Njena zgodba

(4 Št. glasov, povprečje: 5.00 od 5)

 Loading ...

Sedim v parku na klopi in opazujem temne oblake na nebu. Pripravlja se za dež, toda to me ni niti malo motilo. Bila sem ena izmed redkih punc, ki so oboževale dežne kaplje. Bilo je sredi oktobra in zunaj je pihal hladen veter.

Vreme je bilo prav jesensko. Razmišljala sem o svojem življenju, o življenju brez prave mame in pravega očeta. V resnici sem bila posvojena, to me ni nikoli motilo saj sta me tudi krušna starša imela zelo rada. Toda zdi se mi da vsaki dan ko odraščam si želim spoznati kdo sta moja prava starša.

Nekaj o meni:
Sem Lili. Prejšnji mesec sem dopolnila 17 let. Živim v hiši s svojimi krušnima staršema in njuno pravo hčerko, ki je dve leti mlajša od mene. Mislila sta da ne bosta morala imeti otrok zato sta bila srečna, ko se je rodila Ines. Ines je bila stara 15 let in razumeli sva se kar dobro, včasih sva se prepirale, toda sva se vedno pobotali. Živeli smo v majhnem mestecu ne daleč od Maribora. Imela sem veliko prijateljic čeprav je resnico, da sem posvojena vedela le moja najboljša prijateljica Saša. Hodila sem na kozmetično šolo saj sem že od malega rada ličila in urejala in mami mi je vedno pravila, da sem za to šolo kod rojena.

Stopim v našo stanovanje in zaprem vrata. Ravno sem prišla iz šole in morala sem narediti domačo nalogo za matematiko. Rada sem naredila domačo nalogo takoj, da sem imela potem prosto. Matematko sem imela rada in nikoli mi ni delala posebnih težav. Pospravim si svojo mizo in nanjo dam matematični zvezek. Ravno se zatopim v nalogo, ko v sobo stopi Ines. »Lili nekaj ti moram povedati« reče in se žalostna sesede na posteljo. Ozrem se k njej in z zanimanjem pričakujem novico »slišala sem pogovor med mamo in očetom« reče in me pogleda. Nič ne rečem, čakam da nadaljuje »pogovarjala sta se da se bomo preselili v Kranj« reče. Presenečeno jo pogledam, to sem najmanj pričakovala. »Kako?« spravim iz sebe in gledam po svoji sobi. V sobo stopi mama »punci pogovorit se moramo« reče in se usede na posteljo. »Mami je res« reče Ines in jo obupano pogleda. »Ines o čem govoriš« reče in še pogleda mene. »Se bomo res odselili« vprašam saj Ines ni morala iz sebe spraviti niti besedice. »Oče je dobil ponudbo za boljšo službo, žal res živimo skromno in skupaj sva se odločila, da jo bo sprejel in si bom jaz tam poiskala službo.

Rada bi vama nudila le najboljšo« reče in se nama nasmehne. Koliko videti sta bila edino mama in oče navdušena, da bomo se odselili. »Kako mi lahko to naredita« zavpije Ines. »Vzela sta mi vse prijatelje« reče in začne jokati. »Pomiri se prijatelje lahko najdeš vsepovsod« reče in jo objame. »Takšnih kot so ta nikoli« zavpije jezno in steče iz moje sobe. Mama hoče za njo »pusti jo sigurno hoče malo mira« rečem. »Sigurno jo bojo prijateljice potolažile« rečem in se ji nasmehnem. Vem, da ji je bilo težko nama povedati zato nisem hotela, da bi še ji bila jaz v breme. »Lili rada te imam« reče in me močno objame. »Hvala ti, da naju razumeš« še doda in odide iz sobe. V roke vzamem svoj telefon in pokličem Sašo »Saša odselili se bomo« rečem žalostno. »Lili o čem govoriš« vpraša. Povem ji vse kar mi je povedala mama. »Saj bo vse okej« me tolaži. »Upam, edina si kateri sem zaupala vse težave« rečem in si obrišem solze. »Lili še vedno bova prijateljici« reče in vem, da bi me objela če bi bila tukaj. »Hvala ti« rečem in odkinem. Naslednji teden je bil okoli zelo hitro in imeli smo že vsi spakirano, da odidemo. Gledam po hiši in se spominjam kako sta me pripeljala sem, ko sem bila še čisto majhna. Resnico, da sem posvojena sem izvedela, ko sem začela hoditi v osnovno šolo, še sedaj se spomnim kako hudo me je prizadelo. »Ta hiša ima toliko spominov« rečem in zaprem vrate svoje stare sobe. »Vem« prikima mama in me prime okoli ramena. »Tudi nova jih bo imela« doda in se mi nasmehne. »Vem, da sva vaju zelo razočarala« začne. Presenečeno jo pogledam »vzela sva vama vse prijatelje« reče. »Veš samo eno pravo prijateljico imam in samo ona ve, da sem posvojena« rečem in jo pogledam naravnost v oči…. Čez eno uro se že peljemo proti Kranju. »Hiša vama bo sigurno všeč« reče oče. »Ja ja« reče Ines jezno. Pogleda jo »Ines ne delaj tega« rečem jezno. Sovražila sem njeno trmo. Čez eno uri vožnje smo končno prispeli. »Hiša je super« rečem in stečem do njej. Odprem vrata in stopim v njo. Stečem v zgornje prostore »tale soba je moja« reče Ines, ko pride za mano. »Hej meni je tudi všeč« reče in se mi nasmehne. »Verjemi, da boš našla tukaj prijatelje, ker…« rečem in jo objamem. »Ker?« vpraša in me pogleda »tudi jaz nekako verjamem v to« dodam in solze mi polzijo po licu. Z Ines si naslednji dan urediva svoji sobi in pomagava mami, ki pospravlja ostale prostore. »Tale hiša je sanjska« rečem. »Ko sem jo zagledala sem jo hotela« odvrne mama in se mi nasmehne. »Še vedno imaš dober okus« rečem in ji pomežiknem. »Jutri gresta v šolo« reče mama in na mizo da krožnike. Z Ines ne rečeva ničesar toda se samo spogledava. »Obe sta že prijavljeni, obe bosta hodili v isto smer tako da ne bo problemov« odkima. Vzamem si sendvič in se zatopim v razmišljanje, kako me bodo sprejeli in če bom imela tu sploh kakšno prijateljico… Stopim v razred »dober dan iščem 2b« rečem in pogledam proti svetlolasi punci. »Ja mi smo« reče in zavije z očmi. Zdela se mi je kod neka princeska katero ne smeš ničesar vprašati.  Usedem se v prosto klop in od začudenih pogledov drugih bi se najraje za cel dan zaprla v sobo. »Zdravo sem Sara« k meni stopi rjavolaska.

