Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Mar 20, 2012

Objavil/a in Domišljija in fantazija

Morilec nikoli ne počiva 1.del



morilec”Se opravičujemo, ker prekinjamo vašo najljubšo oddajo. Imamo pomembne novice o morilcu, ki je umoril osem ljudi v bolnišnici Santa Cruz.

Bilo je 6 mladoletnih deklet ubitih in zadušenih ter dva raztrgana moška”…je odmevalo po vseh dnevnikih po vsej državi. Govorilo se je o morilcu, ki je hladnokrvno moril ljudi. A nihče ni vedel, kdo je in zakaj počne to. Niti policaji niso našli nobenega dokaza o njemu niti sanjalo se njim ni kdo bi lahko bil. Vse, kar so vedeli je bilo, da je profesionalec saj je opravil, vse brez kančka sledi.

Te novice je poslušal tudi Jason kateri je preživel 9let za zapahami. Obsojen je bil umora svoje žene. Nihče pa ne ve ali ga je res zagrešil ali ne. Zgodil se je točno pred 10letami. Povabljen je bil na prestižno poroko njegove sestre. Vsi so se zbrali tudi njegovi sovražniki iz svoje mladosti. V mladosti je imel veliko opravka s drogo. In prav iz tega razloga so mu velikokrat grozili, da se mu bodo maščevali vendar tega do danes še niso naredili.
Torej tako so se zbrali vsi na poroki ter proslavljali. Po dolgočasnem postopku v cerkvi so se končno odpravili v restavracijo, kjer je sledil govor neveste in ženina. Trajal je kar nekaj minut preden so natakarji lahko postregli s hrano, ki je bila zelo okusno in hitro jo je zmanjkalo.

Po imenitnimi jedmi so začeli med seboj klepetati ter se smejati enemu drugemu. Le Jason je bil zaprt vase in spremljal celotno dogajanje. Slutil je, da bo nekaj narobe in ker ga občutek nikoli ni varal ga je tudi danes spremljala njegova pištola. Skrito je imel za suknjičem, kjer je nihče ni mogel videti. Niti njegova takratna žena Felicia ni vedela, da jo ima. Samo misel na orožje ali droge jo je zmrazilo.
Edina stvar, ki ji je Jason lagal je bila njegova pištola. Velikokrat ji je želel povedati vendar čemu bi se razburjala, ko je pa pod srcem nosila otroka. Da mojega sina je nosila, ki nikoli ni prijokal na svet. Sedaj oba s Felicio počivata 30m pod zemljo. Vendar to sedaj ni pomembno. Vse kar vas zanima je kako sta umrla in kaj se je zgodilo tistega dne. Nihče se nikoli ne vpraša, kako boli izguba dveh ljubljenih oseb. Le zakaj bi se? Saj v vaših očeh sem samo navaden morilec. Katerega obsojate namesto, da bi mu prisluhnili.

Vrnimo se torej v restavracijo, kjer sem sedel poleg moje nasmejane žene. Bila je srečna in ponosna mamica. Komaj naredila diplomo in že izvedela, da je v tretjem mesecu nosečnosti. Zame je pomenila svet in ob njej sem bil lahko to, kar sem. Dala mi je nekaj, kar mi nihče drug ni mogel dati. Bila je ljubezen in strast. Spoštovala me je in ljubila takšnega, kot sem. Zanjo sem bil vse na svetu in videla je samo mene. Bila mi je zvesta v vseh pogledih. Nikoli nisem imel razloga, da bi jo umoril do danes.

