeč ji je narava in v njegovi hiši bi uživala. Če je prej mislil, da je naredila dober načrt za svojo prenovo, je sedaj vedel, da je talentirana za opremljanje prostorov in odlična organizatorka.

Sam je imel nekaj zamisli, za mamino zabavo, a ga je Gwen s svojimi idejami močno prekašala. Kakšen par bi bila. On je znal narediti mojstrovine, ona si jih je znala zamisliti. Prav bi mu prišla v podjetju. Čeprav mu niti na misel ni prišlo, da bi jo prikrajšal za delo s knjigami, ki ga je ljubila, bi znal izkoristiti njen talent. Osvojila je tako njegovo kot Benovo srce. Julijo in Kate je osvojila že dolgo nazaj. Sedaj, ko je spoznal, da bi se resnično rad poročil z njo, je lažje zadihal. Ni bil več pod pritiskom. Ne glede na svoja spoznanja, je vedel, da ga čaka naporno delo. Najprej mora doseči, da bi bil še sam njej všeč, nato, da se bo zaljubila vanj, seveda jo mora prepričati, da sploh postaneta par in šele nato pride na vrsto poroka. Pred njim je dolga in naporna pot.

A ker pozna cilj in ima dobro motivacijo, se bo potrudil in naredil vse za svoj uspeh. Mogoče ne bi bilo napačno dobiti njeni prijateljici na svojo stran. O tem bo moral še premisliti in se lotiti dobre taktike. Že je mislil, da bi vse skupaj predebatiral s Kate, a se je premislil. Kate bi težko tako stvar skrila pred Julijo. Julija pa bi mu vse skupaj lahko pokvarila. Bolj je premišljeval kako se pomeniti s Sarah, bolj je postajal slabe volje, saj ni imel izgovorov, da bi šel v knjigarno, ko tam ne bo Gwen. Gwen bi lahko kaj posumila. Madison je takoj črtal s seznama, saj se mu je zdelo, da ne zna čisto nič zadržati zase. Lahko, da ji je delal krivico, a ni je tako dobro poznal. Vedel pa je, da je v frizerskem salonu središče mestnih čenč. Moral se bo zanesti sam nase. Mogoče pa to ne bo tako slabo. Že dobro uro je pogledoval na svojo uro in čakal, kdaj bo Gwen zaključila z delom v knjigarni in bo prišla urejat svoj terasni vrt. Vedel je, da bo fant iz vrtnarije ob dveh pripeljal naročeno robo, korita, zemljo in sadike.

 

Gwen je zjutraj odprla knjigarno. Medtem, ko se je kava kuhala, je ona zalila nekaj lončnic, ki jih je imela. Odsotno je pobrisala prah in se lotila naročil za ta teden. Že sinoči je klicala mamo in ji povedala vse podrobnosti, ki so jih fantje že uspeli narediti v njenem novem stanovanju. Mama in oče bosta prišla na obisk, takoj, ko se bo vselila v nove prostore. Od Julije se je odpeljala na drugi konec mesta, na obisk k teti. Stric je pred dvema letoma umrl in teta je živela s sinom in njegovo družino v veliki družinski hiši v kateri sta odraščali  z njeno mamo.  Z bratrancem, ki  je dobrih deset let starejši od nje, nikoli nista bila resnično prava prijatelja. Spoštovala sta se, a česa bolj pristnega nista imela. Rada ga je imela, tako kot njegovo ženo in oba najstniška nečaka. Občasno so se obiskovali in to je bilo vse. Dobri dve uri se je zadržala na obisku. Včeraj je resnično uživala.

Njen mir je kvarilo le dejstvo, da ji je postavni gradbinec prevečkrat prišel v misli. Včeraj ga je malo bolje spoznala. Že prej je veliko slišala o njem. Julija je rada govorila o svoji družini. Hotela ali ne, poznala je mestne čenče. Brad je bil pač moški, ki je rad užival v življenju. Ni mu zamerila. Zamerila mu je le to, da je tako presneto postaven in da ji buri domišljijo. Brad ni bil moški za resne zveze in ona vsekakor ni potrebovala resno zvezo. Ni bila prepričana ali je samo prijazen z njo ali mu je resnično malo všeč. Njegovo obnašanje do nje je bilo prijateljsko s kančkom spogledovanja. Trudila se je, da ga ne bi spodbujala. Zaradi Julije si ni mogla privoščiti kakršno koli kratko romanco z njim. Torej mora zdaj narediti vse, da se upre poželenju po nedosegljivem Bradu. Le zakaj se je pustila Juliji prepričati, da najame njihovo podjetje? Mogoče tudi zaradi tega, ker so bili edini v mestu, ki so opravljali celotne prenove. Če bi hotela koga drugega, bi morala za vsako delo posebej najeti drugega mojstra. Toliko pa je bila lokalni patriot, da ni želela nikogar izven njihovega mesta. Tudi brez Julijinega posredovanja, bi najela njenega sina. Glede na Thomasovo zaposlitev na županovem posestvu, bi v vsakem primeru dela prevzel Brad. Zmajala je z glavo nad svojimi zbeganimi mislimi, ki niso imela ne repa ne glave. Čim manj bo hodila v svojo stavbo in se kolikor se da izogibala Bradu. Do sedaj ga še nikoli ni srečala, ko konča z deli, ga najverjetneje ne bo veliko videvala. Torej ji je sedaj ostalo samo, da potrpi ta čas, da končajo z deli in potem bo lahko normalno zaživela naprej. Ohrabrena s svojimi sklepi se je posvetila svojemu delu. Sarah je prišla ob pol dveh in Gwen se je podvizala in odšla domov po luči za katere ji je Brad naročil, da jih prinese, da jih bo lahko postavil. Morala je pohiteti, saj je hotela priti pravočasno, da počaka fanta iz vrtnarije, ko bo pripeljal vse za njen vrt. Madison ji je obljubila pomoč in tudi ona bo prišla ob dveh in bo prinesla kavo in krofe, ki jih je Gwen naročila v restavraciji. Tudi kosilo bi jim naročila, a so jo prehiteli.

Kot bi se zmenili, vsi trije so istočasno prišli na parkirišče ob njeni stavbi. Eden od Bradovih fantov jih je opazil in jim prišel pomagati. Znosili so korita, zemljo in sadike na teraso. Fant iz vrtnarije se je ponudil, da ji zasadi manjša drevesa, ki jih je kupila. Pokazala mu je, kje bo katero drevo stalo in se vrnila v avto po luči. Brad je ravno končeval z lepljenjem ploščic in se jim je pridružil na terasi. Gwen mu je pokazala škatlo, ki jo je odložila na tla in mu začela razlagati katere lučke so za teraso in katere za spalnico. Tudi luč za kopalnico je prinesla. Brad jo je resno opazoval in se takoj lotil postavljanja osvetljave. Svojo kavo je prestavljal po prostoru, tako kot se je prestavljal sam. Fant je zasadil drevesa in se poslovil. Gwen in Madison sta se ukvarjali z rožami. Brad ju je skrivoma opazoval. Dekleti sta ves čas klepetali in se smejali. Nemalokrat sta tudi njega vključili v svoj pogovor. Brad je užival ob pogledu na Gwen. Res je nekaj posebnega. Želel si je, da bi že bila njegova in ni vedel kako naj začne.

Za zdaj sta bila oba prijateljsko razpoložena. K temu je v veliki meri pripomoglo včerajšnje druženje pri njegovi mami. Opazil je, da je bila Madison tista, ki ga je bolj vključevala v njun pogovor. Madison je bila prijetna mlada ženska in vedel je, da je zaljubljena v svojega fanta Johna. Ujel je njene spodbudne nasmeške in hitro dojel, da ima pri Gwenini prijateljici podporo in odobravanje. Spoznanje ga je razveselilo. Postavil je vse luči in se sprehodil po terasi ter občudoval njuno delo.

Tudi oni dve sta končali in si še sami ogledali opravljeno delo. Madison je pograbila ročko za zalivanje in vprašala kje lahko dobi vodo. Brado jo je poslal v pritličje, saj so vodo za stanovanjski del izklopili. Brez oklevanja se je Madison odpravila. Slišal je, da se je ustavila pri fantih v spodnjem nadstropju in poklepetala z njimi. Ni se ji mudilo, da bi se vrnila in zalila sadike. Pustila mu je nekaj časa na samem z Gwen. Brad je stopil bližje k njej in se ji prešerno nasmehnil. Stegnil je svojo dlan in ji z obraza obrisal sled zemlje. »Med delom si se umazala,« je razložil svoje dejanje in počasi odmaknil svoje prste z njene mehke kože. Samo kratko se  mu je zahvalila in ga vprašala za mnenje o opravljenem delu. Ni ji lagal, iskreno je pohvalil izbor rastlin in njihovo strateško postavitev. Nato mu je razložila kako bo postavila vrtno pohištvo in se lotila postavljanja solarnih lučk med cvetlične lončke. Ko je končala je stopila malo stran in si ogledala celotno postavitev. Nato je pogledala Brada in zmajala z glavo. Prestavila je dve lučki, a še vedno ni bila zadovoljna. Še Brad je prestavil dve lučki in ji svetoval naj počaka na večer, ko se bo stemnilo in bo videla kaj in kako lučke osvetljujejo in naj takrat popravi, kar ji ne bo všeč. Strinjala se je z njim in se mu zahvalila za pomoč. Takrat se je vrnila Madison z vodo in začela zalivati rože. Brad ni imel več kaj početi v podstrešnem delu in je dekleti povabil, da si ogledata kaj so spodaj uspeli narediti fantje. Madison se je zahvalila, da je že vse videla in da mora po še eno ročko vode ter predlagala naj si Gwen ogleda stanovanje. Vsi trije so se spustili nadstropje nižje.

Madison je odšla po vodo, Gwen in Brad pa sta se sprehodila po prostoru. Brad ji je razložil kaj bodo počeli jutri in ji razkril, da bo jutri postavil še kopalniško opremo in položil parket. Pojutrišnjem lahko prinese pohištvo in podstrešje bo končano. Madison je oznanila, da so vse sadike zalite in naj jih pride Gwen pojutrišnjem ponovno zaliti. Ženski nista več imeli opravka na delovišču, zato sta se poslovili. Ben je na vsak način hotel z Gwen, zato ga je odpeljala s seboj. Povedala je, da gresta poročat Sarah o opravljenem delu in da ga bo pripeljala nazaj predno se odpravi domov. Brad se je strinjal in pri sebi skril zadovoljen nasmešek, da jo bo še enkrat videl. Zadovoljni z opravljenim delom sta se napotili k Sarah v knjigarno. Madison se je usedla v enega od treh udobnih naslanjačev blizu prodajnega pulta, srečna, da je Gwen imela kotiček kamor so se lahko stranke usedle in prelistale revije ali knjige. Še nikoli ni videla tako strankam prijazne knjigarne, kot jo je ustvarila Gwen. Rada je imela svojo prijateljico, s katero sta se poznali že od rojstva. Čeprav dolga leta, ko je Gwen živela drugje, nista imeli stikov, sta ob njeni vrnitvi obnovili otroško prijateljstvo. Gwen se je napotila v kuhinjo in jim skuhala kavo.

Madison ni hotela ničesar razlagati dokler se Gwen ne vrne, je pa uspela Sarah šepniti, da je imela prav in da je Bradu njuna prijateljica resnično všeč. Ni bila neumna ali slepa, da ne bi opazila njegovih pogledov, nasmeškov in iskric v očeh, ki jih je na vsak način hotel skriti pred Gwen. Gwen se je vrnila s pladnjem s kavo, piškoti in vodo. Utrujeno se je spustila v drugi naslanjač, vzela svojo skodelico kave ter spodvila nogi pod seboj. Nato se je nasmehnila Sarah in začela govoriti o delu na terasi. Nato je opisala kaj je vse že narejeno in še njej predstavila načrte za prihodnjih nekaj dni. Niti z eno besedico ni omenila Brada. Sarah in Madison sta se skrivoma spogledali in se zarotniško nasmehnili. Poznali sta Gwen in čutili, da se je tudi ona ogrela za postavnega gradbinca. Madison se je prva opogumila in začela hvaliti Brada. Najprej za njegovo dobro opravljeno delo in nato še njega samega kot postavnega moškega. Sarah je sprejela igro in še sama pristavila nekaj svojih pripomb. Gwen ju je samo sumničavo pogledala in z očmi pozvala naj že povesta kaj ju muči. »Tako, kot je že Sarah opazila, sem tudi jaz opazila,« se je zahihitala Madison in se nagnila proti Gwen, »Bradu Goldbergu si resnično všeč!« »Mogoče sem mu pa res malo všeč,« je Gwen skomignila z rameni, »pa kaj?« »Ah Gwen, sama si rekla, da ni ženske, ki ne bi dvakrat pogledala za njim,« se je v pogovor vključila tudi Sarah. »Res sem. In ne vem kaj zdaj vidve iz tega delata tako sceno,« se je Gwen naredila neumno. »Daj Gwen, saj nisi neumna.