»Zdravo nova sem tukaj, sem Lili« se ji predstavim in se ji nasmehnem. »Če hočeš lahko prideš sedeti k meni, sedim sama« mi ponudi. »Če lahko…« »Seveda« me prekine in se mi nasmehne. Usedem se k njej in čez pet minut pride v razred profesorica, bila je mlada in imela je dolge črne lase »dober dan« pozdravi in da na mize knjige. Pogled se ji ustavi pri meni »si nova tukaj« me vpraša in me premeri s pogledom. »Ja« samo prikimam in zardim, ko me vsi drugi pogledajo. »Sem profesorica Tanja in učim te matematiko« mi pove. »Dober dan sem Lili« rečem in se ji nasmehnem. Vrne mi nasmešek »in kako ti gre matematika« me vpraša. »Nimam problemov z njo« ji povem na kratko. »Dobro« prikima in začne razlagati snov. »Ne skrbi v redu profesorica je« mi reče Sara in se mi nasmehne. Samo prikimam saj nočem že prvi dan motiti pouka in se tako zameriti profesorici. In tri ure so minile hitro saj so bili na urniku sami takšni predmeti katere sem imela rada in mi niso delali težav.

»Zdaj je glavni odmor« mi reče Sara in me zgrabi za roko. Nič ji ne rečem ampak samo skupaj z njo stečem do jedilnice »tukaj je vedno gneča« reče in iz torbe potegne denarnico. Tudi sama si pripravim denar. Sara me sprašuje razne stvari in med čakanjem se ves čas pogovarjava »poglej tam je najboljši tip na šoli« reče in pogled usmeri k njemu. Tudi sama ga pogledam »aha« samo prikimam. »Všeč je vsem puncam toda je tako nedostopen« reče in ga pogleda s najlepšim pogledom. Nič ne pripomnim saj končno prideva na vrsto. Med malico sva bili zunaj pred šolo in jedli sva vsaka svoj sendvič. Videla sem, da me je večina folka čudno gledali saj me niso poznali. »Ne skrbi na tej šoli te vsak čudno gleda« reče. »Ah sem že navajena« odvrnem in se ji nasmehnem. »V bistvu sem se tudi jaz lani komaj preselila sem« razloži. »Res?« vprašam. »Ja in raje sem sama nobeden se noče pogovarjati z mano« reče. »Jaz se bom vedno« odvrnem. Saj dobro vem, da bi bila drugače preveč sama in Sara je bila res super družba. Bilo je že konec odmora in na vrsti smo imeli slovenščino. »Ta profesorica je najbolj grozna« mi jo na kratko opiše Sara preden stopi v razred. Pogledam jo in dobro sem vedela zakaj je imela takšno mnenje o njej. Imela je dolge lase in rjave oči bila je oblečena v črno in njen grdi pogled je povedal vse. Res je zgledala kot hudič.  Kod pri vseh urah sem se morala na kratko opisati. »Dobro jaz pa sem Vera« reče in vzame v roke knjigo. Naenkrat me prime da bi morala na stranišče. Dvignem roko »oprostite lahko grem na stranišče« vprašam. »Seveda toda hitro nazaj« odvrne in se mi nasmehne. Sploh mi ni delovala več tako grozna. Stečem do stranišča in ravno ko hočem nazaj se zaletim »oprosti« rečem fantu, ki je bil saj za eno glavo višji in je postopal zunaj pred straniščem. »Je že okej« reče in se mi nasmehne.