Vse se je dogajalo hitro in natakarji so bili nekam sumljivi. Še bolj sumljivi so bili moji sovražniki. Oznanili so nekakšni napitek, ki so ga izdelali ter da bomo prvi, ki ga bomo okusili. Natakarji polno sumljivosti so nam postregli velike kozarce s pijačo noter. Vonj je imela po ananasu in bilo je okusno. Lahko bi se rekla, da je edina pijača, ki je dejansko boljša od piva. Vsi pa smo morali takoj spiti zaradi neveste in ženina in še danes mi ni jasno zakaj je bilo to dobro.
Če me spomin ne vara sem se začel čudno počutiti. Bilo je, kot da bi nekdo prevzel moje telo. Izgubil sem nadzor nad seboj. Vse se je odvijalo hitro oz. prehitro in naslednja reč, ki se je spominjam odlično je bila moja žena. Opazoval sem jo kako je ležala na tleh ter krvavela. Njena čudovita rdeča obleka izdelana prav po njenih merah je bila preluknjana in iz luknje je močno krvavela. V rokah sem držal svojo pištolo in manjkal je metek. Ljudje okoli mene so jokali in bili prestrašeni.

Ničesar se nisem spomnil in samo opazoval sem okolico. Vsi so kričali na pomoč in da naj pokličejo policijo. Nihče mi ni želel pojasniti, kaj se je zgodilo samo kričali so, da sem morilec. V mojih glavi pa je bilo milijon vprašanj, kot so: Zakaj sem morilec? Sem jo resnično jaz umoril? Kaj se je v resnici zgodilo? Zakaj se ničesar ne spominjam?

Bil sem zmeden in samo gledal svojo mrtvo ženo. Njen obraz je bil bled in ustnice so začele postajati modre. Oči so bile prazne in roke mrzle. Po mojem obrazu pritekle so solze ter roke so se začeli tresti. Pištola padla mi je iz rok ter noge mi odpovedale. Bolečina v sebi me je razjedala. Počutil sem se krivega za vse. Srce razbijalo mi je tako, kar mi ga ni vrglo ven. Želel sem umreti z njo. Nisem videl več smisla življenja, ker se mi je svet popolnoma podrl.

Ljudje okoli mene so jokali in kričali za katere se nisem oziral. Vsi so me obsojali in metali stvari vame. Tudi nevesta, moja sestra me je zasovražila. Kričala je name ter me obsojala kako sem lahko ubil lastno ženo ter otroka, ali nimam srca. Takšne še nisem videl in sovražniki so bili ranjeni. Sem res vse to jaz povzročil? Sem res jaz ubil mojo ženo ter ranil sovražnike? Zakaj sem krvav in kje imam svoje nože, ki sem jih nosil zataknjene v nogavice?
Ob vseh teh mislih nisem niti slišal sireno, ki je prihajala od zunaj. Bili so policaji, ki so vlomili v restavracijo. Imeli so pištole in zakričali ”Roke gor”. Vsi so pokazali name, da sem jaz morilec. Prišla sta pome policaja z imenoma Fred in Brian. Bila sta groba in v pričo vseh sta me pretepla. Nato sta mi dala roke za hrbtom ter lisice gor. Bolečine so bile tako hude, da sem komaj vstal. Bil sem nemočen in prestrašen. Nisem vedel, kaj se bo zgodilo ter bom imel posledice. Počutil sem se, kot en ”kup dreka”.
Vlekla sta me iz restavracije, kot takega psa. Ljudje so samo opazovali in kazali name s prstom. Porinila sta me v svoj avto, kjer je bil še en policaj. Svojo pištolo mi je prislonil na glavo, da nebi slučajno, kaj poskušal narediti. Odpeljali so me na postajo. Za menoj je prišla še moja sestra ter podala izjavo. Odvlekla sta me v posebno sobo, kjer so bile celice. Razni moški so me gledali in smejali. Posiljevalci so mi izrekli posebno dobrodošlico ob kateri me je še dandanes zmrazi.

