Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Dec 23, 2011

Objavil/a in Resnične zgodbe, Zgodbe ki jih piše življenje

McDonald’s povezuje



moje-zivljenjePovedal vam bom svojo zgodbo, zgodbo ki jo je napisalo moje življenje.

Sem moški, star 19 let (če lahko rečem, da sem moški), ki zraven fakultete delam preko študentskega servisa v McDonald’s-u.

Imam svoje stanovanje, kupljeno, položnice plačujem sam. Oče je umrl, ko sem imel 10 let, torej leta 2002.

Mama živi pri očimu, kosilo pa imamo skupaj, da ne kuha vsak posebej. Sem glasbenik, igram 5 instrumentov. Pišem pa tudi pesmi. Ljubezenske, prijateljske, satire.

Nazadnje sem imel resno zvezo leta 2008, trajalo je eno leto. Punca me je zapustila zaradi drugega fanta. Pobiral sem se približno pol leta.

Bil sem prizadet, končno sem čutil tudi grenko stvar ljubezni – neresnične ljubezni – čutil sem se prevaranega. V tistih težkih trenutkih sem popustil tudi v gimnaziji, zaradi česar se nisem mogel vpisati na fakulteto, katero sem si močno želel.

Ne vem, zakaj sem se tako sekiral, verjetno zato, ker sem jo imel resnično rad. Sem poskušal postati flegma, pa mi to nikakor ni uspelo. Kasneje sem imel natanko dve zvezi, šlo je pa le za privlačnost, ne pravo ljubezen. Zgolj za seks. Aja, nisem še omenil, po horoskopu sem rak, pravijo da so raki zelo čustvene osebe, ki hočejo vsako osebo, ki jo imajo radi čimbolj zadovoljiti, osrečiti. No, v tem opisu se res najbolj najdem.

Nisem prišel na zgodbice, da bi vam pridigal o moji preteklosti. Sploh pa če hočemo uživati v sedanjosti, moramo pustiti preteklost za seboj. Želim govoriti – pisati o svoji sedanjosti.

Da pa boste razumeli sedanjost, vam moram še napisati delček preteklosti. Bližnje preteklosti.

Letos sem se dvakrat ponesrečil, najprej z avtomobilom (led na cesti, neizkušenost in ta prekleta zavora), kasneje pa še z skuterjem svojega prijatelja. Pri obeh nesrečah je trpela moja desna noga.

Tako sem moral po 6 letih treningov realnega aikida ter 8 mesecih treningov izraelske borilne veščine Krav maga, nehati. Ker mi borilne veščine pomenijo ogromno sem na lestvici mojega zadovoljstva padel zelo nizko. Sovražil sem svoje življenje, najbolj pa svojo desno nogo.

Začelo mi je primanjkovati samozaupanja in samozavesti. Avgusta sem začel delati v McDonald’s-u. To je bilo moje prvo počitniško delo. Ja, komaj takrat sem prvič delal preko študentskega servisa. Še sedaj se spomnim svoje prve ure. Zamudil sem 10 minut in bil že prvi dan kregan. Mislil sem, da sem se popolnoma zmotil in do dela v restavraciji mi ni bilo več, dokler nisem med pavzo srečal neke punce.

Če do takrat nisem verjel v ljubezen na prvi pogled, sem se na lastne oči popolnoma prepričal, da kaj takega dejansko obstaja. Spomnim se, da sem sedel na kavču v “Crew room-u,” ona je sedela nasproti mene na stolu pri računalniški mizici in mi je govorila nekaj o šoli.

Nisem je kaj dosti poslušal, ker sem bil v oblakih, gledal sem samo njene oči, njene lase, njeno mimiko. Rekel sem si, da to punco moram omrežiti.

Kasneje sem jo dodal na socialnem omrežju in ugotovil, da ima fanta. Zamislite si, da se peljete s kolesom po obali. Vetrič vam boža obraz, se vam podi med lasmi, sonce vam žge ravno toliko, da vam je prijetno. Naenkrat pa toča, dež, burja. Tako se mi je vse skupaj zdelo. Nameraval sem pustiti delo. Izgubil sem sanje.

Ampak ne za dolgo. Nekega dne sem šel v kino s prijateljem, bil sem na tekočih stopnicah, ko mi je zazvonil telefon. Neznana telefonska z vsebino:”Mi lahko pošlješ razpored za naslednji teden, kako delam v službi?” in kasneje sem ugotovil, da mi je pisala ravno ona (imena ne bom pisal zaradi varovanja podatkov). SMS sporočil kar ni bilo konec. V tisti prvi rundi sem izvedel, da se krega s fantom, da ima rada romantične filme, da rada hodi v kino vendar nima noben od prijateljev časa.

Potem sem ji napisal naj neha pisati, saj sem v kinu in ji bom pisal ko bom doma. Ne sprašujte kateri film sem to večer v kinu gledal, ker se resnično ne spomnim. Končno sem začutil ponovno priložnost, da se izkažem, da jo osvojim. V naslednjih dneh sva porabila kar dosti smsov, navadil sem se na tisto prikazovanje znaka “Nov sms” in pod njim njeno ime. Začela sva se dobivati, še pred tem je pa končala s fantom.

Sedaj sva skupaj že nekaj tednov in če me kdo vpraša, kako sem, odgovorim, da “živim svoje sanje.” Punca, ki bo ostala neimenovana mi je dvignila samozavest, po cesti hodim z vzdignjeno glavo, ponosen sem na sebe, na svoje življenje, na svoje dosežke. In kar je najpomembneje, ponovno zaupam vase, sem samozavesten in sem srečen. Ker sem srečen, lahko osrečujem tudi druge ljudi.

Tako sem v teh tednih dokazal punci, da je nekaj posebnega, da sem ji za vse hvaležen in ji vedno bom. Vsak teden ji pripravim nekaj romantičnega, bom ji pa tudi vedno dokazoval, da je nekaj posebnega.

Včasih pride do nesoglasij med nama, saj se še vedno privajam na življenje z osebo, ki ji je mar zame. Zaupanje se mi počasi vrača.

Potrebno bo dosti pogovora med nama, kar ve tudi sama. Pred tremi dnevi sem dobil sms od punce z vsebino naj se zavedam, da bo potrebno dosti živcev, pogovora in prilagajanj ter da je pripravljena vse skupaj pretrpeti z mano, da ji bom zaupal. Ko sem jo videl sem se ji vrgel v objem in zajokal kot mali otrok. Vse kar sem lahko rekel je iskren “HVALA.”

In zdaj naj kdo reče, da ljubezen ne dela čudežev. Če jih ne, jih pa moja punca.

Še nasvet za vse samske – McDonald’s združuje, vedno pa iščejo nove delavce. Pa še delo je raznoliko.

Se opravičujem za tako nejasno pisanje, malo se mi mudi, saj začnem čez pol ure delati.

Lep pozdrav,
mrshadow.