Oba sta samska. Oba sta dovolj stara. Zakaj se sedaj sprenevedaš. Malo zabave ti ne bo škodilo,« se je zresnila Madison. »Ne, malo zabave mi ne bi škodilo. Brad ni moški za resne zveze. Jaz nimam želje po resni zvezi, pravzaprav nimam želje po nikakršni zvezi,« je vdana v usodo, da pred prijateljicama nima kaj skrivati, dahnila Gwen in z roko ustavila ploho besed, ki je pretila, da se ulije iz prijateljičinih ust. »Julijo imam rada. Julija ima rada svojega sina in včeraj nama je jasno dala vedeti, da bi bila zadovoljna, če bi se midva našla in ujel kot par.« »Vidiš, še Julija podpira vajino zvezo, v čem je potem problem?« Sarah resnično ni razumela Gweninega stališča. »Julijo bi prizadelo, če bi se samo poigrala z njenim sinom. Nočem je prizadeti,« je Gwen razložila rahlo pobito. »Normalno, da bi Julija rada videla, da sta z Bradom oba srečna. Saj veš, da te ima Julija resnično rada. To, koliko časa bo vajina zveza trajala je nekaj kar bi bilo samo med vama. Kdo ve, mogoče spoznata, da sta prava drug za drugega.

Tudi najbolj lahkoživi moški, ko najdejo tisto pravo spremenijo svoje obnašanje in ostanejo zvesti. Če pa vama ni usojeno kaj več, bosta po tej avanturi šla vsak po svoji poti naprej. Julija je pametna ženska in ne bo krivila tebe, da sta šla narazen. Tudi na Brada ne more biti večno jezna, če bo mislila, da te je zapustil in prizadel. V vsej stvari ona ni pomembna. Pomembna sta samo vidva. Všeč sta si, zakaj ne bi poskusila? Za vsak uspeh je treba nekaj tvegati. Raje pomisli, kako bi bilo, če bi vama uspelo. Odrekaš se sreči in ljubezni brez da bi ju poskusila dobiti. Vem, da nisi strahopetka in ne vem zakaj se sedaj obnašaš kot da si?!« ji je Madison na hitro iznesla svojo pridigo. Sarah je samo kimala, da se strinja z Madison. »Brad je moški v katerega bi se lahko zaljubila. Hvala, a ne morem si privoščiti zlomljenega srca,« je zastokala Gwen. Vse kar je Madison povedala je imelo pravo težo in tudi sama je razmišljala podobno. »Zakaj mu tako malo zaupaš? Z lahkoto dobi katero koli žensko in kolikor sem jaz opazila te ni očitno zapeljeval, kar je dokaz, da v tebi ne vidi samo kratke avanture. Ker do tebe goji globlja čustva, se obnaša bolj previdno,« jo je poskušala razsvetliti Madison. »Noče te prestrašiti in odgnati od sebe. Verjamem, da se tega sploh ne zaveda. Tako, kot se ne zaveda svojih čustev, a če boš poskrbela, da se bo dokončno zaljubil vate, bo tvoj za vedno,« je še svoje povedala Sarah. Madison je prikimala: »

Po govoricah sodeč, se je v zadnjem letu precej umiril. Mislim, da se zaveda, da potrebuje pravo žensko s katero bo delil življenje. Sedaj jo išče. Julija ga pozna bolje od nas in ne bi poskušala posredovati, če ne misli, da si ustrezata. Misliš, da bi se vmešavala, da bi sinu priskrbela kratko avanturo in pri tem ljubi prijateljici strla srce?« je zašepetala Madison in obema namignila, da je v knjigarno vstopila stranka. Čeprav je Madison bila znana po prenašanju čenč, je vedela kje so meje in katere stvari so za javnost in katere ne. Gwen je samo nesrečno vzdihnila in ponovno pobožala Benovo glavo, ki je počivala v njenem naročju. Sarah se je posvetila stranki, Madison pa je pospravila skodelice in kozarce. Gwen se je odločila, da gre domov. Resnično je bila utrujena in po pogovoru s prijateljicama zbegana. Priznala si je, da se je že začela zaljubljati v Brada. Še vedno ni zbrala poguma, da bi se odločila, da se bo prepustila ljubezni, a vedela je, da je njen sklep držati se čim dlje od Brada, neuresničljiv. Bena je odpeljala nazaj k Bradu. Že mu je hotela samo odpreti vrata in ga pustiti samega, da odide k lastniku, ona pa bi se odkradla domov. A se je v zadnjem hipu premislila in zbrala toliko poguma, da ga je pospremila do stanovanje. Brad jo je takoj opazil in ji pristopil. »Kaj je narobe?« jo je resno vprašal. »Nič ni narobe,« mu je presenečeno odvrnila. »Nekaj te muči.

Vidim ti na obrazu. Saj mi lahko vse poveš,« je še vedno drezal vanjo. Samo nasmehnila se mu je. Le kako bi mu lahko priznala kaj jo je mučilo? »Samo dolg in naporen dan je za menoj,« mu je vseeno odgovorila. »Ravno zaključujemo, peljal te bom domov,« ji je vrnil nasmeh. »Saj ni potrebe, samo ulico stran živim,« mu je odvrnila presenečeno. »Vztrajam. Res deluješ utrujeno. Pridi,« ji je rekel in jo prijel za nadlaket ter usmeril proti stopnišču. Šele takrat je opazila, da so se fantje preoblekli in so se začeli poslavljati od njiju. Ni ji ostalo drugega, kot da ga uboga. Odprl ji je vrata in ko je sedla jih je zaprl, še psa je spustil na zadnji sedež in sedel za volan. »Kje točno stanuješ?« jo je vprašal, ko je prižgal motor avtomobila. Razložila mu je in on je zapeljal proti njenemu domu. »Lačna sem, če se mi pridružiš nama bom ocvrla sir in naredila solato,« je izletelo iz njenih ust še predno se je zavedala svojih besed. Med vožnjo je tehtala ali naj ga povabi v stanovanje ali ne in odločila se je, da ga ne bo. »Rade volje,« se ji je nasmehnil in parkiral pred njeno stanovanjsko stavbo. Gwen je izstopila in spustila še Bena iz avta. Bradu je razkazala svoje stanovanje, da bi se malo umirila, ko je prejle tako nagonsko ravnala. Skupaj sta pripravila večerjo.

Brad je najprej poslal mami sms, da ga ne bo na večerjo in se nato lotil cvrtja sira. Medtem je Gwen pripravila solato in pogrnila mizo. Še Benu je nalila vodo in mu stresla nekaj pasjih briketov, ki jih je imela za Timovega psička, malega, sopihajočega mopsa. »Boš pivo?« ga je vprašala in odprla hladilnik, »imam tudi rdeče vino in Pepsi kolo.« »Pivo bo v redu, a samo, če si ga bova razdelila. Jaz moram še odpeljati domov. Sicer po končanem dnevu rad spijem eno pivo, drugače pa nisem kakšen strasten pivec,« ji je lahkotno odvrnil. Vzela je pivo iz hladilnika ter mu ga podala, nato mu je dala še dva kozarca in postavila solato na mizo. V prijetnem prijateljskem kramljanju sta pojedla. Brad ji je še pomagal pospraviti posodo in se poslovil. »Hvala za večerjo, v imenu obeh. Se vidiva jutri, pridi pogledat svoj podstrešni del,« je rekel, jo kratko cmoknil na obraz in odšel. Gwen je še nekaj trenutkov gledala v zaprta vrata skozi katera sta Brad in Ben odšla. Nato je zmajala z glavo in se odpravila pod tuš. Nobenih sklepov in odločitev si ne bo postavljala, saj se jih očitno ni znala držati. Čeprav je prvi hip bila jezna nase, da je postavnega gradbinca povabila domov, ji sedaj ni bilo žal. Res je bil prijetna družba. Pomislila je, da sta se prijateljici mogoče motili in mu ni bila všeč, saj se je obnašal zelo lepo in prijateljsko. Če bo tako ostalo, bo zelo zadovoljna in njeno srce bo ostalo varno.

Brad je namenoma zapeljal mimo knjigarne in ustavil. Bena je pustil v avtomobilu in za kratek hip vstopil. Na njegovo srečo je v knjigarni samo en starejši par pregledoval knjige v odmaknjenem delu in je lahko govoril s Sarah na samem. Brez ovinkov je vprašal: »Kaj muči Gwen?« Ker ga je Sarah samo presenečeno pogledala, je nadaljeval: »Ko sta z Madison odhajali, je bila Gwen nasmejana in dobre volje, ko pa je pripeljala Bena je bila zaskrbljena.« Sarah se je samo nasmehnila in mu čez trenutek vrnila z vprašanjem: »Te resnično zanima?« »Seveda, drugače ne bi bil zdaj tukaj,« se je namrščil. »Boš lahko obdržal informacijo samo zase?« mu je spet postavila vprašanje. »Seveda bom. Le komu bi pa jaz lahko trosil čenče in kaj bi imel od tega?« je postajal vidno slabe volje. Sarah se je smehljala, ko mu je šepnila: »Ti. Ti jo mučiš.« »Jaz?« je nejeverno vprašal. »Z Madison sva ugotovili, da ti je Gwen všeč. Mogoče malo bolj všeč, kot si hočeš priznati. Zato sva sklepali, da te Gwen ne zanima samo za kratko avanturo. Se motiva?« se je zdaj tudi Sarah zresnila. »Ne, ne motita se. Gwen mi je resnično všeč. Še več, verjamem, da je ravno ona tista prava. Če me razumeš?« je iskreno odvrnil Brad. »Ravno to isto, sva ji z Madison povedali in zahtevali, da nama prizna svoja čustva,« je odvrnila. »In?« je bil nestrpen Brad, ker Sarah ni nadaljevala. »Všeč si ji. Bolj kot bi si to želela. Glej, imaš določen sloves in ona noče končati z zlomljenim srcem. Poleg tega noče prizadeti Julije. Zato se boji in si ne želi zapletati s teboj,« mu je priznala. »Julija bi bila zelo vesela, če bi bila midva par,« je presenečeno odvrnil in hitro dodal, »ne bom je prizadel.

Ona je tista prava!« »Z Madison sva ji povedali nekaj podobnega. Seveda nisva mogle govoriti v tvojem imenu, ker nisva vedeli, kaj resnično čutiš do nje. Vsekakor sva jo izzvali, naj ne bo strahopetka,« je priznala. »In kaj bi mi vidve predlagali? Kakšno taktiko naj uberem, da jo prepričam, da sem resen,« je le spravil skupaj. Zdaj, ko sta se s Sarah pogovarjala o tem, mu je bilo težje, kot takrat, ko je samo premišljeval, da bi se z njo pogovoril o Gwen. »Pravzaprav, ne vem. Daj ji čas. Bodi njen prijatelj in jo navajaj na svojo družbo. Večno se ne bo mogla slepiti in si prikrivati resnico kaj čuti do tebe in ob pravi priložnosti vzemi stvari v svoje roke in ji ne dovoli, da te zavrne. Prvič bodi vztrajen in potem se ne bo mogla izviti iz odnosa,« je vseeno poskusila svetovati izkušenemu moškemu. Prikimal ji je in se zahvalil za iskrenost, prosil je naj to obdrži zase in čez trenutek se je popravil, naj z Madison to zadržita zase ter si prislužil odobravajoče kimanje. Še enkrat se je zahvalil in odšel. Zdaj, ko je vedel stvari, o katerih se je spraševal in si delal skrbi, je sproščeno odpeljal domov.

Sarah je prišla že pred dobre pol ure in začela z delom, ko se je Gwen še ukvarjala s papirji, ki bi si jih brez zadržkov lahko pustila za jutri zjutraj. Brad jo je povabil naj si pride ogledat svoje prostore v podstrešnem delu. Danes dopoldne naj bi končali njeno spalnico in kopalnico. Terasa je bila zaključena in jutri bodo pripeljali njeno pohištvo ter tako v celoti zaključili dela v podstrešnem delu. Tudi stanovanje je dobilo že pravo obliko, do konca tedna bi po njihovih načrtih morali končati tudi to. Gwen je zaprla zadnji fascikel in pospravila mizo. Vse je postorila. Lotila se je še čiščenja majhne kuhinjice, ki je že tako ali tako bila čista. Priznala si je, da odlaša z odhodom. Nikoli ni bila strahopetka, a sedaj si je priznala, da je največja strahopetka kar jih je. Ko ji je zmanjkalo izgovorov se je poslovila od Sarah in se končno odpravila. Pomislila je, da bi odšla k Madison in si postrigla svojo kratko pričesko, a je videla, da ima eno stranko na stolu in druga že čaka v udobnem naslanjaču in si ogleduje neko revijo. Zatrla je kletvico, ki se ji je kar sama prikradla v možgane. Nikoli se ni prostaško izražala in sedaj je bila presenečena sama nad seboj. S pasjimi piškoti v majhni vrečki se je odpravila naprej. Vso kratko pot do svoje nove stavbe si je poskušala nadeti vesel izraz na obraz. Ne bi prenesla, da jo Brad ponovno vpraša kaj jo muči. Veselo je pozdravila fante in pobožala Bena, ki se je takoj, ko je vstopila zapodil po stopnicah navzdol k njej. Zdaj je vsaj vedela, da je predmet njenih muk bil v podstrešnem delu stanovanja. Malo je poklepetala s fanti in se nato odpravila navzgor. Ben ji je sledil tik za petami, čeprav je že snedel vse piškotke, ki mu jih je prinesla. Brad je klečal na zadnji stopnici in ravno privijal zadnjo letvico zaključka parketa. Počasi je vstal in se obrnil ter se ji nasmehnil: »Končano. Samo še pohištvo postaviš. Seveda bo treba obleči še stopnice.« Ponudil ji je roko, da bi jo pospremil čez nekaj stopnic, ki so ju ločevali. Podzavestno je prijela njegovo ponujeno dlan. Hotela jo je odmakniti, a jo je Brad močneje prijel in na rahlo povlekel navzgor, prijazno se ji je smehljal. Ko je stala na vrhu poleg njega, se ji je še bolj veselo nasmehnil in šepnil:

»Lepo, da se danes smehljaš. Lepa si, ko se smehljaš.« Ni počakal njenega odgovora, samo kratko jo je cmoknil na obraz in jo že začel usmerjati proti kopalnici. Tam je spustil njeno dlan in ji z roko nakazal naj vstopi. Skušala je skriti svojo zmedenost in ga je brez besed ubogala. Vstopila je v kopalnico in v hipu pozabila na svoje mešane občutke in zadrego ob njegovem komplimentu. Počasi se je obrnila in si dobro ogledala prostor. Navdušeno se mu je nasmehnila in zahvalila. Tudi Brad se je zadovoljen nasmihal. Čutil je njeno zadrego in opazil njeno navdušenje. Zaželel si je, da bi jo stisnil v svoj objem in ji ukradel pravi poljub, a za zdaj bo še malo počakal. Danes bo od njega dobila le iskreno prijateljstvo. Ne bo je več spravljal v zadrego. Vsak dan po malo in za danes je naredil vse kar si je drznil. Vedel je, da bo hitro odšla in da je danes ne bo več videl, a jutri mora zaliti sadike in spet jo bo videl. Toda njegovo srce je v njeni bližini oživelo in želel si je več. Ni vedel kako bi jo pripravil do tega, da bi se danes še malo družila. V hipu se mu je utrnila ideja in takoj je bleknil: »Julija te je danes povabila na večerjo. Ko končam tukaj lahko pridem pote in te kasneje pripeljem domov. Začela je delati nekakšne okraske za svojo zabavo in nekaj se ji je zalomilo. Prejle me je klicala, da ji kupim še nekaj krep papirja. Omenil sem, da boš prišla sem in prosila je, če ji prideš pokazat kako naj izreže okraske. Čeprav ima še dosti časa do zabave je malo neučakana in rada bi čim prej pripravila čim več.« »Kakšno barvo pa potrebuje?« je vprašala Gwen saj se ni mogla izjasniti ali bo sprejela vabilo ali ne.

»Oh, barve je prepustila tebi. Nič nima doma, tisto kar je imela je napačno izrezala in je vse vrgla stran,« se je brez zadržkov zlagal. »Odšla bom do knjigarne in ji pripravila nekaj po trenutnem navdihu. Trenutno imam čas, mogoče se lahko kar takoj zapeljem do nje,« je uspela reči. »Bojim se,da ne bosta veliko naredili. Zdaj je Lisa pri njej in tudi večerjo mora še pripraviti,« je stvarno pripomnil Brad. Gwen mu je prikimala, imel je prav. Vseeno je vprašala: »Kdaj pa je večerja, saj lahko pridem sama,ti bi se po nepotrebnem vračal v mesto.« Pa ga je privila v kot, je pomislil, a se je hitro znašel: »Saj veš, da naju Julija rada vidi skupaj. Ona je predlagala, da te pripeljem in kasneje vrnem domov. Pokvarila ji boš veselje.« Resno ga je pogledala in na koncu z vzdihom šepnila le besedico prav. »Pričakuj me ob petih,« je rekel, ko se je poslovila in napotila domov. Prikimala je in mu pomahala v slovo. Ben ji je sledil in odpeljala ga je s seboj. S terase jo je opazoval, ko se je napotila proti knjigarni. Hitro je vzel telefon in poklical mamo: »Ne sprašuj in ne vmešavaj se. Gwen si danes povabila na večerjo in ji naročila, da ti prinese krep papir in pokaže kako naj izdelaš okraske za tvojo zabavo. Sama si že poskusila izdelati nekaj okraskov, a ti niso uspeli in si vse vrgla stran. Vztrajala si, da jo jaz pripeljem in nato odpeljem domov.« »A vse to sem naredila?« se je zahihitala Julija. »Seveda!« se je zasmejal tudi Brad in se hitro poslovil od mame. Ni nameraval dovoliti mami, da se vmešava v njegov pristop k Gwen, a je hitro spoznal, da mora sprejeti vsako pomoč, ki jo lahko dobi. Glasno se je zasmejal, saj se sploh ni poznal več.

Brad se je preoblekel in med potjo do avta poklical Gwen. Najprej je klical v knjigarno in Sarah prosil za njeno številko, ki jo je takoj dobil. Sporočil ji je, da je na poti do nje. Ko je prispel sta ga z Benom že čakala na ulici. Odprla je vrata, de se je pes namestil na zadnji sedež.

Na tla je položila nekaj zvitkov krep papirja in še sama sedla. Uspešno je skrila svojo živčnost. Brad ji je veselo razlagal o opravljenih delih in pogajanjih za material, ki so ga potrebovali. Bil je nad vse prijazen in prijateljski. Sproščeno sta klepetala, kar je pregnalo Gwenino živčnost. Parkiral je pred mamino hišo in Gwen pospremil v notranjost. Lisa ju je prva opazila in srečno zacvilila. Najprej je stekla h Gwen in od nje zahtevala poljubček. Seveda se je Gwen sklonila in dovolila deklici, da ji vrne moker poljubček na obraz. Nato ji je podala majhno vrečko z barvanko in novimi barvicami, da je dekletce za trenutek pozabilo na strica, ki je čakal, da jo vrže v zrak. »Poglej kaj sem dobila,« se mu je pobahala in pokazala lepo naslovnico  s princeskami. Svoje darilo je odložila na bližnji stol in razširila roki ter se mu nagajivo nasmehnila ter mu s pogledom govorila, da jo sedaj lahko vrže v zrak. Gwen je pozdravila Kate in Julijo. Brad jo je pospremil do stola in ravno, ko sta sedla, je vstopil Thomas. Julija ju je predstavila in še sama sedla. Hrana je bila že na mizi. Ni hotela razlagati Thomasu zakaj je Gwen na večerji, seveda je vse povedala Kate že po telefonu. Ni mogla dočakati, da snaha pride domov ampak jo je takoj obvestila o Bradovem nenavadnem klicu. Zdaj je začela spraševati o delu. Najprej jo je zanimalo kaj se dogaja pri Gwen in nato je še Thomas moral poročati o svojem delu. Pojedli so in vse tri ženske so složno pospravile posodo. Kate je svojo družino v najkrajšem možnem času spravila domov. Julija je na krožnik položila nekaj domačega peciva in pozvala Gwen, da ji pokaže kako naj pravilno naredi okrasne trakove iz krep papirja. Brad se je s steklenico piva namestil pred televizijo in se pretvarjal, da gleda oddajo o avtomobilih. Gwen in Julija sta sedeli za mizo in strigli ter se zabavali. Brad ni našel zadovoljivo oddajo na televiziji in jo je ugasnil ter prisedel za mizo. Bal se je, da bosta ženski opazili, da se bolj zanima za to kar počneta kot za televizijo. V resnici se je zanimal za Gwenin zgovorni obraz.

Kmalu je Gwen oznanila, da bi bilo dobro, da odide. Julija se ji je zahvalila in ju pospremila do vhodnih vrat. Brad je takoj načel pogovor o Julijini zabavi in spet sta se sproščeno pogovarjala. Ona se mu je zahvalila za prevoz in on njej ker je pomagala njegovi mami. Pričakujoče jo je pogledal, ko je hotela izstopiti. Vedela je kaj pričakuje. »Lahko noč,« je šepnila in se nagnila ter ga kratko poljubila v kotiček ustnic. Nato je urno izstopila. »Lahko noč,« ji je odvrnil in se nasmehnil. Ko je vstopila v stavbo se je s prsti na lahno dotaknil mesta, kjer so se ga dotaknile njene mehke in omamne ustnice. Zadovoljen je odpeljal domov. Gwen je začela normalno dihati šele, ko je zaprla svoja vhodna vrata in jih zaklenila. Kaj ji je bilo, da ga je poljubila? Seveda je pričakoval kratek poljub v pozdrav, a ni ji bilo treba narediti tega. Saj ni bil pravi poljub, le kratek dotik njenih ustnic na njegovi koži.

Na njegovih ustnicah, jo je popravil njen razum. On jo j poljubil že dvakrat, v obraz. Kaj ni mogla vrniti geste in ga poljubiti v obraz? Ne, ni mogla, saj se je tako obrnil, da ga je morala poljubiti na ustnice, a ji je vseeno uspelo, da se je dotaknila le kotička teh zapeljivih ustnic. Le kaj lahko pričakuje jutri? Jo bo spet poljubil na obraz ali bo stopnjeval svojo predrznost in jo poljubil na ustnice? Upala je, da je ne bo poljubil in želela si je pravega poljuba. Kakšna tepka. Zaljubljena tepka!

 

Gwen je vstopila v svojo stavbo. Najprej je natočila vodo v dodatno ročko, ki jo je dokupila, saj je vedela, da je za rože bolje če je voda malo postana. Tista ena, ki jo je kupila v vrtnariji ni bila dovolj, da zalije vso rastlinje. Madison jo je zadnjič napolnila in odložila na teraso. Tako otovorjena z ročko in škatlo svojega peciva, ki ga je včeraj spekla dokler je čakala na Brada ter pladnjem z lončki kave se je napotila v stanovanje. Ben jo je pričakal vrh stopnic in veselo mu je odvrnila, da ga bo takoj pozdravila samo, da odloži stvari. Ročko je postavila k stopnicam in zakorakala k fantom ter jim izročila piškote in kavo. Brada ni bilo videti. Za trenutek si je oddahnila. Ni ji bila všeč misel, da bi jo hotel poljubiti v pozdrav pred fanti in istočasno jo je zanimalo kje je in kaj počne. Kratko je pokramljala z njimi in se odpravila na teraso. Brad jo je slišal priti. Ravno lepil je ploščice v kopalnici in namenoma je ni prišel pozdravit. Vseeno je oprezal kdaj se bo odpravila navzgor.

Po kratkem pregovarjanju mu je dovolila, da on prevzame skrb za njeno pohištvo. Že dopoldne je Kevin pripeljal vse za spalnico, sam pa se je zapeljal do lokalnega trgovca in vzel vzmetnico za posteljo ter vrtno pohištvo.  Živo ga je zanimal njen odziv, ko bo videla svojo spalnico. Že prej je pritisnil na Kevina in temu je uspelo dokončati tudi vrata spalnice in pobrusiti, pobarvati in prelakirati staro skrinjo, ki jo je obdržala od gospoda Smithsona. Tiho ji je sledil. Na sred stopnišča je obstala, ko je zagledala priprta vrata v spalnico.

Brad ji je iz roke vzel ročko in ji položil drugo roko na križ ter jo spodbujal naj stopi naprej. Presenečeno je nadaljevala pot. Lesena, masivna vrata so bila lepe svetle barve in prav mojstrsko in starinsko rezbarjena. Počasi jih je najprej pobožala in jih nato odprla. Spet je obstala. Pogled na njeno spalnico ji je vzel sapo. Skrinja je stala pred posteljo z izrezljanimi stebrički, ki sta jo zaključevali nočni omarici, ob steni kopalnice se je bohotila starinska garderobna omara in ob steni pod poševnim stropom sta stala predalnika. Radostno se je zazrla vanj in mu spontano pritisnila poljub na ustnice ter izrekla kratko zahvalo. Bradovo srce se je ogrelo. Čeprav bi si jo najraje privil v objem in se lačno polastil njenih ustnic, se ji je le nasmehnil in ji z roko pokazal na teraso. Počasi je stopila in se radostno zahihitala, ko je opazila svoje vrtno pohištvo skupaj z vsemi okrasnimi blazinami in majhno, cvetočo, vijolično  orhidejo na mizici, ki je sama ni naročila. Presenečeno in obenem hvaležno ga je pogledala. »Upal sem, da ti bo moj dodatek všeč,« se ji je smehljal moški, zaradi katerega ji je srce hitreje utripalo. »Zelo mi je všeč, hvala,« je odvrnila in ponovno pogledala orhidejo. Ni si zaupala, lahko bi ga ponovno poljubila. Resnično jo je prijetno presenetil in ves čas se je obnašala nespametno. Na njeno srečo se je izgovoril, da ga čaka delo in jo pustil samo z Benom. Počasi je zalila rože in za trenutek sedla v nov oblazinjeni stol ter občudovala svojo teraso.

Nato se je napotila v pritličje po vodo, da bo imela za prihodnjič že pripravljeno. Ben ji je ves čas sledil in ko se je poslovila je odšel z njo. Celo uro je premlevala ali naj odpelje Bena nazaj ali naj pusti, da pride Brad ponj. Na koncu je pretehtala, da bo pustila, naj sam pride k njej. Živo jo je zanimalo kako se bo obnašal, ko bo prišel. Res je hotela videti kako se obnaša, ko sta sama. Še vedno ni bila prepričana ali bo sprejela tveganje in se zapletla z njim. Še to ni bila prepričana, da si jo on resnično želi. Zato jo je zanimalo kako se bo njuno prijateljstvo razvijalo. Ob petih je pozvonil. Odprla mu je in ga spustila v stanovanje. Ni še zaprla vrat, ko jo je kratko poljubil na ustnice in takoj nato zakorakal naprej do sedežne, kjer je Ben ležal na preprogi. »Danes sem spekla musako. Nisem še jedla, upala sem ,da se mi boš pridružil,« je rekla na videz sproščeno. Njegov kratek poljub jo je zbegal, čeprav ga je pričakovala. »Rade volje, hvala. Samo Julijo pokličem, naj me ne čakajo,« ji je odvrnil. Gwen mu je pokimala in odšla pogrnit mizo, ki jo prej namenoma ni. Odprla je pivo in jima ga razdelila. Brad je opazil skledi z vodo in pasjimi briketi pod oknom. Očitno se je Ben čisto udomačil pri Gwen. Še sam je sedel in si na njeno povabilo z roko postregel. Prepustila sta se prijateljskemu pomenkovanju in Brad je prav nerad odšel. Za slovo jo je spet kratko poljubil na ustnice in se z nagajivim nasmeškom odpravil. A nasmešek mu je kaj hitro zamrl.