Spomnim se to je fant o katerem mi je razlagala Sara. »A si fazanka« me vpraša. Presenečeno ga pogledam »ne, zakaj« vprašam. »Si nova nisem ti še videl« reče in me premeri s pogledom. Deloval je kod da vse ljudi na tej šoli pozna. »Nova sem ja« prikimam. »Adijo moram it« rečem in stečem do razreda. »Sem že« rečem in se usedem nazaj na svojo mesto. Končno je bil odmor »v onega fanta, ki si mi ga prej kazala sem se zaletela« rečem in jo pogledam. »Av v onega machota« reče in se mi nasmehne. »Nesramnega machota« rečem. »Lili o čem govoriš« vpraša in me z zanimanjem pogleda. »Ah nesramen je« rečem in zavijem z očmi. Po pouku gre Sara domov, jaz pa imam dogovorjeno da pride pome mami. Čakam jo pred šolo in živčna gledam na uro, mama me nikoli ni pustila čakati. Zazvoni mi telefon »Ja halo« se javim mami. »Lili poslušaj ne morem po tebe, imam nujne opravke prosim pojdi na avtobus« reče in odkine. »Mami ne poznam tukaj…« toda linija je že prekinjena. »Super samo to še mi manjka« si rečem in odidem po edini poti, ki bi lahko vodila v mesto. Zrem okoli toda res ne vidim nobene avtobusne postaji. »Opa koga srečam« slišim glas za sabo. Prestrašene se obrnem, nočem da me še kdo napade. »O hej« pozdravim fanta v katerega sem se prej zaletela. »a te lahko nekaj vprašam« rečem in zardim. »Itak« prikima. »A veš kje je tukaj kakšna avtobusna postaja« »Imaš srečo« reče in se mi nasmehne. »Zakaj?« vprašam. »Tudi jaz grem v to smer« reče in mi s prstom pokaže na avtobusno postajo v bližini. »Joj kakšna trapa sem« rečem in ga pogledam. »Ah tudi meni ni fajn če pridem kam na novo« doda kod da bi dobro vedel kako se počutim. Skupaj odideva na avtobusno postajo »kako ti je ime« me vpraša, ko se usedeva na klopci. Gledam okoli in vse se mi zdi tako zapuščeno.

»Lili sem pa ti« rečem in ga pogledam. »Erik« odvrne in mi poda roko. »Glej to je moj avtobus« rečem, ko preberem ime kam pelja. »Res tudi jaz grem v to smer« reče, ko stopim na avtobus. »A lahko prisedem« vpraša in me pogleda. »Itak« prikimam in si položim torbo v naročje. »A si že slišala za skupino S klub« me vpraša. »Ne« odkimam »zakaj« »prideš enkrat na koncert« »Sory samo ne poslušam kar nekih skupin« rečem in zavijem z očmi. »Mislil sem, da te zanima« reče in me pogleda. »In zakaj bi me moralo« nadaljujem. »V S klubu že dve leti igram kitaro« mi razloži na kratko. Svet se mi zruši pred očmi ne morem verjeti kaj sem mu rekla. »Oprosti nisem vedela« se hočem izmazat. »Saj je okej, marsikdo ne ve« reče. »Kot na primer kdo?« vprašam. »Moja mama« pove na kratko. »Kako to da ne ve« ga pogledam presenečeno. »Ne vem nisem ji povedal« odkima in se mi nasmehne. »Mislim, da ne bi bila najbolj navdušena nad mano….« mi razloži kako njegova mama misli, da je na svetu pomembna le šola, služba brez zabav in še mnogih reči, ki na tem svetu obstajajo. Čas je hitro minil in Erik je izstopil »ti izstopi na naslednji postaji« reče in mi pomaha v slovo. Gledam za njim in avtobus pelje dalje. Vem, da se lahko vsaka punca zaljubi vanj. Izstopim na naslednji postaji in dobro, da je čisto blizu naša hiša. »Sem že doma« zavpijem in stopim v hišo. Ines je bila doma sama. »Dobro da si prišla mami je nekje v mestu« reče in se mi nasmehne. »In kako je bilo prvi dan« jo vprašam. »Saj bo, pogrešam prijateljice« prikima in me žalostno pogleda. »Hej če rabiš da se boš komu potožila mi povej« rečem in jo objamem. Sploh se ni poznalo, da je polsestra rada sem imela kod da je lastna sestra. »Te kdo jezi« jo vprašam. »Ne, odkima vsi me čudno gledajo« »Jutri se bodo že navadili da si med njimi« ji rečem tolažilno. Z Ines si pripraviva nekaj za jest in jeva v miru. Zamislim se in gledam skozi okno. »Lili kaj je narobe« reče in me lopne po rami. Na hitro pogledam stran od okne »oprosti zamislila sem se« reče. »Kaj si razmišljala« me vpraša. »Želim si….« začnem. »Kaj si želiš« vpraša, ko ne nadaljuje. »Spoznati svoje prave starše« rečem in jo pogledam. »Lili prosim ne zapusti me« reče. »Nikoli te ne bom« ji odvrnem in jo stisnem k sebi. »Lahko bi vprašala mamo« reče čez en čas, ko v kuhinji vlada moreča tišina. »O čem« jo vprašam in jo z zanimanjem pogledam. »O tvoji mami« odvrne. »Super ideja tako jo bom lahko začela iskati« rečem in jo pogledam s žarečimi očmi. »Punci sem že doma« zavpije mami in stopi v kuhinjo s polnimi vrečkami.

