Naša mama je najboljša mama!

(3 Št. glasov, povprečje: 4.67 od 5)

 Loading ...

V deželo je prišla pomlad. Izidor je kratko zavzdihnil in pomislil, da se približuje materinski dan.

Spomnil se je,da je lansko leto nastopal na prireditvi.

Takrat je bila njegova mama najbolj vesela. Letos pa je to priložnost že zdavnaj zamudil. »Uh, ne morem se spomniti ničesar pametnega,« je zavzdihnil in se odpravil na Tromenjik.

V vasi Trdkova je bila tromeja med Avstrijo,Madžarsko in Slovenijo. Tam se je vedno počutil tako močnega,da bi lahko gore premikal.

Na poti je srečal dedka Ivana. »kako kaj,Izidor?,« ga je vprašal dedek Ivan. »V redu,dedek Saj ti bom pomagal,ni problema,« je dejal Izidor,saj je zaslutil,da mu Ivan naložil kako delo. »Ne,ne,« se je zasmejal dedek Ivan.

»Sicer pa,a si pripravil kaj za materinski dan?,« ga je povprašal Ivan. »Ne,jaz še mami pripravljam nekaj zelo zanimivega,«se je izmikal Izidor. »Kaj pa?,« ga je pogledal dedek Ivan. »Zdaj si me pa dobil!,« je priznal Izidor.

»Še nič,razmišljal sem o cvetju,pa nekaj da bi ji kupil,« je našteval Izidor.«Veš,mami boš moral nekaj zelo lepega podariti.

Najboljše zate bo,da ji pripraviš nekaj svojega. Lahko bi ti pomagal izdelati kak izdelek,« se je ponudil dedek Ivan. »Super,« je dejal Izidor.

Napotil se je naprej in obstal tam ,kjer se je začenjala pot navzgor na tromejo. Spomnil se je,da sta tu nekoč njegov oče in sosed igrala nogomet. Takrat sta se res zabavala. In gotovo so bile mame vesele.

Izidor je bil na robu obupa. Šel je proti domu in se spotoma ustavil pri prijatelju Draganu.

Ta je dal predlog,da bi napisala komad komad,ga zaigrala ter zapela obema mamama.«Toda,Dragan,jutri je materinski dan,« je skoraj zakričal Izidor. »Pomiri se,prijatelj,« je rekel Dragan. »verzi mi kar letijo z jezika Poslušaj:

»Naša mama

je najboljša mama,

res me ima rada

vedno si me imela rada,

rada od srca.

Moja mama

Je najboljša mama,

Zmeraj vse postori

Kuha,lika,pere

Ta najboljša mama.«

»No,a ni dobro?,« je vprašal Dragan,presenečen od svojega uma.« »Ja,samo to ni tista pesem.« Dragan pa ni obupal. Stekel je po svojo kitaro in mu zabrenkal celo pesem,da je iz nje nastal komad.

»A se še ne strinjaš?,«ga je nagajivo pogledal Dragan in čakal na odgovor. Izidor se je nasmehnil. »Zdaj si mi pa končno zdi,bodo imele mame vsaj nekaj od najine muzike,« je dejal Izidor.

»V redu,zadnje vaje ob sedmih se dobiva na klopci,« je dejal Dragan in Izidor mu je pritrdil. Izidor se je malce boljše volje vračal domov in razmišljal,da bo vsaj nekaj.

Razmislil je, če se bo morda kaj lotil izdelati tudi sam. Za mamo,jasno. Razmisli je,kaj njegova mama rada počne. Sprva si je mislil,da bi se lotil kuhanja,a si je hitro premislil,ker je vedel,da bi iz njegove kuhe nastala samo packarija.

Potem se je spomnil dedkovega nasveta in se spomnil. Iz trobe je vzel škarje ter lepilo in izdelal papirnato rožo.

Potem je vzel prazen papir in v nekaj minutah izdelal prisrčno voščilo za mamo in jo položil na kuhinjski pult. »Tam naj ostane do jutri,« mu je reklo v mislih in odpravil se je ven,kjer je nabral šopek rož.

Tudi ta je romal na kuhinjski pult. Stekel je ven ter v nekaj sekundah pridrvel do klopce,kjer ga je že čakal Dragan z kitaro in fanta sta začela vaditi. Dragan je imel besedilo napisano na listu papirja in tako je bila največja skrb popolnoma odveč.

»Odlično nama gre,« je ocenil Dragan Izidorja in sebe. »Ni slabo za prvič,« je bil skromen Izidor,vendar nasmejan. Razmišljal je,kako bo mama jutri vesela,ko bo na mizi našla voščilnico z njegovim podpisom.

O tem,da sta pa Dragan in Izidor sklenila imeti svoj band,pa kdaj drugič.