Ni še zapeljal izpred njenega stanovanja, ko jo je že pogrešal. Njegovo nepotešeno telo se je začelo upirati in mu prigovarjati naj pohiti z načrti in jo dokončno osvoji. Preveč mu je pomenila, da bi se spozabil in si pokvaril obetajočo prihodnost z njo. Zatrl je svoje potrebe in se nejevoljno odpravil domov. Razkrila mu je svoje načrte, da bo jutri pekla čokoladne piškote za Julijino sobotno zabavo.

Vedel je, da je jutri ne bo videl, saj ni imela namena hoditi v stanovanje. V petek se bo kratko ustavila, da bi zalila rože in potem se bo lotila tore za Julijo. Spraševal se je, kako bo zdržal, da je en dan ne vidi. Ko je pripeljal domov je bil že ves nejevoljen in razdražljiv. Zleknil se je pred televizijo in odsotno menjaval programe. Ničesar ni našel, kar bi potešilo njegovo razdražljivost. Ugasnil je televizijo in se odpravil v garažo. Nekaj časa je že načrtoval, da bi jo pospravil, si na novo zložil orodje in sedaj je bila prava priložnost, da si skozi delo prežene nejevoljo in se dovolj utrudi, da bo kasneje vsaj malo spal. Benu ni bilo do njegove družbe zato se je zleknil v svojo košaro v dnevni sobi in spokojno zaspal. »Tebi je lahko, ti si vsak dan po nekaj ur v njeni bližini,« je tiho zarenčal psu, ko ga je oplazil s pogledom. Pograbil je še steklenico piva in se lotil dela. Uspelo mu je temeljito počistiti in urediti predalnike in police. Pometel je vsak delček tal in počistil pajčevine. Večino časa je res uspel misliti le na delo in si postavno knjigarnarko izbiti iz misli. Zadovoljen z opravljenim delom se je vrnil v hišo.

Ben je še vedno spokojno spal v svoji košari. Pogledal je po prostoru in si predstavljal kako bo Gwen videla njegovo stanovanje, ko bo prvič prišla k njemu. Imel je velike, svetle prostore, čeprav je bilo njegovo pohištvo minimalno, je bilo udobno in funkcionalno. Mogoče ne bo ravno navdušena, a kakšnih pripomb ne bi smela imeti. Konec koncev lahko spremeni vse kar ji ne bo ustrezalo. Če bo želela živeti v svojem novem stanovanju se ji bo z lahkoto prilagodil. Dokler ne bosta imela otrok mu je vseeno kje živi, samo, da bo ona ob njem. Stresel je z glavo in se glasno zasmejal sam sebi. Le kam so ga odpeljale misli? Še par nista bila on pa je že sanjal o skupnem življenju in otrocih. Mogoče je preveč vdihoval lepilo, ko je lepil ploščice.

Od dne, ko je spoznal Gwen se je spremenil in se sploh ni več prepoznal. Zmeden od svojih misli in mešanih občutkov in slutnje, da se je resnično zaljubil, je stopil pod tuš. Voda ni zbistrila njegovih misli, zato se je prepustil mrzlemu curku in se že rahlo tresoč od mraza, le spravil v posteljo. Čeprav je dvomil, da bo lahko spal, je hitro zaspal in sanjal o Gwen.

Brad je cel dan marljivo delal. Zjutraj je pobarval stene na stopnišču in se takoj zatem lotil postavljanja lesenih oblog čez betonske stopnice. Zatopil se je v delo in marljivo delal. Zbudil se je nejevoljen in cel dan je bil nergav. Fantje niso bili nič krivi, zato se je večino časa držal bolj zase. Ben se je odločil, da mu danes ne bo delal družbe in se je zjutraj, ko mu je odprl vrata takoj napotil k Juliji. Dvakrat ga je poklical in trikrat zažvižgal, a pes se ni zmenil zanj, zato se je sam odpeljal na delo, njega pa pustil pri mami. Presneti pes je očitno zelo dobro razumel vsako besedo in ker ni bilo upanja, da bo odšel z Gwen se je odločil ostati doma.

Opravil je vso delo, ki si ga je zadal za ta dan in pogledal na uro. Pol petih, še malo pa bodo končali za danes. Pospravil je za seboj in pogledal kaj so uspeli postoriti fantje. Stanovanje je bilo prepleskano, vsa okna zamenjana in ploščice v kuhinji zalepljene. Jutri bo postavil še kopalniško opremo in fantje bodo položili parket. Vikend jim bo dal prost, sam pa bo prišel priviti še vse vtičnice in stikala ter obesiti luči. V ponedeljek bo lahko od trgovca pripeljal še vso preostalo pohištvo in v torek lahko začnejo z deli v sami prodajalni. Zadovoljen je bil kako hitro so dela napredovala, a kaj drugega od svoje pridne in sposobne ekipe niti ni pričakoval. Tudi fantje so že pospravljali za seboj zato se je kar poslovil in odšel. Ni imel namena, da bi odšel do Gwen, a ko je zapeljal s parkirišča na cesto se je ujel, da je zapeljal proti njenemu stanovanju namesto v nasprotno smer proti svojemu domu. Ustavil je pred njeno stavbo in na poti proti njenemu stanovanju mami poslal kratek sms, naj ga ne čakajo.

Pozvonil je in počakal, da mu je odprla. Na njenem obrazu je videl presenečenje in veselje hkrati. Odmaknila se je od vrat in ga spustila naprej. Urno je vstopil in jo kratko poljubil na ustnice. »Prišel sem pogledat kako napreduješ s peko in seveda prvi poskusiti slovite čokoladne piškote. Enkrat mi je Julija prinesla nekaj teh piškotov, zato se sedaj nisem mogel upreti skušnjavi,« se je nasmehnil in spretno prikril svoj pravi namen, ni ji mogel priznati, da si jo je tako obupno želel videti.  Omamljen od vonja po piškotih je globoko vdihnil in zadovoljno zastokal, kar je podkrepilo njegovo izjavo. »Kje pa je Ben?« je radovedno vprašala, ko je zaprla vhodna vrata. »Danes se je odločil, da bo pri Juliji. Mislil sem, da se mu ne ljubi z menoj na delovišče, a sedaj sumim, da je vedel, da bo tudi Julija danes začela s peko piškotov,« se je zahihital. »Ostal mi je še kos musake, pogrela ti bom. Ti pa si medtem postrezi s pijačo. Piškote pa pusti za po večerji, so še pretopli,« se mu je nasmehnila, ko je stegnil svoje dolge prste in si prisvojil piškot iz velike sklede kamor jih je preložila iz pekača. Iz hladilnika je vzel steklenico piva in jima ga razdelil. Nato je ubogljivo sedel za mizo in jo očaran opazoval, ko se je smukala po kuhinji. Naredila mu je solato in jo skupaj s krožnikom na katerega je preložila pogret kos včerajšnjega kosila, postavila pred njega. Prigovarjal ji je, da ji je pojedel večerjo, a se je samo smejala, da je ona že pojedla in ni lačna. Medtem, ko je on jedel, je ona iz pečice izvlekla dva pekača s pečenimi kolački. Nejeverno jo je pogledal in ker je opazila njegov pogled, se je samo zahihitala: »Rada pečem in imam temu primerno pečico. V novi kuhinji bo še boljša.« Ko je vse povedala mu je še pomežiknila.

Z naporom se je prisil, da je obsedel za mizo. Najraje bi skočil in jo poljubil. Ženska se sploh ni zavedala kako vpliva nanj. Njena sproščenost ji je dodala še kanček neustavljive privlačnosti. Ni se menila zanj. Vroče kolačke je preložila v drugo skledo. Nekaj že ohlajenih piškotov je preložila na krožnik in ga postavila pred njega. Potem pa je še nekaj kolačkov zavila v folijo in mu namignila, da so zanj, da jih bo odnesel domov. Ostale je preložila v veliko kartonsko škatlo v kateri je že bilo nekaj piškotov , kar je šele takrat opazil.

»Koliko pa si ti napekla teh piškotov?«je presenečeno vzkliknil. »Upam, da dovolj,«se je nasmehnila in Brad, ki je ravno ugriznil v enega je zamrmral, »dvomim.« Oba sta se glasno zasmejala. Še nekaj časa sta se prijateljsko pomenkovala in nato se je Brad prisilil, da je vstal in oznanil, da gre domov. Pospremila ga je do vrat in še predno jih je uspela odpreti, se je obrnil in jo poljubil. Tokrat počasi,  pri čem je svoje ustnice malenkostno dlje pustil na njenih. Zatrl je potrebo, da jo resnično poljubi. Ni še smel. Nato jo je ljubeče pogledal in šepnil: »Všeč si mi. Resnično všeč. Toda vedi, kratka avantura me ne zanima.« Nato jo je pobožal s prstom preko ustnic in urno odšel. Gwen je obstala pred zaprtimi vrati in strmela vanje. Kaj je bilo tole? Še enkrat je premlela njegovo dejanje in njegove besede, nato se je nasmehnila.

 

Sarah je prišla v knjigarno malo kasneje kot po navadi. Imela je kup opravkov z mamo in Gwen ji je velikodušno ponudila naj si vzame ves čas, ki ga potrebuje. S Sarah sta se dobro ujeli in sproti dogovarjali za njun delovnik. Sarah je raje delala popoldne. Knjigarna je svoja vrata zapirala ob šestih, kar je bilo dokaj pripravno, saj je tudi Tim svoje delo končeval ob tej uri. Tako sta se lahko neovirano družila po službi. Gwen je prijateljici pustila nekaj čokoladnih piškotov in se urno poslovila. Morala je zaliti rože in narediti torto. Z urnimi koraki se je napotila proti delovišču. Seveda ni pozabila na kavo za pridne moške, ki so garali pri njej. Tudi škatlo s piškoti, ki jih je sinoči pekla, jim je pripravila. Dolgo v noč je premišljevala kako naj se obnaša do Brada. Kaj naj naredi glede njegove trditve, da si jo želi za več kot kratko avanturo.  Na koncu se je odločila, da bo vse prepustila njemu. Kot sta ji prijateljici namignili, bila bi neumna, če ne bi poskusila. Vseeno jo je srh spreletel vsakič, ko je pomislila na svoje srce. Daleč od tega, da bi si želela vedeti kakšna bo prihodnost ali da bi si želela poroke, le bala se je zaljubiti v nekoga. Toliko je bila poštena, da je priznala, da ni Brad kriv, da se boji zaljubiti vanj. Boji se biti zaljubljena, predati se nekomu z dušo in telesom. On je bil le prvi ob katerem je začutila to nerazložljivo paniko. Odprla je vrata in obstala. Brad ji sinoči nič ni omenjal kako napredujejo dela in sedaj je bila presenečena, ko je videla pastelno zelene stene stopnišča in svetel les, ki je pokrival prej neprivlačne betonske stopnice pokrite s ploščicami, ki so jih odstranili že pred dnevi.

Pogledala je svoje čevlje in previdno stopila na prvo stopnico. Brad ji je zagotovil, da bo, ko končajo z deli, prišel čistilni servis in pospravil celo stanovanje, pobrisali bodo umazanijo in oprali okna. Sprva se je upirala, da lahko samo vse počisti, a jo je na koncu pregovoril. Vesela se je podala v stanovanje iz katerega je prihajalo neubrano zabijanje. Pozdravila je moške in jim izročila piškote in kavo. Sama se je podala naprej na teraso. Opazila je Brada, ki je pokukal iz kopalnice in se ji veselo nasmehnil. Domnevala je, da ji bo sledil v podstrešni del in ni se zmotila. Ujel jo je že v spalnici. »Pozdravljena,« je šepnil in jo prijel za ramo. Počasi je spustil svoje ustnice na njene. Tokrat se ni umaknil iz kratkega poljuba. S svojimi ustnicami je ljubkoval njene. Ni ga odrinila zato se je opogumil in njene ustnice oplazil z jezikom. Počasi je razprla ustnice, kar je takoj izkoristil in se z jezikom sprehodil še po notranji strani njenih ustnic, nato je poiskal njen jezik. Tesno jo je privil k sebi in poglobil poljub. Počasi je razpihoval njeno strast, ki je ves čas tlela pod površjem. Oba sta bila že rahlo zadihana, ko se je za trenutek odmaknil z njenih ustnic in jo takoj za tem ponovno nežno, a kratko poljubil. Z ne skrito strastjo pomešano z radostjo se ji je nasmehnil in odkorakal nazaj dol. Obstala je na mestu in ga opazovala. Noge so se ji šibile. Ljubi bog, le kaj je ravnokar začela? Morala bi ga ustaviti, a ni imela ne moči in ne želje po tem. Brad se je zadovoljen lotil dela. Sinoči ji je povedal, da jo hoče za več, dal ji je čas, da premisli kaj si želi. Poljubil jo je, ker ga je zanimalo kako se bo odzvala. Če bi ga že v začetku odrinila ali se kako drugače izvlekla iz poljuba, bi vedel, da ga je zavrnila. A ni se, dovolila mu je, da jo je poljubljal, še sama mu je strastno odgovorila s poljubom. Privil jo je k sebi in ona je svoje roke ovila okoli njegovega vratu. Brez besed sta potrdila željo obeh in stopila proti zvezi, ki si jo je on tako srčno želel. Še vedno ni upal hiteti. Še vedno bi se znala umakniti.