»A sta poskrbeli, da nista lačni« reče in se nama nasmehne. »Grem delati nalogo za matematiko« rečem in odidem v svojo sobo. Čez pol ure stopi v sobo mami »nič mi nisi povedala kako ti je všeč« reče in se usede na mojo posteljo. »Super je, imam že eno prijateljico…« ki razložim vse o današnjem dnevu. Usedem se k njej »razmišljala sem« reče. »O čem pa« vpraša in me z zanimanjem pogleda. »O svojih pravih starših« ji povem na kratko. Nič ne rečem »nočem vas zapustiti« odkimam »rada bi se le najdila« dodam in jo objamem. »Z očetom sva bila pripravljena na to« mi reče in me poboža po laseh. »Veš, ko sva te posvojila je šefica sirotišnice naredila veliko napako« mi začne pripovedovati. Presenečeno jo pogledam »kakšno?« komaj spravim iz sebe. »Preden sva te posvojila, sva od šefice zahtevala osebne podatke in sliko od tvoje mame čeprav ne bi smela narediti je naredila« mi pove. »Torej veš kdo je moja mama…« jo prekinem. »Vem« prikima. Veselo jo objamem in srce mi bije sto na uro, kmalu bom izvedela kdo je moja prava mama. »Mami kje je slika?« jo vprašam. »Hranila sem jo, hotela sva ti jo dati po tem, ko boš dopolnila 18 let« mi razloži. »Ampak jaz jo hočem danes« vztrajam. »Vem, da jo toda počakaj še, da boš stara 18 let« reče in me objame. Jezna se izvijem iz njenega objema, ne more mi narediti kaj takšnega, pomislim. »Mami prosim tako dolgo čakam…« rečem in se zagledam skozi okno. »Vem, da komaj čakaš, toda hočem da si na to pripravljena« reče. »Saj sem kod še nikoli« odvrnem in jezna odidem iz svoje sobe. Zamotim se z pogovorom z Ines in gledanjem  filma Vojaške žene. »Saj me ne boš zapustila« mi reče Ines. »Nikoli« odkimam in se ji nasmehnem. »Kaj pa če jo boš našla boš šla živet k njej« jo zanima. Ne vem odkimam. »Ne vem kaj si želim, toda vem da jo hočem spoznati« ji odgovorim. Ob devetih grem pod tuš in odidem v posteljo.

Utrujena sem in hočem čimprej zaspati. »Lili si v redu« reče mama in stopi v mojo sobo.  »Ja« zamrmram in se obrnem okoli. Prižge lučko na omarici »govorila sem z očetom in res imaš pravico vedeti glede tvoje mame« mi pove. Odprem oči in jo pogledam. Bila je ženska, ki ni le igrala moje mame, zame je naredila veliko več kod le to.  Spodbujala me je v šoli mi dvigovala samozavest mi delila nasveti, mi pomagala ko sem jokala in vedela sem, da me ima rada enako kod Ines. »To je tvoja mama« reče in v roke mi položi sliko mlade ženske. »Lepa je in verjamem da te je imela rada« me tolaži, ko mi solze polzijo po licu. »Moja mama« zašepetam in sliko stisnem k srčku. »Se bova jutri vse pogovorile« reče in ugasne lučko. Še v temi gledam v sliko in jokam. Zjutraj podoživim včerajšnji dogodek in hitro poiščem mamino sliko, ki leži na omarici. »Dobro jutro mami« rečem in se nasmehnem sliki. Bila je res lepa: blond lasje in modre oči.

Zgledala je stara okoli 18 let. »Bila si mlada in vse ti je oproščeno« rečem sliki in se nasmehnem. Hitro se oblečem in v torbo dam zvezke. Mamino sliko porinem v predal kjer sem nosila tudi mobitel in denarnico. »Dobro jutro« pozdravim, ko stopim v kuhinjo in poljubim mami na lice. »Dobro jutro« odzdravi in se mi nasmehne. »Ines ima bolj pozno pouk« reče in mi na mizo, da kosmiče. »Hvala« rečem in jih hitro stresem v mleko. »Všeč mi je« rečem in jo pogledam. »Kdo« vpraša. »Mama« odgovorim na kratko. »Si precenila koliko je bila stara« jo vprašam. »Sem bila je še mlada« prikima. »Aha« prikimam in hitro pospravim krožniki. Usedem se še za mizo in ji rečem »rada te imam, toda hočem jo najti« ji povem. »Vem, da jo hočeš« prikima in se mi nasmehne. Ura je bila točno 7 in 15, ko sem se odpravila na avtobusno postajo. Vse je bilo tako prazno, na postaji je bilo le nekaj ljudi. Čez deset minut je prišel že bus, ki je bil napol prazen, le vzadaj so se sedele neke punce, ki so se pogovarjale in hihitale. Hitro plačam vozovnico in se usedem bolj spredaj. Čez tri minute se ustavi »o hej« me pozdravi Erik. »Jutro tudi tebi« rečem in se mu nasmehnem. »Lahko« vpraša. »Itak« prikimam. Usede se k meni in se pogovarjava. Zazvoni mi telefon »oprosti« mu rečem in iz predala potegnem telefon in na tla mi pade mamina slika. Erik mi jo pobere in se zagleda vanjo »hej sem že« rečem in se mu nasmehnem. Še vedno strmi v sliko »kaj je narobe« ga vprašam. »Nič« odvrne in mi poda sliko. Zmedeno me gleda in vem, da mi hoče nekaj povedati »kaj je narobe« ga vprašam. »Kje si dobila to sliko« me vpraša. »To je moja mama« reče po tihem. »V resnici sem posvojena in prave mame ne poznam« mu razložim. »Ta ženska je….« začne in še vedno strmi v sliko…