Na koncu hodnika na levi strani je bila odprta celica. Nikogar ni bilo notri samo jaz. Porinila sta me notri in se mi nasmejala. Izrekla sta besede, ki so v meni vzbudile jezo. Želel sem ju raztrgati a so mi to preprečile zapahe. Imela sta srečo vendar ”nekega dne bosta plačala” sem kričal, kot nori. Bilo mi je vseeno kdo sta in kaj sta. Film se mi je strgal in nisem se zavedal svojih besed niti vedenj. Izgubil sem nadzor nad seboj in samo kričal ter kričal. Celo noč sem si samo razbijal glavo o morilcu moje žene in še danes ne vem kaj je bilo v resnici.

Noč je minila počasi in obupno. Zjutraj sem bil ves polomljen in prestrašen. Prišla sta Fred in Brian ter varnostnik po imenu Bradley. Grdo so me prijeli ter odpeljali na sodišče. Niti bsedice nisem smel spregovoriti drugače bi me pretepla ponovno. Čisto po tiho sem hodil ob njih in opazoval ljudi okoli sebe. Bili so začudeni ter fotografirali me. Na majici, ki sem jo moral nositi sem imel napis ”Murder”, kar pomeni v angleščini morilec. Na žalost so vsi razumeli, kaj to pomeni, kar je bilo zame še bolj sramotno.
Po nekaj metrih hoje smo le končno prispeli do cilja. Bil je sodišče katero deluje že 25let. Pospremila sta me do dvorane v kateri sem zagledal svojo sestro ter priče. Bili so tudi moji sovražniki in vsi so kričali ”To je on. On je ubil svojo ženo” medtem, ko sovražniki pa so govorili svoje ”On je nas ranil, ko smo želeli zavarovati njegovo ženo. Čisto se mu je strgalo. Takšnega ga še nismo videli”.

sodnik-na-sodiscu

Sodnik je samo pogledal policaje, ki so prinesli s seboj dokaze. Prstni odtisi, pištola ter DNK krvi. Na moji majici so našli kri moje žene. To še ni bilo vse. V moji krvi so tudi našli drogo zaradi katere sem izgubil nadzor nad seboj. Poznal sem vse droge a zato sem slišal prvič. Obsodili so me za umor ter za drogo. Dobil sem 9let zaporne kazni, ki pa je bila odvisna od pogoja, kar pomeni, če se bom primerno vedel me po 9letih izpustijo.
Torej poglejte me danes. Po devetih letih sedenja končno na prostem. Drugače sem na prostosti že eno leto in še vedno me opazujejo. Niti enega prekrška nisem zagrešil a me kljub temu policaji še vedno obiščejo na domu. Seveda so imeli nalog na katerem je vedno eno in isto pisalo: ”Prišla sta preverit okoliščine v kateri živite g. Jason”…itd. Skratka bilo je dolgočasno brati ampak pravico imajo in tukaj ne morem ničesar. Pregledali so mi celo stanovanje oz. razmetali v upanju, da bodo našli drogo ter orožje.

Tako, kot vsakič sta tudi danes odšla praznih rok in brez nasmeška na obrazu. Mene pa je ponovno čakalo gospodinjsko opravilo. ” Vsaj enkrat bi me pa lahko za hudiča pustili na miru” sem si mislil sam pri sebi in pridno pospravljal stanovanje. Po nekaj mučnih in znojnih urah sem končno lahko usedel se na kavč ter prižgal televizijo. Predvajala se je moja najlubša nanizanka Supernatural. Ne vem zakaj mi je bila všeč, vendar bila mi je.
Kot vsak večer sem tudi danes preživel preostanek dneva pred televizorjem. Danes je bil poseben zanimiv večer saj je med najbolj zanimivem dogajanjem zmotil dnevnik s pomembno novico: Se opravičujemo, ker prekinjamo vašo najljubšo oddajo. Imamo pomembne novice o morilcu, ki je umoril osem ljudi v bolnišnici. Bilo je 6 mladoletnih deklet posiljenih in zadušenih ter dva raztrgana moška…prestavil sem na druge program, kjer je isto bilo o tem morilcu. Imel sem dovolj ter ugasnil televizor. Niti malo me ni zanimalo o njemu.