Tega ne bi prenesel. Ben je tudi tokrat ostal pri Juliji. Sam je vedel, da bo zvečer odšel k njej. Ne potrebuje izgovorov, kot so, da ga zanima kako napreduje s torto. Ne, enostavno bo prišel, da bi jo videl in jo ponovno poljubil. Če ne bo sama predlagala, ne bo ostal pri njej. Naj ima še en dan, da se prepriča v svojo odločitev. Po Julijini zabavi bo prespala pri njem. Ni še vedel kako jo bo prepričal, a odločen je bil, da ji ne bo dovolil oditi. Gwen je zalila rastlinje in napolnila ročki za prihodnjič. Poslovila se je in se napotila domov. Brad jo je ujel na zadnji stopnici. »Hej, odšla si brez pozdrava,« se je naredil užaljenega. »Saj sem rekla adijo,« se je začudila. »Ja, rekla si. Nisi se poslovila od mene,« se ji je nasmehnil in jo povlekel v svoj objem. »Od danes, verjamem, da obstajava midva,« je šepnil in se nežno polastil njenih ustnic. Njegov poljub ni bil tako strasten, kot je bil tisti prvi. Ni si drznil, saj se ne bi mogel ustaviti. »Se vidiva kasneje,« je šepnil in jo še enkrat kratko poljubil, nato pa ji odprl vrata, da je lahko odšla. Nič ni rekla, a to je pomenilo, da ga tudi ni zavrnila. Z zadovoljnim nasmeškom se je vrnil in s skomigom ramen in nagajivim nasmeškom odgovoril svoji ekipi, ki je radovedno in vprašujoče strmela vanj. Dobil je odobravajoča kimanja. Z lahkoto se je posvetil svojemu delu. Če bo pridno delal, mu bo tudi čas hitreje minil in spet jo bo lahko stisnil v svoj objem in okusil njene omamne ustnice. Dela za ta dan so končali kakor običajno. Poslovil se je od svoje ekipe in pohitel k Gwen. Pozvonil je, a ni počakal, da bi mu odprla vrata. Vstopil je in jo ujel na hodniku ter strastno poljubil. Vrnila mu je poljub in se čez čas odmaknila od njega. »Pripravila sem nama kosilo in vsak čas moram iz pečice vzeti biskvit,« je šepnila, saj jo je njegov poljub pustil brez sape. »Trenutno me daje drugačna lakota, lakota po tebi, a ker imaš kar nekaj dela s torto sem pripravljen še en dan počakati. Jutri te bom jaz peljal na Julijino zabavo in prespala boš pri meni,« ji je nežno povedal in jo še enkrat kratko poljubi.

Ni je hotel izpustiti dokler mu ne odgovori. Nekaj časa ga je opazovala in se nato nedolžno nasmehnila: »Nekaj časa si lahko vzamem, medtem, ko se biskvita hladita, a še prej moram speči še enega.« Hotel ji je ukrasti še en poljub, a je zacvilila: »moj biskvit!« Ni mu preostalo drugega, kot da jo izpusti. Takoj je stopila do pečice in najprej preverila ali je biskvit resnično pečen, šele nato ga je prevrnila na bombažni prt, ki ga je imela za te namene. Urno je v pekač položila nov peki papir in vlila novo maso za biskvit ter ga dala v pečico. Brad si je čisto domače postregel s pivom iz hladilnika. Tudi tokrat jima ga je razdelil. Gwen je sedla za mizo. Pojedla sta v prijateljskem vzdušju, skupaj sta pospravila mizo. Gwen je preverila biskvit in oznanila, da se bo pekel še vsaj pet minut. Brad jo je z roko in milim pogledom pozval, naj pride bližje k njemu. Počasi je pristopila in on jo je ujel in jo povlekel na svoja kolena. Počasi jo je začel poljubljati. Z eno roko je božal njen hrbet, druga si je utrla pot pod njeno bluzo in je počasi ljubkovala njeno dojko. Roki mu je ovila okoli vratu in se prepustila poljubu. Počasi se je odmaknila od njega. »Biskvit je verjetno pečen,« je šepnila z glasom, ki je razkrival njeno prebujeno strast in potrebo po njem.

Nerad jo je izustil. Vstala je in pogledala biskvit. Izklopila je pečico in biskvit položila na prt poleg že ohlajenega. Obrnila se je in skoraj zaletela v Brada. Počasi jo je spet privil v svoj objem in jo ponovno poljubil. Pustil je, da ga je odvedla do spalnice. Počasi jo je ljubkoval in začel slačiti. Ko je ostala oblečena samo v spodnje perilo, ji je dovolil, da še ona sleče njega. Ona je bila bolj temeljita in na njem ni pustila niti enega kosa obleke. Previdno jo je položil na posteljo in se ji pridružil. Poljubljal jo je in jo s prsti ljubkoval in božal po celem telesu. Vmes je uspel sleči še tisto malo blaga, ki je ločevalo njuni telesi. Ljubila sta se počasi. Oba sta uživala v telesnem dotiku. Dajala in zahtevala. Predala sta se strasti in drug drugemu. Obležala sta objeta. Brad jo je nerad spustil iz svojega objema. Oba sta se zavedala, da ne moreta tako ležati do jutra. Potešena, zadovoljna in prepričana, da sta res dober par, ki se je ujel v enaki strasti, sta le vstala in se oblekla. Brad bi jo najraje ponovno zvabil med zmečkano posteljnino, a vedel je, da je sedaj njegova, kot je on njen in je uspel zatreti svojo željo. Sledil ji je v kuhinjo. Odprl jima je še eno pivo in ga razdelil. Naslonil se je na pult in jo opazoval med delom. »Saj te ne moti, da te gledam medtem, ko ustvarjaš?« je vprašal. »Ne, ne moti me,« se mu je nasmehnila. »Jutri delaš?« je spet sproščeno vprašal. »Ne, Sarah bo delala. Jaz sem obljubila Juliji, da pridem okoli desete, da ji pomagam pripraviti vse za zabavo. Sarah in Tim bosta prišla kasneje z Madison in Johnom, tako kot ostali povabljenci,« je kramljala z njim. »Tudi jaz sem jutri dal ekipi prost vikend. Kaj, ko bi končala torto in nato šla z menoj k meni. Moram domov zaradi Bena. Vedno pride domov spat. Jutri greva lahko skupaj k Juliji,« ji je predlagal, da bi že nocoj prespala pri njemu. Presenečeno ga je pogledala saj je ujela rahli obup pomešan s hrepenenjem v njegovem glasu in v očeh mu je prebrala tiho prošnjo. Simpatično je zardela, kar ga je presenetilo. Tako intimna sta bila. Dovolila sta si ogromno svobode in takrat ni bila sramežljiva in zadržana. Objel jo je in njen hrbet naslonil na svoje čvrste prsi. Začel je ljubkovati njen vrat. »Prosim pojdi z menoj.

Potrebujem te,« je šepetal med drobnimi poljubi s katerimi je božal njeno kožo. »Imaš dovolj velik hladilnik, da spraviva torto?« je dahnila in tiho zastokala od užitka. »Seveda,« je rekel veselo in jo obrnil, da se je lahko polastil njenih ustnic. Njegove dlani so božale njen hrbet in zapeljivo ritko. Ko se je uspela odtrgati od njegovih ustnic je šepnila: »Če ne veš kaj bi z rokami, mi lahko pomagaš, potrebno bo stepsti smetano.« »Seveda, če mi zaupaš tako opravilo. Še nikoli nisem stepal smetane,« se je zahihital in dvignil roki v znak predaje. Hotel ji je pokazati, da jih bo sedaj lahko nekaj časa držal stran od nje. Res, da težko, a potrudil se bo. Pripravila mu je posodo in vanjo vlila smetano ter mu podala mešalnik. Med zbadanjem in hihitanjem sta uspela dokončati in okrasiti torto. Hitro je pripravila svojo torbo, saj ji je namignil, da še vedno pričakuje, da bo tudi po zabavi ostala pri njemu.

Torbo je spustila k vhodnim vratom in odšla po veliko škatlo s piškoti. Podala mu jo je in mu naročila naj jo skupaj s torbo odnese v avto, potem naj se vrne saj ima še torto in darila. Juliji je kupila veliko potovalko na koleščkih s pripadajočim kozmetičnim kovčkom, ki ga je napolnila z nekaj drobnarijami, saj je od Kate izvedela, da Julija nima primerne potovalke za potovanje, ki so ji ga privoščili oni trije. Tudi za Liso je pripravila majhno darilce, Barbi punčko in konjička ter kovček za nego konjička in veliko čokolado. Kovček za Julijo je spravila v veliko škatlo z lepo pentljo. Seveda ji bo naročila, da mora darilo odpreti kasneje. Prej ga ne bi ravno razumela ali pa bi ugotovila, kaj bo dobila od svoje družine. Brad je izpolnil njeno prošnjo in se hitro vrnil nazaj. Pomagal ji je z darili, ona pa je nosila torto. Zadovoljen ju je odpeljal k sebi. Nista še dobro znosila stvari v hišo, ko je pritekel Ben, Julija mu je sledila. »O, Gwen, pozdravljena. Ben se je zelo čudno obnašal, zato sem prišla pogledat kaj ga je tako vznemirilo,« je dahnila Julija in se veselo nasmehnila. Gwen ji je odzdravila in rahlo zardela. Brad se je resnično zabaval z Gweninim zardevanjem, a je to vešče prikril. »Zdravo mama, zdaj, ko si tukaj bi lahko odnesla škatlo s piškoti. Torto in darilo boš dobila jutri,« je rekel in objel Gwen. »Gwen se me je končno usmilila. Prva si, ki si izvedela, da sva par. Prespala bo pri meni. In nikar se ne obremenjuj, ne bom je izkoristil in prizadel,« ji je resno iznesel situacijo. Povedal je dovolj, da je Julija razumela, da ima resne namene z Gwen. Zadovoljna in nasmejana je objela Gwen in ji pritisnila poljub na obraz: »Dobrodošla v družini Goldberg, draga.« »Hvala,« je šepnila Gwen in se iskreno nasmehnila.

Njeno nelagodje je izpuhtelo. Dobrodošlica se ji je zdela malo pretirana in tudi Bradovih resnih besed ni ravno razumela. Zaradi svojih mešanih in zbeganih občutkov je v resnici preslišala pomen kratkega pogovora med mamo in sinom. Toda, za razliko od nje, je Julija še predobro razumela sina. Še nikoli prej ni nobene predstavil na tak način. Že prej je mami dal vedeti, da se je resnično ogrel za Gwen. »Hvala za piškote. Jutri vaju pričakujem okoli desete. Zdaj pa grem imam še nekaj dela doma,« je rekla Julija, vzela piškote in odkorakala. Takoj, ko je vstopila v hišo je pograbila telefon in poklicala Kate, da ji pove novice. Brad je odnesel še Gwenino torbo v hišo in zaklenil vhodna vrata. Gwen in Ben sta bila v kuhinji. Pospravila je torto v hladilnik. Brad je Benu nasul hrano v njegovo posodo in nato povlekel Gwen v svoj objem.

Ob pol desetih, ko se je Gwen tuširala, je Brad odpeljal torto in darila k Juliji. Hitro se je vrnil. Hotel se je z Gwen sprehoditi od svoje hiše do mamine. »Kdaj lahko pričakujemo snubitev?« je bila direktna Julija, ko je opazila, da je Brad sam. »Ne prehitevaj dogodkov. Najprej se mora navaditi na misel, da sva skupaj in da sem resnično samo njen,« se ji je v odgovor zasmejal Brad in dobil grd pogled. »Ne skrbi, povabil te bom, da mi pomagaš izbrati prstan. Tudi Kate bom povabil, da nama pomaga,« se je zahihital, poljubil mamo na obraz in hitro odšel. Julija je skozi smeh le zmajala z glavo, ni se jezila na sina. Hotela je njegovo direktno potrditev, da resnično misli resno z Gwen.