»Ta ženska je moja mama« reče in me pogleda naravnost v oči. Svet se mi zavrti pred očmi nikoli si nisem predstavljala, da ima moja mama še kakšnega otroka. »Torej sva polbrat in polsestra« rečem in pogledam skozi okno. »Ja Lili« reče in se zagleda v sliko. Solze mi spolziju po licu nikoli v življenju si nisem predstavljala, da bi jo tako zlahka našla. Avtobus se je ustavil »pridi greva v šolo« reče in vzame svojo torbo. Vstane se »Erik počakaj« me rečem in odidem za njim. Videla sem, da so me ljudi čudno opazovali. Jokala sem in imela sem razpacano šminko. Toda meni je bilo vseeno za druge, moje življenje se mi je vrtelo pred očmi. »Poslušaj me moram pouku pišem test« reče. »Okej« prikimam in hočem oditi »med glavnim odmorom v knjižnici« še doda. Nič ne rečem ampak samo prikimam. Popravim si šminko in si obrišem solze preden vstopim v razred »zdravo« me pozdravi Sara veselo. Dvignem roko v pozdrav saj nimam moči, da bi govorila. »Si v redu« vpraša. »Ja sem« prikimam in se usedem v klop. »Kaj se je ti je zgodilo« me vpraša. »Sara ne morem še ti povedati« odvrnem. »Obljubim, da ti bom« dodam in jo končno pogledam. Sara me zmedeno gleda »oprosti vse bom pojasnila ko bo čas za to« rečem in se ji nasmehnem. Ure do glavnega odmora so se neskončno vlekle, komaj sem čakala glavni odmor. V resnici danes nisem razmišljala ničesar drugega kod o mami. Končno je zazvonil zvonec in hitro sem pobrala knjige »Sara jaz grem v knjižnico« ji povem. »Okej« prikima in nič več ne reče. Občutek imam, da je malo jezna !
name. Stopim v knjižnico in Erik je z prijateljema sedel pri računalnik. Opazil me je in se mi nasmehnil. Nekaj jim je rekel, toda ga nisem slišala. »Hej kako si« reče in mi pokaže prostor kjer bova imela mir. Usedem se na stol in iz torbe potegnem sliko. Erik jo pogleda »vedel sem, da ima še eno hčerko« reče in me pogleda. »Ne morem verjeti« ga prekinem. »Sigurno me je že pozabila, sigurno me sovraži in bolje je da se ji ne prikažem pred očmi« dodam. »Lili samo enkrat še to reči« reče jezno. »mama te ima rada« reče. »Kako veš« vprašam in si obrišem solzo, ki se pojavi ne vem od kod. »Videl sem kolikokrat je gledala tvojo sliko in jokala« reče in me poboža po laseh. »Ampak, ampak vseeno me je pustila…« rečem. »Vem, ni imela druge izbire« reče in me pogleda naravnost v oči. »Doma so bili bogati in njena starša nista razumela, da se je zaljubila v fanta, ki je bil iz revnejšega sloja. Imela sta se zelo rada in starša sta ji pripovedala, da bi ga kdaj še videla, zato zbežala. Ko je bila stara 18 je zanosila in rodila tebe« reče in utihne. Z zanimanjem čakam na nadaljevanje »no…« »Fant se je spremenil in začel jo je tepsti in veliko piti« nadaljuje. Zmedeno ga gledam, ne morem si prestavljati, da bi lahko moj oče kaj takšnega naredil mami. »Ni imela izbire pobegnila je in te dala v rejništvu« konča zgodbo. »Torej me je imela rada« vprašam. »Zelo rada« prikima in me poboža po licu. Zazre se mi naravnost v oči »zelo si ji podobna« reče in se mi nasmehne. Vrnem mu nasmešek in ga močno primem za roko »prosim pomagaj mi« je vse kar spravim iz sebe. »Bom, kako pa« vpraša.