Odpravil sem se spat. Bil sem utrujen in tudi kaj kmalu zaspal. Toda ta noč mi niti najmanj ni bila naklonjena. Imel sem nočne more o moji ženi katera je bila umorjena pred 10letami. Isti prizor kot se je zgodil takrat. Premetaval sem se v postelji, jokal ter bil ves poten. Zbudil sem se z bolečinami v srcu in dušenju. Boril sem se sam seboj in na koncu sem zmagal. Strah me je bilo zaspati nazaj, ker nisem želel še enkrat isto sanjati.
Ponovno sem pristal pred televizorjem s pivom v roki. Predvajali so grozljivke, kriminalke, komedije, itd. Skratka vse zdolgočaseno in tako sem začel brskati po programih z upanjem, da bom le našel kaj zanimivega. In kaj hitro tudi našel pomembno novico o novem izumu. Najbolj bolan izum, kar jih je bilo na svetu je bil ta ”Sok, ki vam odpravi gube. 100% vas pomladi za 10 let samo ob 1dc soka”.

Na obrazu se mi je narisal nasmešek do ušes.
Spraševal sem se le kje najdejo vse te navdihe in ideje o takih rečeh. Mislim smo ljudje res tako neumni, da dejansko verjamemo temu? Očitno, da res. Samo spijte 1dc in čudežni sok bo vas pomladil. Pa prosim vas ste lahko še bolj neumni. Pojdite na operacijo pa boste delovali mlajše ne pa plačevali 42,98€ na 7 obrokov. Za ta denar si raje privoščim en dan v luksuznem hotelu kakor plačujem za tole ”sranje”.
Kljub temu, da sem se norčeval iz te reklame mi pa ni dala žilica miru. Zanimalo me je kdo je to izumil. Kdo je ta izumitelj, ki je zaslužil ne vem koliko milijonov € v enem letu. Bolje rečeno kdo je ta ”idiot”, ki dejansko ljudi zavaja s tem in kot pri vsaki reklami so le pokazali na koncu izumitelja in bil je g. Ronaldo Van O’Keefe. Ta ime mi je bil zelo poznan vendar nisem se mogel spomniti od kod.

Velikokrat sem že slišal zanj vendar nikoli, da je izumitelj. Seveda sem sprva pomislil, če je kak moj sovražnik iz srednje šolskih let vendar ni bil. Nikoli se nisem zapletel z njim ampak od kje mi je znano to ime. Ni mi in ni mi dalo miru. Njegov obraz mi je bil tudi zanimiv. Nekje sem ga moral srečati vendar kje? In spet sem si glavo razbijal, kot pred 10leti.
Ampak tukaj sem prišel do dna. Videl sem ga v časopisu, ko je izumil obliže proti staranju samo takrat sem mu še brke narisal, da je deloval bolj možat.
In ponovno je minil večer ter prišel jutro. Vremenoslovci so napovedali vroč dan tudi do 30stopinj. Zato sem se odločil, da bom danes šel malo po opravkih. S tem sem mislil malo kupiti hrane, ker mi jo je zmanjkalo. Čeprav živim sam tudi pojem, kar veliko. Lahko bi se reklo, da pojem za 5ljudi skupaj. Mogoče pretiravam malo vendar ja resnično veliko jem. Na kg pa se mi ne pozna niti dag. To je moja sreča samo ne vem kako dolgo bo še bila.