Ne bi prenesla, da se njen lahkoživi sin samo igra z njeno mlado prijateljico, ki jo je resnično imela rada. Brad se je vrnil ravno, ko se je Gwen oblekla. »Julija je pripravila zajtrk. Pridi greva,« ji je rekel in jo poljubil. Še vedno se ni nasitil njenih omamnih ustnic. Vedel je, da se jih nikoli ne bo. »Bosta Kate in Thomas tudi tam?« je previdno vprašala. »Seveda,« se je nasmehnil. »Nikar ne skrbi, Kate te obožuje, tako kot Julija in Thomasu si všeč. Nimam navade voditi punc k družini. Ti si prva in moja družina te je že sprejela,« je nadaljeval, da bi jo pomiril. »Vseeno mi je malo nerodno,« je priznala. »Zakaj le? Odrasla sva, nič napačnega nisva počela. Moja si in ponosen sem nate. Če bo Thomas po kom udaril, bo po meni. Na vsak način te bo hotel zaščititi. Boš videla, da si se obremenjevala po nepotrebnem,« ji je rekel in jo ponovno poljubil. Moral je nehati, kajti, če bi nadaljeval, bi ponovno pristala v postelji in pošteno zamudila na zajtrk. Z roko v roki in Benom pred seboj, sta se odpravila proti Julijini hiši. Na pol poti sta srečala Thomasa,Kate in Liso. Thomas, ki mu je žena vse razložila, je Gwen prisrčno stisnil v svoj objem in ji šepnil: »Če te ne bo ubogal, mi povej, ga bom jaz spravil k pameti.« Ni mu uspela odgovoriti, ker jo je Lisa že vlekla za roko in ji nekaj čebljala. Nasmehnila se je Thomasu, ki ji je v odgovor pomežiknil in objel svojo ženo. Lisa jo je držala za eno roko in Brad za drugo. Skupaj so se odpravili naprej. Nihče od njih ni opazil Julije, ki jih je nasmejana in zadovoljno opazovala skozi okno. »Danes ima babi rojstni dan. Jaz ji bom dala darilo,« je veselo vzkliknila deklica in pokazala na lično darilno škatlo v maminih rokah. »Kako lepo. Tudi jaz sem ji kupila darilo. Brad ga je že peljal k njej, a ga ne sme odpreti, predno ji ti izročiš vašega. Tudi zate imam darilo,« ji je veselo odvrnila Gwen. Brad je dvignil deklico in si jo posadil za vrat.

Drugače bi še zelo dolgo hodili. Prijel je Gwen za dlan in z drugo roko držal deklico, ki je neumorno spraševala zakaj je tudi ona dobila darilo in kaj je v darilu. Gwen ji je samo odvrnila, da ga je dobila, zato, da ne bo njena babi edina, ki bo dobila darilo in zato, ker jo ima rada. Ni pa ji hotela izdati kaj je v darilu, saj potem ne bi bilo presenečenje. Lisa je odvrnila, da tudi ona ima rada Gwen in že začela spraševati, kdaj bo lahko prišla v njeno knjigarno. Gwen ji je odvrnila, da kmalu in nato povedala Kate, da jo med Julijinim potovanjem lahko vsak dan pusti pri njej. S Kate sta se v grobem domenili za varovanje Lise med Julijino odsotnostjo ter ji zabičali, da ne sme babici povedati o čem so se pogovarjali, kajti pokvarila bo darilo in babi potem ne bo tako presenečena in vesela. Ker pa so ji darilo nameravali dati pred zajtrkom jih ni preveč skrbelo kaj bo gostobesedni otrok povedal in česar ne. Skupaj so vstopili in takoj začeli voščiti Juliji za rojstni dan. Zapeli so ji tudi pesmico in Lisa ji je predala darilo. Brad je prinesel še Gwenina darila in Lisinega postavil na pult, Julijinega pa pred Julijo. Ko so ji vsi voščili je Julija morala sesti in odpreti darila. Najprej njihovega. Ko je dvignila pokrov in zagledala vozovnici so ji solze prišle na oči. In ko je prebrala celotno rezervacijo, so ji solze spolzele po licih. Nato je odprla Gwenino darilo in ponovno zajokala.

Lisa, ki se ni zavedala ganljivega trenutka, je neumorno čebljala: »Veš babi, Gwen je za tvoj rojstni dan tudi meni kupila darilo. Ali lahko zdaj, ko si ti videla tvoja darila dobim svojega.« Svoje proseče očke je obrila k Bradu, ki je darilo dvignil izven dosega njenih rok. »Seveda, miška,« se ji je nasmehnil Brad in ji podal škatlo. Dekletce se je vrglo na sedežno in začelo odpirati škatlo. Veselo je cvilila in se z darilom začela vrteti po sobi. »Gwen, ti si najboljša teta, ki jo imam,« se je veselil otrok in stekel k Gwen v objem. Goldbergovi so se samo muzajoče spogledovali, kar na njihovo srečo Gwen ni opazila, saj je imela veliko dela z veselim otrokom in darilom, ki ji ga je podarila. Nje ni zmotil izraz teta,ni mu dajala nobene teže, saj jo je Lisa rada klicala teta Gwen. Čez čas so sedli k zajtrku in razdelili zadolžitve za zabavo. Do dveh, ko so začeli prihajati prvi gostje, so postorili vse, kar so si zadali. Gwen je sinoči poslala kratki sms svojima prijateljicama v katerem ju je obvestila, da bo prespala pri Bradu ter da sta par. Kaj več jima bo morala povedati, ko se vidijo, to je vedela zagotovo, saj je poznala svoji prijateljici. Julija je sprejemala goste, Brad in Thomas sta bila glavna mojstra žara, Kate in Gwen pa sta se smukali med vsemi in skrbeli, da so vsi imeli pijačo ter, da so se zabavali.

Ko sta se Sarah in Madison pripeljali s svojima izbrancema ju je Gwen stisnila v objem. Izmenjale so si nekaj pomenljivih pogledov in se pridružili zabavi. Takoj, ko se je Brad rešil svoje zadolžitve pri žaru, je pristopil k Gwen in do konca zabave je ni spustil stran od sebe. Veselo se je pomenkoval z njenimi prijatelji. Vsem, ki so hoteli videti, je jasno pokazal, da je Gwen njegova. Vsem je tudi bilo jasno, da sta si v Julijinih očeh Kate in Gwen enakovredni. Julija je brez problemov pregovorila svojo svakinjo, da se ji pridruži na potovanju. Pomirjena, da bosta Kate in Gwen skupaj pazili na Liso in z vednostjo, da sta njena fanta ob ljubljenih ženskah, se je veselila srede, ko bosta odpotovali na dvotedenske počitnice v Pariz. Vrnili se bosta ravno pravi čas, da pomagata pri selitvi knjigarne v nove prostore ter za pripravo slavnostne otvoritve.

Sinoči so se zabavali še dolgo v noč. Družba je bila izbrana in vsi po vrsti dobro razpoloženi. Gostje so nekako istočasno odšli. Julija je bila še polna energije in je svojo družino povabila na še eno pijačo. Lisa je trdno spala v babičini spalnici. Tam jo bodo pustili do jutra. Tudi ona je precej dolgo skakljala okoli in se pošteno utrudila.  Kate in Gwen sta vztrajali, da najprej pospravijo glavnino in si nato natočijo še eno pijačo. Nista jim pustila druge izbire, saj sta začeli pospravljati. Pet parov pridnih rok je hitro pospravilo sledi zabave. Thomas je prinesel štiri piva in kozarec vina za Julijo. Udobno so sedli na teraso in uživali v zvokih noči. Brad je sedel v mamin priljubljen gugalnik in potegnil Gwen poleg sebe. Objeta sta obsedela. Brad je počasi poganjal gugalnik in Gwen tesno stiskal ob svoje telo. Gwen mu je naslonila glavo na ramo in zaprla oči ter se prepustila sproščanju.

Thomas je povlekel Kate k sebi na oblazinjeno klop in jo prav tako tesno privijal v svoj objem. Julija je sedla na stol in nogi dvignila na drugega. Tudi ona je zaprla oči in počasi pila svoje vino. Zadovoljna z zabavo, zadovoljna z ljubeznijo, ki je obdajala njena sinova, vesela potovanja, ki si ga je tako želela, se je ljubeče nasmihala življenju. Čez čas je tiho rekla: »Čudovita zabava je bila. Hvala za vse.« V odgovor so ji le zamrmrali nekaj potrditev in jo opomnili, da je bila ona glavni organizator. Spili so svojo pijačo, pospravili še steklenice in se poslovili. Del poti so hodili v tišini in se nato hitro poslovili. Brata sta se samo pomenljivo nasmehnila drug drugemu. Oba bosta čez nekaj trenutkov odpeljala vsak svojo žensko v posteljo in se temeljito ljubila z njo.

Brad se je lenobno pretegnil in potegnil Gwen bližje k sebi. Počasi jo je začel poljubljati po obrazu, dokler ni počasi odprla oči in se mu nasmehnila. »Dobro jutro zaspanka,« je šepnil in jo poljubil na ustnice. Bradu je bilo tako prebujanje v dvoje nadvse všeč, še posebno ker je bila Gwen tista, ki jo je privijal k sebi. Dolgo je iskal ljubezen in sedaj, ko jo je našel je ne misli izpustiti. Počasi sta vstala in si skupaj privoščila dolgo in strastno tuširanje. Pojedla sta minimalen zajtrk, saj je ura že kazala okoli poldneva. Kate jih je vse povabila ob dveh k sebi na kosilo. Imela sta še dovolj časa in sta se odpravila z Benom na sprehod skozi gozd. Tokrat je Brad odpeljal Gwen do potoka po daljši poti, ki je vodila od njegove hiše po gozdu. Ob potoku sta spet sedla na hlod, a tokrat je Brad dvignil Gwen v svoje naročje in jo počasi ljubkoval. Z vso ljubeznijo, ki jo je na novo spoznal jo je poljubljal in jo božal po hrbtu. Ben si je privoščil kratko kopanje v potoku, kjer je opazil nek zanimiv kamen in ga je na vsak način hotel potegniti ven. Ko mu ni uspelo se je prišel pritožit k ljubečemu paru nedaleč stran. Spotoma je še otresel svoj mokri kožuh in poškropil nič hudega sluteča človeka. Gwen je zgroženo zacvilila in se začela smejati. Brad je pograbil vejo in jo nekajkrat vrgel igrivemu psu. Kmalu so se odpravili proti Julijini hiši. Opomniti sta jo hotela naj vzame ostanke torte ter se nato skupaj podati k Kate in Thomasu. Ko sta prispela, je Julija ravno pospravljala pomito posodo iz pomivalnega stroja. Gwen ji je pomagala okoli torte, ki jo je Brad nosil do Kate. Prispeli so ravno, ko je Kate začela pogrinjati mizo. Gwen ji je pomagala, Julija pa se je posvetili vnukinji in njenim igračam. Brad je zadovoljno opazoval kako se je Gwen čisto sprostila v družbi njegovega brata. Družina jo je resnično sprejela in ona se je brez problemov vklopila med njih.

Med jedjo se je Julija hotela prepričati, da njena odsotnost ne bo naredila kakšnih problemov glede Lisinega varstva. Kate in Gwen sta se natančno dogovorili kako si bosta pomagali in skupaj skrbeli za Liso, ki bo nekaj ur pri mamici v pisarni in nato jo bo prevzela Kate in skrbela za njo do konca Katinega delovnika. Gwen se je tudi javila, da bo kuhala za celo družino in sprožila celo razpravo. Seveda je Gwen predlagala, da po službi pridejo k njej v stanovanje. Julija vesela njenega predloga je predlagala, da naj uporabi njeno kuhinjo, saj so tako navajeni. Kate se je uprla, da bo kuhala za tri člane njene družine in še skrbela za Liso, zato bi morala uporabiti njeno kuhinjo. Thomas se je strinjal z ženo in jo podprl. Brad jih je zgroženo opomnil, da je Gwen njegova in da ima pri njem kuhinjo. Tudi Ben se je z renčanjem in mahanjem z repom pridružil razpravi, le ugibali so, da je stopil na Bradovo stran. Lisa je pripomnila, da se še nikoli ni igrala pri Bradu in da tudi ni kuhala kosila pri njem. Hitro je izčebljala kako bo k stricu prinesla nekaj svojih igrač in predlagala Gwen, da ji pri Bradu pomaga narediti šotor. Vse v prek so se prerekali in zagovarjali vsak svoj prav, dokler ni Gwen oznanila, da bo kuhala pri Bradu. Brad se je zadovoljno nasmehnil, Lisa pa se je že podala v sobo pripraviti svoje igrače. Brad je izkoristil priložnost in podporo družine ter Gwen predlagal, naj se za ta čas preseli k njemu. Naj prinese nekaj svojih stvari in oblek. Ujel jo je nepripravljeno in ni ji hotel dovoliti, da bi ga zavrnila. Urno je navrgel, da bi lahko naslednji vikend preselili njene stvari iz starega stanovanja v novo, ki bo takrat že primerno za vselitev. Kate se je takoj ponudila, da ji pomaga pri pakiranju in selitvi. Brez, da bi Gwen v karkoli privolila, so naredili načrt.

Danes popoldne bi lahko nekaj svojih stvari preselila k Bradu in čez vikend bo velika akcija in bodo preselili še ostalo v novo stanovanje. Julija se je opravičila, ker ne bo mogla pomagati in obljubila vso pomoč pri selitvi knjigarne. Gwen jih je hotela ustaviti in upočasniti zadeve, a so jo soglasno preslišali. Na koncu se je ujela, da se že strinja z njimi. Seveda bo za pomoč prosila tudi Sarah in Madison, ki bi ji drugače zamerili. Goldbergovi so bili energična in glasna družina, ki jo je mimogrede posrkala medse. Ni se zavedala vsega kar se ji je dogajalo. Vedela je le to, da so ji življenje v neverjetno kratkem času obrnili na glavo. Ni imela časa, da bi se lahko ukvarjala s svojimi strahovi. Ponesli so jo s svojim tokom. Upala je le, da ne bo na koncu trdo pristala na tleh.