»Ne vem še« odkimam. »Ej stari prideš slovko mamo« pride k nama temnolasi fant »takoj bom« reče in me pogleda. »Boš lahko« vpraša in se vstane. Nič mu ne rečem ampak samo strmim skozi okno »pridem« mu reče in se usede k meni. »Bom zmogla« rečem počasi. »Ne grem več danes k pouku« mu rečem. Presenečeno me pogleda »Lili kaj boš« vpraša. »Ne vem, tako dolgo sem čakala da jo bom spoznala sedaj pa ko vem vse to me je strah« rečem. »Najina mama je najboljša na svetu« Nič mu ne rečem samo tresem se po vsem telesu »pridi z mano« reče in me prime za roko. »Erik kam greva« ga vprašam, ko skupaj tečeva čez šolsko dvorišče. »Boš videla« odvrne in me še vedno drži za roko. Čez petnajst minut prispeva do zabaviščnega parka »vav kako lepo« sem navdušena. Erik me pogleda v oči »zakaj ne bi uživala v šoli je brezveze« reče in poboža po laseh. Nasmehnem se mu in vem, da bo dobro poskrbel zame. Smejim se njegovim šalam in prehodiva skoraj vse vrtiljake in avte. Uživam v vsaki vožnji in v vsaki Erikovi besedi. Zvečer me pospremi do doma »Erik mi obljubiš nekaj« rečem. »Aha« samo prikima in me pogleda. »Ne povej mami, ker nisem še pripravljena na to« rečem. »Okej ne bom« odvrne in me poljubi na lice. Vrnem mu poljub in ga močno objamem. Glede na to da imam že Ines sem srečna da imam še enega polbrata. Stopim v hišo »kje si bila« me jezno vpraša mami. »Oprosti bila sem v mestu…« »Ne laži« reče ostro »klicali z šole« doda. »Mami moram ti povedati…« začnem »nič ti ni treba govoriti še nikoli nisi špricala šole« reče. »Mami polbrata mam« rečem glasno, kod da se bi bala da ne bo slišala. »Kaj, kdo pa ti je to natvezil« reče. »Mami res je« rečem in solze se mi vsujejo po licu. Ne morem verjeti, da mi ne verjame. Odidem v svojo sobo in se vržem na posteljo »oprosti razburjena sem bila, nikoli še nisi manjkala pri pouka« reče in se usede k meni.

»Vem mami« prikimam »oprosti« odvrnem in jo objamem. Začnem ji razlagati vso zgodbo kar se je zgodilo danes… Zvečer pokličem Sašo in tudi njej vse povem »kaj ne morem verjeti« vpije v slušalko. »Najlepši tip na šoli je moj polbrat« ji še povem in se pogovarjava. Pove mi kako je vse dolgočasno, ko me ni. »Sošolke so popolnoma nore« reče. »Zakaj« vpraša. »V razred smo dobile novega sošolca in zdaj so vse popoln!
oma psihično nore nanj« mi pove in se nasmeji, zraven pa tudi mene spravi v dobro voljo. »In kako se zdi tebi?« jo vprašam. »Mah kar nekaj« mi pove na kratko in utihne. Dovolj dobro jo poznam, da vem kdaj ji verjeti in kdaj ne in vedela sem, da ji ne smem verjeti, da ni nora na edinega lepega tipa v njenem razredu. Čez deset minut se posloviva. Vržem se v posteljo razmišljam o Eriku in vsem kar se je dogajalo danes in niti sanja se mi ne kdaj zaspim. Naslednjo jutro me pelja do šole mami saj sem si zaspala in bila sem prepozna, da bi šla na avtobus. »Vse bo okej« reče in me stisne za roko. »Vem da bom« prikimam in izstopim iz avta. Stečem do šole in se na hitro preobujem, vidim Erika, ki se pogovarja s kolegi. Pomaham mu in tudi se mi nasmehne. »Hej kako si« me vpraša, ko pride do mene. »Super« prikimam. »Razmišljala sem« rečem. »Kaj pa?« vpraša. »Rada bi izvedela vse popolnoma vse o njej« mu povem na kratko. »Okej med glavnim« pokima. »Glej kaj imam« reče in iz torbe potegne modre karte. »Kaj je to« rečem navdušena. »Karte za naš koncert, prideš« vpraša. »Itak« rečem veselo saj ga hočem za vse na svetu videti na odru. »Na« mi da dve v roke in odide. Pogledam na karto »petek večer ob 20 uri« piše. Stopim v razred in vsi me grdo gledajo. Ne vem kaj naj, zato se hitro usedem v svojo klop in se zagledam v knjigo.

Čez pet minut pride Sara »hej kako si« me vpraša in se nasmehne. »Dober ti« pokimam. »Lili poslušaj« reče in me resno pogleda »ne oziraj se na njih« reče in mi pokaže po razredu. »Saj se ne« odkimam. »Dobro, včeraj te je sošolka videla, da si šla z Erikom iz šole in zato so hinavske« mi razloži. »Oh Sara misliš, da imam kaj z njim« jo vprašam. »Ja« prikima. »V bistvu nimam« odkimam. Vidim, da me Sara presenečeno pogleda. »Ne vem kako ti naj povem…« rečem in se zagledam skozi okno. »Saj veš, da ne bom nikomur nič rekla« reče in se nasmehne. »Okej« prikimam in ji razložim vso zgodbo. »Kaj Erik je tvoj polbrat« skoraj zavpije. »Bolj tiho« ji šepnem. »Ups sory sam ne morem verjeti…« »saj jaz tudi sem komaj zdaj dojela« ji povem. »Boš šla med glavnim z mano v knjižnico se dobim z Erikom« ji razložim. »Velja« prikima in se mi nasmehne. Ure do glavnega odmora se niso tako vlekle saj sem bila nekako skoncentrirana in sem pri večini predmetov poslušala. Končno je bil glavni odmor in skupaj stekli do knjižnice. Erik je bil s kolegom za računalnikom. »Hej« naju pozdravi in z zanimanjem pogleda Saro. »Moja kolegica ne skrbi vse ve« mu pojasnim na kratko. »Okej« prikima in se nasmehne. Usedemo se za prazno mizo in se pogovarjamo ne vem zakaj toda z njim se je bilo tako dobro pogovarjati. Vedela sem, da mu lahko vse zaupam »a prideš na koncert« vpraša Erik in pogleda Saro. »Kakšen koncert« vpraša in naju oba zmedeno pogleda. »Poznaš skupino S klub« vpraša. »Ja znano mi je« reče in brska po spominu. »No v skupina nastopam jaz« reče. »Okej lahko« prikima. »Super Lili ima že vstopnice, v lokalu bo« reče in me pogleda.