Po dolgem in vročem tušu sem se končno lahko oblekel ter uredil za v trgovino. Počasi sem zaklenil vrata ter se odpravil proti dvigalu. Pritisnil sem gumb ter čakal, da se je ustavil. Ko je končno prispel se je čisto počasi odprl skratka bil je nekaj pokvarjen in vse trajalo sto let. Končno sem prispel v prvo nadstropje ter se odpravil po nakupih. Nakupiti sem moral kar nekaj reči oz. skoraj vse. Nikoli nisem imel obiskov razen golobice, ki se je še ugnezdil na mojem balkonu. No njemu sem dajal kruh, da je lahko hranila svoje otroke.
Vedno sem kupoval kruh zase in za njo. Seveda je bilo to čudno marsikateremu vendar zakaj bi sploh razlagal o tem. Medtem časom, ko sem čakal, da je trgovka privlekla svojo rit do pulta za kruh je prišla mimo ena lepa punca. Imela je dolge črne lase in imela zelo strastna ženske obline. Obrnil sem se za njo ter ustvaril si popolno fantazijo o njej. Bila je vrhunska najlepša ženska, kar sem jih kdaj videl. Skratka idealna za one night stand.
Prav videl sem jo že kako sexama v postelji, ko je začela kričati prismuknjena trgovka. Samo pogledal sem jo grdo in si mislil svoje. Bila je tečna, kot vsak vsakič, ko sem prišel. Vedno se je pritoževala, da nima plače dobre in da zastonj dela tukaj. Da ne omenjam kako počasi je stregla kruh. Pri njej je bilo vse enkrat danes enkrat jutri. Bila je obupna in njena pričeska je bila podobna tisti ženski iz 101 Dalmatinec, kaj je že bila Chroela Devil. Bila sta si čisto podobni oz. isti. dvojčici bi lahko rekel.

Vedno sem se iz srca nasmejal, ko sem jo videl. Bila je zanimiva ženska ja. Raje se vrnimo k naši črnolaski ali bolje rečeno sex bomb. Kljub temu, da je zelo vroča tudi obožuje vino. To potrjujejo dejstvo, da je bila pri vinu ter gledala katerega bi vzela. Vendar ni mi pa šlo v glavo zakaj rabi tako drago vino? Saj poceni je tudi dober, no vsaj mislim si. Iskreno povedano se ne spoznam na vina. Zame je vsako vino dobro dokler poleg lahko pivo pijem.
Tako sem se postavil poleg nje in začel izbirati penino. Sex bomba me je opazila in začela ogovarjati. Pomagala mi je pri odločitvi in iz vljudnosti sem jo povabil k sebi. Ponudbo je takoj sprejela in kot sem iz pogovora ven ujel je celo samska. Idealna priložnost zame, da jo lahko položim. Hotel sem reči, da jo zadovoljim pozabil sem, da tole berete tudi otroci, ki bi morali sedaj gledati Telebajske in ne brati tole.
Ura odbila sedem zvečer je, ko na vrata potrkala sex bomba je. Njenega imena nisem niti vedel in bilo mi je tudi vseeno. Želel sem samo malo pozabavati se in to je bilo vse. Bila je oblečena v oprijeto črno obleko, ki pa se ji je prilegala zelo odlično. Imela je tudi globok dekolte in vinsko rdeče ustnice. Moram priznati, da so mi postale hlače malo pretesne.

Povabil sem jo notri ter peljal v jedilnico. Usedla se je za mizo in erotično jedla. Bila je prava erotična bomba. Komaj sem se zadrževal in nikakor nisem mogel misliti. Moje oči so samo videle njen globok dekolte. Vse skupaj me je samo vzburjalo in nisem zadržal več. Prevrnil sem mizo ter potegnil jo k sebi. Začelo se je pravo dogajanje tega večera. Preživel sem najboljšo noč v 10letih.
Po strastnem in divjem spolnemu odnosu sva oba zaspala. Bilo je neverjetno in zjutraj sem se zbudil sam s sporočilcem ”Bilo je divje in nikoli še nisem imela boljšega spolnega partnerja, kot si ti. Najlepša hvala za to noč in z veseljem bi jo še ponovila”, saj jo še bova deklica brez skrbi bodi.