V ponedeljek je Sarah prišla že ob enih in skuhala kavo. Ravno prinesla je tri skodelice dišeče tekočine in krožniček piškotov, ko je vstopila Madison in sedla v svoj priljubljeni fotelj. Gwen ni ostalo drugega kot, da prisede. Trenutno ni bilo kupcev in je urno povedala prijateljicama tisto, kar sta prišli izvedeti. Ni smela izpustiti niti najmanjše podrobnosti o tem kako sta se z Bradom zapletla. Seveda je bila njena zgodba pospremljena z vzdihi in hihitanjem. Še sama ni čisto razumela, kako se je njeno življenje v tako kratkem času postavilo na glavo.  Deležna spodbudnih besed svojih prijateljic se je sprostila in prvič zares občutila notranji mir. Kmalu se je Madison poslovila. Gwen je še nekaj minut posvetila urejanju papirjev in se nato odpravila v stanovanje zaliti rože. Ben se je odločil, da bo danes z njo. Kasneje je bila dogovorjena z Julijo, Liso in Kate, da gredo po nakupih za Julijino potovanje, Bena pa bo pustila pri Bradu. Brad jo je zjutraj pripeljal v knjigarno in se sam odpravil v prostore, ki so jih obnavljali. V soboto ni delal in sedaj je hotel opraviti zaostanek še predno pridejo njegovi možje. V slovo jo je strastno poljubil in odpeljal naprej. Gwen je vstopila v stavbo in se z Benom za petami napotila v stanovanje.

Pozdravila je moške, ki so pridno montirali njeno pohištvo. Poleg Bradove ekipe so bili prisotni še monterji iz trgovine v kateri je kupila pohištvo, ki ga ni naredil Kevin. Brez zadrege je stopila do Brada in ga kratko poljubila. Zakaj bi se pretvarjala. Sinoči se je za kratko vselila k njemu. Brad jo je brez zadržkov pospremil na teraso. Predno je začela zalivati rože jo je strastno poljubil. Celo dopoldne jo je pogrešal, kar ji je tudi povedal. Ona mu je priznala, da je morala povedati Sarah in Madison kako se je znašla v njegovem objemu. Zadovoljen, da se je predala njuni zvezi, jo je še enkrat strastno poljubil in ji pomagal zaliti rože. Ne, da bi resnično ljubil to opravilo, a hotel jo je čim prej spet držati v objemu in ljubkovati njene mehke in omamne ustnice. Spodaj so moški delali, zato ju ni hotel spravljati v zadrego s čim večjim od poljubljanja. Za zdaj se bo zadovoljil z njenimi poljubi, a zvečer ji bo pokazal kako jo je pogrešal in kako gori za njo. Gwen je oplazila svojo uro in v naslednjem trenutku zagledala Julijin avto, ki je zavijal na parkirišče. Čas je bil, da se poslovi od Brada, ki jo je nerad spustil iz svojega objema.

Ženske so se podale po trgovinah. Čeprav so sprva mislile obnoviti samo Julijino garderobo, so se ujele, da so pogledovale za primerna oblačila za vse štiri. Otovorjene z vrečkami so se zadovoljne vrnile k Gwenini novi knjigarni. Julija je naročila kosilo za domov saj ni bilo več časa, da bi kaj skuhala. Kate in Lisa sta se odpeljali z Julijo, Gwen pa je še nekaj minut počakala na Brada, da konča z delom za ta dan. Istočasno s Thomasom sta prispela k Juliji, kjer je kosilo že čakalo na mizi. Za jutri, je obljubila Juliji pomoč pri pakiranju kovčka.

Thomas je mamo in teto odpeljal do letališča. Počakal je, da je letalo vzletelo in se nato odpravil domov. Ne bo se vrnil na delo. Svoji ekipi je dal navodila in si vzel prost dan. Na kratko je zavil k Kate v pisarno. Dobro uro je delal v svoji pisarni in se nato odpravil k Bradu. Zanimalo ga je, kaj je uspel njegov brat narediti v Gwenini stavbi. Brad si je vzel nekaj časa in popeljal brata okoli ter mu pri tem razložil kaj vse še imajo za narediti. Thomas, navajen dela je še sam poprijel za drobnimi deli in jim tako pomagal. Skupaj so zaključili dela za ta dan in se odpravili domov. Brada je navdalo prijetno vznemirjenje, ko se je spomnil, da bodo danes in naslednja dva tedna jedli pri njem. Še večje vznemirjenje je čutil, ker je vedel, da ga doma čaka Gwen.

Gwen, ki se je čisto vklopila v njegovo hišo in je izpolnila njegovo življenje. Njegova hiša ji je bila všeč. Vprašal jo je, kako bi jo ona opremila, a mu je samo odvrnila, da je že on naredil vse tako, kot mora biti. Edino glede vrta mu je očitala, da se resnično ne zanima za rože in mu predlagala nekaj izboljšav. Na koncu jo je pregovoril, da mu ona zasadi vrt in uredi teraso, ki je vseeno malo preveč moška. V času, ko bo živela pri njem, bo poskrbela za to. Kolikor mu je povedala, bo jutri odšla do vrtnarije in mu priskrbela nekaj rastlinja, nekaj pa bo presadila od Julije. Zadovoljen, da je ob njem bi ji dovolil vse kar bi jo osrečilo in prepričalo, da ostane z njim. Z rahlim radostnim nasmeškom na obrazu je parkiral svoj poltovornjak pod nadstrešek, poleg Gweninega avta.

Thomas je svojega pustil na dovozu pred nastreškom. Skupaj sta zakorakala proti hiši. Že ob vhodnih vratih sta zaslišala dobre rock ritme in nažiganje kitar. Spogledala sta se in tiho vstopila. Na hodniku sta obstala in opazovala dogajanje pred seboj. Prijeten vonj po doma kuhani hrani ju je že na vratih omamil in opomnil, da sta lačna. Miza je bila lično pogrnjena. Ben je ležal pred vrati terase, ki so bila odprta. Iz zvočnikov so prihajali glasni in močni ritmi glasbe. Lisa in Gwen pa sta plesali in peli. Oponašali sta igranje kitare in se zvijali v ritmu. Brad je presenečeno in z ljubeznijo zrl v Gwen. Ni vedel, da zna peti. Imela je lep glas in očitno izreden posluh. Ponosno je poškilil k bratu, ki se je zabaval ob gledanju. Nista slišala Kate, ki je prišla takoj za njima. Med dvema visokima, postavnima mišičnjakoma se je poskušala preriniti, da bi še sama videla, kaj tako zavzeto opazujeta. Objela je moža okoli pasu in se še sama nasmehnila. Gwen jih je prva videla. Bolj čutila, da sta opazovani, kot bi jih resnično slišala vstopiti. Veselo se je nasmehnila in stišala glasnost glasbe. Trojica je zaploskala in Gwen se jim je priklonila v zahvalo.

Lisa jo je oponašala in se še sama priklonila, nato pa stekla očetu v objem. Tudi Gwen je stopila do Brada in ga kratko poljubila za dobrodošlico. Z roko jih je pozvala, da sedejo, sama pa je stopila do hladilnika po pivo za moška in pomarančni sok za Kate in Liso. Sama si je natočila kozarec vode. Thomas je moral poročati o Julijinem odhodu in kmalu so se zapletli v sproščen pogovor. Ko se je Thomasova družinica poslovila, sta se Brad in Gwen odpravila na sprehod z Benom. Hodila sta z roko v roki in uživala v brezbrižni tišini. Čez čas je Brad močneje stisnil njeno dlan in jo muzajoče pogleda. »Povej mi nekaj. Si ti pospravila Lisine igrače?« je vprašal, ko se je spomnil rdečega zabojnika polnega igrač, ki je stal ob steni pod oknom. V tem zabojniku je Gwen prinesla prehrambne izdelke iz svoje kuhinje in hladilnika, ko sta zadnjič šla po njene obleke. »Ne. Lisa jih je,« se je zahihitala. »Kako ti je to uspelo?« se je še sam nasmehnil, saj Lisa nikoli ni hotela pospraviti svojih igrač. Z nobeno zvijačo jo niso mogli pripraviti, da bi pospravila za seboj. »Preprosto. Predlagala sem ji, da ona hitro pospravi igrače v zabojnik dokler jaz pogrnem mizo za kosilo, nato sem ji obljubila kratki koncert. Poleg sem navrgla, da bi se lahko zgodilo, da ti pohodiš kakšno igračo ali pa jo Ben prežveči in to bi bilo konec za njeno ljubo igračo. Pomagalo je,« se je muzala Gwen in skomignila z rameni. Brad se je zakrohotal in jo potegnil v svoj objem za en poljub. Tako preprosto naravna je bila in presneto ljubka. Upal je, da bo do konca življenja njegova. A o tem še ni hotel govoriti z njo.

Kate je pripeljala Liso ob enajstih in opravičujoče pogledala Gwen: »Niti minute več ni hotela biti v pisarni.« »Saj je v redu. Pri meni vedno uživa in je pridna,« se ji je nasmehnila Gwen. »S potnikom delava seznam knjig, ki jih bo pripravil za novo knjigarno. Ravno prav sta prišli, zdaj bova predelala otroške knjige in slikanice ter albume in slikice. Strokovna pomoč nadobudnega otroka nama bo pomagala,« je dodala in ponudila Lisi roko. Otrok je veselo zacvilil in ji podal roko. Kate se je sklonila in poljubila hčerko ter nato objela in poljubila Gwen: »Zlata si,« je dodala in se poslovila.  Gwen je z Liso v naročju sedla k potniku. Ben je ležal med fotelji in prodajnim pultom in dremal. Dovolj mu je bilo, da je bil ob Gwen in užival je v svoji novi lastnici. Sam si jo je izbral takoj, ko se je ukazala priložnost in Brad ni mogel ničesar spremeniti. Gwen je zatrdila, da njo ne moti in zaključila razpravo. Pes jo je ubogal in ni delal sitnosti. Stranke so ga že prej videle pri njej in se sedaj niso obremenjevale z ogromnim psom, ki se ni zmenil za njih. Gwen je označila nekaj knjig in nekaj malega je dovolila označiti Lisi, ki se je počutila nadvse pomembno.

Malo sta se kremžili nad slikanicami za dojenčke, kako so dojenčki majhni in ne znajo brati, nekaj besed sta še imeli za barvanke in albume za fantke. Gwen je pomežiknila potniku, ki se jima je pridružil v pogovoru in seveda branil fantovsko stališče in navrgel nekaj čez princeske. Vsi trije so se zabavali, pričkali in smejali. Potnik, opremljen z dolgim seznamom naročila, se je poslovil. Pobožal je Liso po laseh in ji podaril barvanko. Že dolgo se ni tako zabaval med delom, kot s to navihano in zgovorno deklico. »Zdaj pa morava spraviti na police teh nekaj knjig, ki jih je prinesel potnik,« je resno rekla Gwen in pokazala na manjšo škatlo poleg pulta. Dekletce je previdno vzela prvo knjigo iz škatle in jo podala Gwen. Skupaj sta jih zložili na pult. Gwen jih je dala v kupčke, glede na to kam jih bo nesla. Nato sta še vse postavili na polico. Zaračunali nakup prijazni gospe in se zadovoljno nasmehnili ena drugi.

»Tako, sedaj je pa čas za kavo in sok,« je rekla Gwen in odpravili sta se v kuhinjo. Lisi je podala krožnik in škatlo s piškoti, ki jih je sinoči spekla pri Bradu. Njegova pečica je bila nova in še nikoli uporabljena. Z užitkom je pekla piškote in njegovo kuhinjo napolnila s prijetnimi vonjavami. Seveda se je Brad ves čas motal okoli nje in ji odtegoval pozornost s kratkimi poljubi. Toda, to je ni motilo in ga ni napodila ven. Navadila se je, da je v bližini. Z Benom sta postala del njenega življenja, ni se mogla spomniti kako se je to zgodilo in ni ji bilo jasno, kako je v tako kratkem času možno kaj takega, a ne bo se pritoževala. Odnesli sta kavo za Gwen in Sarah, ki bo vsak čas vstopila, ter sok za Liso in krožnik piškotov, ter ponovno sedli na fotelja. Sarah ju je našla udobno zleknjeni in z nasmehom na obrazu. »Vidim uživata,« se je nasmehnila in še sama sedla. »Teta Gwen mi je dovolila, da sem naročila nekaj knjig in barvank za njeno novo knjigarno,« se je takoj pobahala Lisa. »Tako pridni sta bili?« se je veselila Sarah in si postregla s piškoti. »Mmm, teli so pa sveži,« se je namuznila. »Tudi Brad ima pečico,« se je zahihitala Gwen in en piškot dala Benu, ki je že čakal z glavo na njenem stegnu.  Še nekaj minut so klepetale. Gwen je postregla mladostnikoma, ki sta prišla po zvezek in pisala. Nato sta se z Liso in Benom za petami poslovili. Sprehodili sta se do nove knjigarne. Gwen je tam imela avto in Lisin sedež iz Julijinega avta. Stopili sta v stavbo z namenom zaliti rastlinje na terasi ter vse lončnice, ki jih je Gwen že prinesla iz svojega starega stanovanja. Moški so pridno delali v prostorih knjigarne.