»Povej mi kako sta se spoznala mama in tvoje oče« zamenjam temo. »Na prijateljičini poroki« pove na kratko. »Lili res se imata rada in tudi moj oče ve zate in vse« razloži. »Torej si ti eno leto mlajši od naju« vpraša Sara. »Ja« prikima. »Star sem 16« doda. Pol ure sta hitro minili in z Saro sva zopet sedeli v razredu »ne morem verjeti kaj vse se zgodi« mi šepne na uho. »Jaz tudi ne« odkimam. »Veš razmišljala sem in ne vem če bi jo rada spoznala« odkimam. »Lili se šališ« me vpraša Sara. »Strah me« ji povem na kratko. »Vem, da te je toda moraš…« »ne morem« jo prekinem. »Ne morem« še ponovim enkrat in v razred stopi profesorica za slovenščino…. »Mami sem že doma« zavpijem in  stopim v hišo »o hej kako je bilo v šoli« vpraša. »Dober« prikimam »poglej kaj sem dobila od Erika« rečem in ji pokažem vstopnice. »Vav tvoj polbrat je zvezdnik« je navdušena. »Ja lep zvezdnik« odvrnem in se ji nasmehnem. »Torej ti je všeč« vpraša. »Ja, če ne bi bil moj brat bi bila z njim« ji priznam. Končno je prišel petek zvečer in z Saro sva se pripravljali za koncert »ne morem verjeti, da je tako popularen« rečem in nase potegnem oblekico. Bil je lep oktobrski večer, čeprav je zunaj bilo malo hladno sva vseeno oblekli oblekico »noter bo vroče« me je prepričala Sara. »Vem« prikimam in se ji nasmehnem. Lase si počešem naprej in nase nanesem še maskaro. Pomagam še Sari narediti frizuro. »Vav super sta« je nad nama še navdušena mama od Sare, ko skupaj greva do njenega avta. Mama od Sare je bila prav posebna ženska. Bila je prijazna in bilo se je fino pogovarjati z njo z veseljem je poslušala in delila nasvete. Z Saro sta se prav dobro razumeli in bila je vesela, da ima Sara končno eno prijateljico.  Stopiva v lokal, ki je bil že nabito poln »nisem vedla, da bo tako polno« mi zavpije Sara na uho. »Tudi jaz ne« ji rečem. Skupaj poiščeva prosto mizo in si naročiva pijačo. Točno ob osmih se razgrne zavese in na oder priteče fant, ki je bil glavni pevec pri skupini »dober večer, lepo da ste z nami« reče v mikrofon. Vsi veseli zaploskamo veliko mladih pa vpije.

»Danes vam predstavljamo nekaj novih pesmi in za konec imamo presenečenje za vas tako da ostanite do konca« nadaljuje in na oder še pridejo ostali člani skupine. Pogledam proti Eriku, ki je imel v roki kitaro, lase je imel počesane naprej in bil je oblečen čisto preprosto. Zapeli so prvo pesem in večina občinstva je pelo z njimi »žal mi je ker ne poznam njihovih pesmi« zavpijem na uho Sari. »Super so« prikima in se nasmehne. Sprostiva se in uživava v glasbi in ura je hitro okoli »danes ima naš kitarist Erik posebno presenečenje« reče fant, ki poje v skupini. »Za dekle iz množice je napisal posebno pesem, toda žal nam ni hotel povedati njenega imena« punce vpijejo…. »danes jo bomo zapeli, toda odločil sem se da bom pustil Eriku naj jo zapoje« reče in ga pogleda. Erik ga zmedeno gleda ampak stopi le naprej »tole pesem sem napisal zate ki si v množici, in imel sem to čast da te sam povabim na koncert« začne in me pogleda. Ne morem verjeti, srce mi bije sto na uro…  Erik poje brez spremljave:

Punca ustavi se in povej mi če se ti mudi
Povej kaj naj storim, da srce se ti odtali.

Spremljava:
Ne vem zakaj toda vem, da do tebe čutim več
Več kod bi smel.
Povej mi so le sanje ali resno to živim.
Sedaj ko pred mano stojiš
Zopet brez besed gledam tvoj obraz in pozabljam da ne smem
ne smem te imeti  in s tabo svoje sanje živeti.