Po imenitni noči sem hitro skočil pod tuš ter nekaj pojesti. Bil sem lačen, kot zverina in potreboval sem nekaj za pod zob. Pripravil sem si odličen sendvič katerega je zmanjkalo kar v sekundi. Zadnji grižljaj sem pogoltnil in že je nekdo trkal na vrata. Ves jezen sem vstal in se odpravil odpreti. Bila sta Fred in Brian policaja, ki sta me pretepla. Pokazala sta mi nalog, ki pa je bil danes drugačen. Pregledala sta me celega ter po stanovanju.
Našla sta nedrček od tiste črnolaske s katero sem se imenitno imel in me čudno pogledala, jaz pa sem se samo sladko nasmejal. Vse skupaj mi je bilo smešno in nikakor nisem mogel pozabiti na njo. Zmešala mi je čisto misli česar nisem doživel že dolgo ne. Samo o njej sem sanjal medtem, ko policaja pa sta mi veselo razmetavala stanovanje in niti malo me ni motilo to. Bil sem drugačen, kot ponavadi.
Prišla sta do mene in me prosila, da sem šel z njima na postajo. Bil sem zgrožen saj nisem ničesar zagrešil. Zakaj bi hodil nekam, kamor mi ni potrebno vendar sta me lepo prosila in seveda se nisem mogel upreti. Bil bi bedak. Policaja sta me lepo prosita jaz pa bi jo odklonil. Pa ni govora in tako sem odšel z njima na postajo. Počutil sem se pomembnega, ker sem imel eno leto kartoteko čisto.

Odpeljala sta me v sobo, kjer sta bila policaj Steve in policajka Keri. Igrala sta dobrega in slabega policaja skratka dolgočaseno. ”Mogoče veš zakaj si tukaj” mi je izrekel Steve in samo čudno sem ga pogledal, ker se mi niti sanjalo ni o čem se sploh gre. Seveda Keri je bila dobra policajka in moram priznati, da je resnično bila dobra. Njeno čvrsto oprsje je bil ”Uhh dobra mrha si mi ti” sem izrekel malo glasneje, kot sem mislil.
V sekundi sta izgubila voljo zame in me spustila ven. Zaradi nobenih dokazov me nista mogla aretirati. Seveda to jima ni bilo po godu ampak kaj češ vedno pa tudi ne morem biti vsega kriv. Tako sem se odpravil domov, kjer sem srečal svoje sovražnike. Takšne še nikoli nisem videl in bil sem zgrožen. Sedeli so na tleh ter prosili hrano. Bili so bili so berači. Vsi so se mi zasmilili.

Pristopil sem k njim ter jih povabil v restavracijo, ki je bila le nekaj metrov stran. Ponudbo so takoj sprejeli ter me pospremili do mize. Naročili so si kar veliko hrane ter jedli kar z rokam. Bili so sestradani in ko so se najedli so se mi zahvaljevali. Začeli so mi poljubljati roko, ko sem jim povedal kdo sem v resnici. Bili so zgroženi ter samo gledali me. Bilo je jim iskreno žal za takratno nesrečo, ki zgodila se je.

”Nikoli te nebi smel obtožiti” je izrekel Dave, ki je bil glavni Svete Trojice. Ostala dva člana sta samo pogledala navzdol. Dave pa je samo nadaljeval ”Resnično je nam žal” ter pogledal dol. Bil sem šokiran, ker nisem vedel o čem govorijo. ”Fantje, fantje o čem govorite” sem presenečeno izrekel ter se nasmejal. Povedali so mi vse česar se spomnijo. Ni bilo veliko ampak vedel sem vsaj približno o čem se je šlo. ”Pred 24leti si pri nam kupoval konopljo ter jo prodajal dalje. Polovico si pokadil ostalo pa prodajal našim kupcem” je govoril Dave. ”Vse kupce si nam prevzel ter začel tudi sam proizvajati konopljo doma” ter globoko vzdihnil.
”Razumem fantje bili ste jezni name vendar kaj ima to opraviti s poroko” sem bil začuden in dalje vrtal. ”Takrat smo ti obljubili maščevanje in takoj, ko smo izvedeli, da boš na poroki smo želeli to izkoristiti” je nadaljeval neprekinjeno ”tistemu soku smo dali noter posebno sestavino na katero si imel alergijo”. Hitro sem vstal in vzkliknil ”aleeeergijo???!!!” vsi trije so sami pogledali prestrašeni in Dave je dokončal ”da alergijo. Na koncu se je vse izteklo napačno, kot bi se morali. Vsi smo izgubili zavest, ker je bila notri še droga katero mi nismo podtaknili in ne vemo kdo jo je. Prisežem, da je to vse kar se spomnimo. Nihče ne ve kdo je pravi morilec in ti si bil edini, ki je imel njeno kri na sebi” so bile besede, ki so me prizadele.