Gwen je samo pokukala v prostor in jim podala pladenj s kavo. Brad je že zjutraj vzel veliko škatlo s piškoti. Takoj, ko ju je zagledal se je veselo nasmehnil. Najprej je vrgel Liso v zrak in se nato polastil Gweninih ustnic. Ni ga motilo, da je ves umazan. Toliko pa se je zavedal svojih prašnih oblek, da jima ni sledil v zgornje nadstropje. Gwen se je zdaj prvič sprehodila po svojem opremljenem stanovanju. Ves čas ji je lebdel blažen nasmešek na obrazu. Z Liso sta se sprehodili po stanovanju. Deklici je odgovorila na vsa vprašanja. Nato sta se odpravili na teraso. Zalili sta rože in ponovno napolnili ročki z vodo. Še enkrat je pokukala v prostor k moškim in se poslovila. Tokrat ju je Brad pospremil do avta. Gwen je privezala Liso v njen sedež in odprla druga vrata, da se je še Ben stisnil na zadnji sedež k Lisi. Ben je pokončno sedel, saj v majhnem avtu ni imel veliko prostora, a očitno, ga to ni motilo.

Brad je še enkrat poljubil Gwen in počakal, da je zavila s parkirišča. Peljala se je k njemu domov. Srce se mu je napolnilo z neznano toplino in radostjo.  Ves čas je pogledoval na uro in čakal, kdaj bo primeren čas, da zaključijo dela za ta dan. Pohitel je domov. Ves čas je premišljeval, le kaj počneta Lisa in Gwen. Na dovozu je že stal mali avto, ki ga je vozila Kate. Tiho je vstopil v hišo. Slišal je tiho glasbo, ki je prihajala iz dnevne sobe. Najprej je zagledal Bena, ki je zleknjen ležal na sred dnevne sobe. Začudeno je strmel v veliko modro mašno okoli njegovega vratu. Psa dodatek očitno ni motil. Nato se je njegov pogled ustavil na svetlolasi glavi z veliko rdečo mašno na vrhu, ki je kukala izza naslonjala fotelja. Po rdečkastem pridihu umetelno spletene kite je vedel, da je to Kate. S pogledom se je sprehodil po prostoru in nasmehnil Gwen, ki se mu je samo nasmehnila in pomežiknila. Ni se nasmehnil samo njenemu tihemu pozdravu temveč tudi veliki, pisani lasni zaponki s trakci, speti v njene kratke lase. Nato je pogledal Liso, ki je molče in pri miru sedela na stolu in čakala, da Gwen konča z urejanjem njene pričeske. Tudi Lisa je imela podobno kito kot Kate, spleteno vrh glave. Gwen ji je pritrdila še mašnico in ji povedala, da je končala.

Lisa je najprej stekla do ogledala in se zadovoljno ogledovala, šele nato je pozdravila strica, ki se je trudil zatreti krohot. Gwen ga je poljubila in Kate se mu je nasmehnila ter mu poslala zračni poljub s prsti. V tistem je vstopil še Thomas in namesto pozdrava na videz zgroženo rekel: »Upam, da vam je pošlo mašnic, nama z Bradom se ne bi podale.« Dobil je tri grde poglede in hči ga je hitro podučila: »To je bilo žensko popoldne in privoščile smo si lepotičenje. Za vaju je škoda mojih mašnic in sponk.« »Seveda, se opravičujem. Zelo ste se potrudile. Ne vem katera je lepša,« se je nasmehnil Thomas in hčerko dvignil v naročje. Brad je poskrbel za pijačo in Gwen je postavila hrano na že prej pogrnjeno mizo. Ko se je Thomasova družinica poslovila, sta se Brad in Gwen odpravila na sprehod z Benom. Še prej sta poskrbela, da so modni dodatki bili odstranjeni. Brad je radostno opazoval Gwen. Očitno se je ona bolj veselila sprehoda po naravi kot Ben, ki je bil vedno poln energije, ko se je obetal sprehod.

 

Čeprav je bila Gwenina delovna sobota, je Sarah vztrajala, da ona dela in se Gwen lahko posveti selitvi. Kate, Brad in Gwen so že ob osmih vstopili v stanovanje, otovorjeni s škatlami, zaboji in potovalkami. Thomas je ostal doma za varuško nadobudni hčerki. Kasneje se bosta tudi ona dva pridružila in pomagala po svojih zmožnostih. Ben je sledil Gwen tesno ob nogi. Nje to očitno ni motilo. Kate se je posvetila pakiranju stvari iz kuhinje. Brad se je lotil Gwenine zbirke cdjev in nato knjižne omare. Gwen pa je začela v svoji spalnici. Kmalu se jima je pridružil še John.

Z Bradom sta odpeljala že spakirane škatle ter vso tehnično opremo, televizijo, glasbeni stolp, multipraktik, aparat za kavo in druge drobne gospodinjske aparate. Brad je poskušal stvari postaviti na svoje novo mesto. Gospodinjske aparate je zložil na pult, saj si je zapomnil, kako je Gwen opisala svojo kuhinjo. John je na poličke ob glasbenem stolpu zložil njeno obsežno zbirko cdjev in Brad se je lotil knjižne omare. Iz stare omare je zložil knjige po vrsti in sedaj se je trudil zložiti jih v istem vrstnem redu nazaj. Vrnila sta se  s praznimi škatlami in čakala nadaljnja navodila. Takoj za njima sta prispela še Thomas in Lisa. Spakirane stvari so zložili na Bradov poltovornjak in vse odnesli v stanovanje. Gwen in Kate sta šli z njimi. Kate je ponovno zložila stvari iz kuhinje v novo kuhinjo, Gwen pa je preložila svoje zimske obleke v garderobno omaro. Bradu je zapadla dolžnost, da zloži posteljnino v gostinsko sobo. Thomas in John sta se trudila pomagati po svojih močeh. Thomas je podajal stvari Kate, John se je lotil omarice s čevlji. Lisa je skakljala okoli Gwen, Ben pa se je udobno zleknil na sred dnevne sobe in se ni zmenil za vrvež okoli sebe. Še enkrat so se odpravili do starega stanovanje, še nekaj stvari je bilo potrebno preseliti. Še prej so se odpravili h Kathleen na kosilo. Pridružili sta se jim še Madison in Sarah, ki sta ravno zaključili delo.

Urno so spakirali še preostale stvari. Moški so jih odnesli v stanovanje, ženske pa so ostale in očistile stanovanje ter preverile, da so res odnesli vse. Gwen se je vsem zahvalila za pomoč. Moški so se izkazali pri nemoških opravilih in ni našla besed s katerimi bi izrazila svojo hvaležnost. Seveda bo kasneje morala pregledati vse in preložiti stvari, če bo mislila, da niso dobro opravili delo, saj je to bilo njeno stanovanje in ona se je morala znajti v njem. Brad jih je vse skupaj jutri povabil na piknik, kot zahvalo za pomoč.

Bradu je čas do Julijine vrnitve prehitro preletel. Užival je v življenju z Gwen. Nova knjigarna je bila že nared za vselitev. Kevin bo v četrtek pripeljal police in njegova ekipa bo pomagala pri postavitvi. On se je javil, da bo šel na letališče po mamo in teto. S strahom je pričakoval Gwenino oznanilo, da se bo preselila v svoje stanovanje. Ni je želel spustiti od sebe. Gwen je uživala v življenju z Goldbergovimi in še posebno z Bradom. Čas je bil, da se odseli v svoje stanovanje, a je nekako odlašala. Ni hotela oditi. Ni želela spreminjati svojega življenja. Brad ni omenjal njene selitve in ona je zavlačevala. Odločila se je, da počaka do vselitvene zabave ob otvoritvi novih prostorov knjigarne in nato bo odšla.

V ponedeljek, ko bo otvoritev bosta prišla tudi njena starša in takrat bo morala prvič prespati v svojem stanovanju. Vedela je, da bo Brad takrat prespal pri njej. Ni je motilo, ni se obremenjevala s tem, kaj si bosta starša mislila o Bradu. Ona se je odločila zanj in dokler bo trajalo bo trajalo, če je staršem všeč ali ne. Samo knjigarno bodo začeli seliti v petek popoldne. Knjigarna bo delala samo še v petek, nato se bo začelo pakiranje. Potnik ji je obljubil, da bo naročeno blago dostavil v petek dopoldne. Upala je, da jim bo uspelo postaviti police do petka zvečer in bodo v soboto že lahko začeli zlagati novo prispele knjige in ostale drobnarije na police ter nato prenesli še vse iz stare knjigarne. To bo dolg in naporen vikend. Kar nekaj zvestih kupcev z Julijo na čelu ji je obljubilo pomoč, ki jo bo z veseljem sprejela. Otvoritev so določili za ponedeljek ob dveh. Gwen je v mislih preletela načrt selitve in se z Liso napotila domov k Bradu. Čez dobri dve uri naj bi prišla Julija in hotela je narediti slavnostno kosilo.

Lisa je delila Gwenino navdušenje in je bila še posebno pridna in pripravljena pomagati. Ben, kot bi čutil vznemirljivost trenutka ni prosjačil za dodatno pozornost ali priboljške. Ravno, ko je Gwen skuhala in pogrnila mizo so prišli vsi ostali. Prišli so istočasno in kar naenkrat se je v hišo naselil glasen in vesel vrvež. Julija je ves čas govorila o svojem potovanju in jim po kosilo razdelila drobna darilca, ki jim jih je prinesla. Vsi so jo z zanimanjem poslušali in se veselili z njo in njenimi pripetljaji na potovanju. Niso mogli počakati, da razvije fotografije in so si jih pogledali na Bradovem računalniku. Skoraj do same noči so se zabavali v Bradovi dnevni sobi.

 

Sama selitev knjigarne je potekala bolje kot si je Gwen drznila upati. Spoznala je, da ima veliko prijateljev pripravljenih pomagati. Brad je delal v istem tempu kot ona, a je vseeno imel zvečer še dovolj energije, da jo je nežno zmasiral in se z njo ljubil nežno in počasi kot še nikoli prej. V petek po svoji izmeni je Gwen odšla do stanovanja. Moški so montirali še zadnje police. Čistilni servis je očistil velika okna in Brad jih je prelepil s folijo z napisom. Sama je zalila rože in pobrisala prah ter pripravila spalnici za ponedeljek. Nato se je spustila v knjigarno in izpraznila nekaj škatel. S praznimi škatlami se je odpravila do knjigarne in že začela pakirati prve knjige. Ko je Sarah zaprla knjigarno so se naenkrat pojavili Brad, Kate in Tim. Brad je naročil pizzo za vse. Kmalu sta se pridružila še Madison in John. Spakirali so prve škatle in jih odnesli v novo knjigarno. Pravo delo jih je čakalo šele jutri in v nedeljo.  Vse so zmogli. Vse so naredili po Gweninem načrtu. Kljub utrujenosti in vsem naporom, so bili veseli in delovni. Tudi vikend je preletel in otvoritev se je približala na še eno uro. Vsi so bili zbrani v knjigarni. Kate in Thomas, ki sta se ponudila, da bosta stregla s kanapeji in pijačo, kot se za otvoritev spodobi. Madison je vsem uredila pričeske in poskrbela za ličenje ter se še sama javila za pomoč pri strežbi. Julija ni hotela zamuditi dogajanja in se je določila, da bosta z Liso sprejemali obiskovalce in kupce ter jim razkazali knjigarno. Prišla sta tudi Gwenina starša in se zapletla v lahek pogovor z Julijo. Brad se ni hotel niti za ped odmakniti od Gwen. Ben se je odločil za strateški umik in si je izbral prostor pod prodajnim pultom. Gwen in Sarah sta bili prijetno vznemirjeni. Gwen je pogledala na uro in globoko vdahnila. Še enkrat je s pogledom preletela prostor in se zadovoljna nasmehnila Bradu. Še petnajst minut, je tiho šepnila in s pogledom objela prijatelje in starša.  Tudi Brad je s pogledom preletel prijatelje in družino in se jim pomenljivo nasmehnil. Prijel je Gwen za dlan in pokleknil pred njo. »Gwen, ljubezen mojega življenja, ali bi me osrečila in postala moja žena?« je nežno vprašal in jo ljubeče gledal. Gwen je pomežiknila in ga presenečeno gledala. »Prosim, poroči se z menoj,« je ponovil Brad. Gwen je po licu stekla drobna solza, ustnice so se ji rahlo zavihale v nasmešek. Ni spravila glasu iz sebe in je samo pokimala. Brad je vstal in jo kratko poljubil. Nato je iz žepa potegnil prstan in ji ga nadel na prst ter jo ljubeče poljubil. Vse naokrog se je slišalo ploskanje in vzdihovanje. Gwenin oče je odprl šampanjec in morali so nazdraviti. Pred vrati knjigarne se je že zbralo nekaj zvestih kupcev. Julija jim je vesela odprla vrata in takoj oznanila, da sta se njen sin in Gwen ravnokar zaročila. Gwen je otvoritev in vse splošno čestitanje ob zaroki preživela v rahlem transu. Prijetnem, vznemirljivem transu. Ni mogla verjeti, da je otvoritev tako dobro potekala in ni mogla dojeti, da bo Brad njen za celo življenje.

 

Gwen in Brad sta pospremila še zadnje obiskovalce in zaprla ter zapahnila vrata kjnigarne. Tudi prijatelji so se poslovili. Gwenina starša sta se odpravila v stanovanje nad knjigarno. Brad in Gwen sta ostala sama sredi knjigarne. Brad jo je stisnila v svoj objem. Nežno jo je poljubljal. Rahlo ga je odrinila od sebe, a je vseeno ostala v njegovem objemu. Pogledala ga je v oči in se milo nasmehnila. »Rada bi, da veš, da se ne bojim več ljubezni. Ljubim te, Brad Andrew Goldberg.« Dvignila se je na prste in ga ljubeče poljubila.