Pustil sem denar na mizi ter odšel. Nisem želel več poslušati tega. Želeli so me zastrupiti in obtožili so me, da sem ubil ženo katero sem ljubil. Bila mi je vse cel svet. Je to tako težko razumeti? Očitno že. Iz obupa sem odšel na njen grob ter jokal. Pogrešal sem njene dotike in njene poljube. Njen glas, ki vedno pomiril me je. Objem v katerem spal sem, kot dojenček. Bil sem osamljen.

Na obrazu začutil kapljo sem. Počasi prebudil sem se in zagledal nebo, ko jokalo je. Čutil sem, da je Felicia ob meni in da joče z menoj. Njena toplina je bila v mojem srcu. Ves čas mi je stala ob strani čeprav, kot duh. Ob pogledu na vrata sem zagledal njeno podobo. Klicala me je k sebi. Pošiljala mi je poljube na daljave in jaz sem samo hodil k njej. Videl sem samo njo in kar naenkrat…
…kar naenkrat sem se prebudil v svoji postelji. Pogledal sem na uro in bila je tri zjutraj. Takoj sem šel pogledat v denarnico in niti cent mi ni manjkal. Sem vse samo sanjal ali se je res dogajalo. Samo zakaj imam ves denar v denarnici, če sem plačal hrano v restavraciji. Bil sem zmeden in s hudim glavobolom sem odšel v posteljo. Zaspal sem nazaj, kot angel ter spal vse do 5 popoldne, ko me je zbudil mobitel.

Ves zaspan sem se odpravil proti dnevni sobi po mobitel, ki je zvonil kot nor. Nikakor in nikakor ni želel utihniti. Pritisnil sem zeleno tipko ter se javil vendar bila je sama tišina. Pogledal sem med sprejete klice in bilo je prazno. Mobitel sem položil nazaj na mizo ter se obrnil, ko je ponovno pozvonil. Ponovno sem se javil in tišina. Ponovno sem pogledal na telefon med sprejete klice in ničesar našel. Pomislil sem na vse mogoče stvari tudi o obisku zdravnika za oči.

Bil sem začuden ter se odpravil nazaj v posteljo. Nikakor mi ni dalo miru, kdo bi lahko klical me ter zakaj ni bilo izpisane številke. Vse se mi je zdelo neznansko čudno. Še nikoli se mi ni to dogajalo. Kljub vsem tem težavam, ki sem jih imel mi je misel znova in znova se vračala na morilca, ki pobijal je ljudi. Kdo je in kaj hoče? Kakšno povezavo imam z njim?

morilec-zgodba

Po nekaj mučnih minutah sem ponovno lahko zaspal. Tokrat nisem ničesar sanja in bilo je prečudoviti spanec. Spal sem kar 4ure še in zbudil se, kot novo rojeni. Počutil sem se odličnega in počasi odkorakal do mize s mobitelom ter pogledal, če je bilo kaj neodgovorjenih klicev ali sporočil. Tokrat ni bilo ničesar. Mogoče sem pa le sanjal, da me je nekdo klical. ”Nikoli se ne ve” in se sam sebi nasmehnil.
Naslednja točka je bil zajtrk. Ves lačen, kot volk sem se odpravil v hladilnik, da bi naredil si za jesti. S vso hitrostjo in močjo sem odprl vrata od hladilnika ter zagledal čudno meso. Krožnik je bil polno krvi ter notri je bil položen veliki kos mesa. Nikoli ga prej še nisem videl niti, da bi ga kupil. Še enkrat sem pogledal in še vedno mi ni bilo jasno od kje ga imam. Apetit me je tudi kmalu minil. Vse, kar mi je bilo še pomembno je bilo to, da čim prej razrešim problem glede mesa.

Edina misel, ki mi je pripetila se v moje male možgane je bila ”morda je kdo vlomil”. Iz z gole radovednosti sem se odpravil pogledati, če je slučajno res kdo vlomil. In glej ga zlomka, nekdo je celo odprl kljuko s žico. Samo kdaj se je to zgodilo in kako, da nisem ničesar slišal. Sem res tako globoko spal ali me ni bilo doma takrat. No kakorkoli to tudi ni bilo pomembno sedaj. Imel sem meso katerega sem ljubil iz srca. Seveda sem za zajtrk si ga spekel ter pojedel celi kos in bil je imeniten.

Po dobremu zajtrku sem pogledal novice. Nič zanimivega ni pisalo in nato pa, kot bomba bilo je o morilcu. Ponovno je ubil dve ženski samo tokrat drugače. Bila sta raztrgani in nikakor jih nisi mogel prepoznati. Obraza sta bila iznakažena. Njuni trupli sta ležali poleg pisma na kateremu je nekaj pisalo in ne mogoče je bilo razvozlati kaj. Kljub današnji tehnologiji je bilo še vedno nemogoče. ”Resnično je pravi profesionalec” sem si mislil sam pri sebi in pil kavo.

Poleg te čudovite novice pa sta bili še priloženi sliki. Seveda sem jih občudoval saj kaj takega ne vidiš v realnosti. Osebno se mi zdi to umsko prizadeto, da objavljajo takšne reči vendar nekaj me je vleklo in moral sem pogledati. Vse je bilo razmesarjeno in manjkal je kos mesa pri nogi. Bolj, kot sem gledal manj mi je bilo jasno. Sem mogoče njen manjkajoči del pojedel jaz ali pa se samo tako vidi na sliki. Še enkrat sem pogledal in ugotovil, da je samo slabo fotografirano.

Po tej ugotovitvi se mi je kamen izvalil od srca. Misel, da bi jedel človekovo meso me je kar zmrazilo. Po drugi strani pa mogoče je pa dober. Mislim saj je navadno meso in mogoče je pa odličen, če ga pravilno pripraviš. Sej meso je meso, če že pogledamo logično.

Globoko sem zavzdihnil in pogledal ven. Le kaj bi sedaj mislila moja žena Felicia, če bi vedela o čem razmišljam. Poslala bi me nekam po vsej verjetnosti. Še vedno ne morem verjeti, da je dejansko mrtva. In moj otročiček, ki bi sedaj obiskoval osnovno šolo in bi ga vozil ribariti. Lahko bi bili srečna družina ampak je mogel en končati to. Nekdo ni prenesel najine sreče in najine ljubezni. Iz gole ljubosumnosti je ubil mojo edino srečo, ki sem jo imel in s tem uničil del mene.

Po licu so mi spolzele solze. Globoko v sebi jo še vedno ljubim in želim, da bi bila ob meni. Brez nje je vse tako prazno in nekako nisem srečen sam s seboj. Ona je bila moj svet in moja boljša polovica. Ob njej sem imel vse, kar sem potreboval. Rešila me je iz drog ter odprla oči. S pomočjo nje sem začel živeti, kot še nikoli prej. Bila je angel na zemlji, ki tragično preminil je.

by Kat Axl Rose