Ko zagledam te v meni kri zavre.
Prosim te le, da ne oziraš se nazaj, preteklosti ni več
Verjemi  da tudi za naju bo prišel čas
Čas, da prideva na tisti kraj kjer podala si bova roke
in najine ustnice se zlile bodo v poljub

Ne vem zakaj toda vem, da do tebe čutim več
Več kod bi smel.
Povej mi so le sanje ali resno to živim.
Sedaj ko pred mano stojiš
Zopet brez besed gledam tvoj obraz in pozabljam da ne smem
ne smem te imeti  in s tabo svoje sanje živeti.

Čez tri minute se pesem konča in Erik me pogleda in se mi nasmehne. »Mislim, da se je Erik zaljubil vate« mi šepne Sara na uho. Nič ji ne rečem, toda jo le zmedeno gledam. Čez pol ure že večina folka odide, saj je koncerta konec midve z Saro pa še vedno sediva za mizo. »Oprosti toda nič mi ni jasno« ji rečem. »Hej pridi k sebi« mi odvrne Sara in me lopne po ramenu. Skoraj same ostaneva v lokalu. K nama pride Erik in se usede k nama za mizo »in vama je bilo všeč« vpraša. »Ja« prikima Sara in me pogleda. »Itak« rečem in zardim.

»Mislim, da se morata pogovorit, grem ven pred lokal« reče Sara in se vstane. Odide stran od naju. Erik me pogleda naravnost v oči… zmedeno ga gledam, ko zapoje »Ne vem zakaj toda vem, da do tebe čutim več. Več kod bi smel«. »Všeč si mi Lili« reče, ko še mu vedno ničesar ne rečem. Končno pridem malo k sebi »ti tudi meni Erik…« rečem in zardim. Erik me pogleda in se usede bližje k meni, moj obraz dvigne k svojemu, da si zreva naravnost v oči… »Ne vem če smem…« začne »lahko« ga prekinem in se mu nasmehnem. Bilo mi je popolnoma vseeno da sva na pol v sorodu. Poljubi me na ustnice »pozabiva danes kaj naju druži« reče in se mi zazre v oči. »Ne Erik« odkimam »za vedno pozabiva« rečem in ga poljubim na ustnice. Strastno mi vrača poljube in stisnem se v njegov topel objem, ko pride do naju fant, ki je pel v skupini »nisem vedel, da si zaljubljen v takšno lepotico« reče in me pogleda. Nasmehnem se mu »jaz sem Lan« se predstavi. »Lili« rečem in se mu nasmehnem. »Hotel sem te vprašati če prideš na zabavo, toda koliko videt ne bo nič iz tega« reče in pogleda Erika. »Sory stari res ne« odkima in me pogleda. »Joj Sara« rečem in se spomnim, da je šla nekam ven. »Ne skrbi jo bom vzel zraven na zabavo, en gor ali dol« reče Lan in odide. »Ne skrbi« mi reče Erik in me poboža po laseh. »Super družba so« reče »in Sara je še vedno samska« dodam in se mu nasmehnem. »Daj še enkrat« mu rečem. Kaj«  vpraša in me zmedeno pogleda. »Zapoj« odvrnem in se mu nasmehnem. Erik mi zre v oči in mi poje pesem, solze mi spolzijo po licu. Močno se stisnem k njemu »Veliko sem razmišljala« rečem. »Ja« prikima. »Želim si videti in spoznati mamo« rečem. »Lili si prepričana« »Sem« prikimam. »Nočem, da še izve ampak jo hočem videti« pokimam in se mu nasmehnem. »Okej« prikima in iz žepa potegne mobitel. »Hej oči prideš prosim pome« reče. »Ja v tem lokalu sem« reče. »Veš mami ne ve še da nastopam oče pa« mi razloži. »Kako to da mami ne pride na uho, to ni samo en dan…« se spomnim. »Ne skrbi me mami ne bere časopisa in ne posluša drugih« reče in me prime za roko. »Lili si res pripravljena« vpraša. »Sem« prikimam »samo ne povejva ji še« dodam. »Vesel sem da te bom predstavil kod svojo punco« reče in se mi nasmehne. Srce mi bije še enkrat močneje… bila sem srečna videla bom svojo mamo, čeprav ona ne ve kdo sem. Čez petnajst minut je pred lokal pripeljal avto »očka ne bova sama« mu reče in mi odpre vrata. »Hvala« rečem in se mu nasmehnem. »O sem vesel da imaš družbo« reče in me pogleda presenečeno. Koliko videti še ni vajen, da bi imel Erik punco.

»Ati tole je Lili« me predstavi. »Me veseli Matej« reče in se mi nasmehne. Odpelje iz pred lokala in med nami nastane moreča tišina. »A sta sošolca« vpraša oče. »Ne hodiva pa na isto šolo« prikima Erik. »In kako je bilo na koncertu« ga vpraša oče. »Super« prikima in se mu nasmehne. Čez deset minut prispemo pred njihovo hišo »vav lepa hiša« rečem navdušeno. Matej me pogleda in se mi nasmehne »hvala« reče. Erik mi pomaga iz avta in me prime za roko »vse bo okej« mi šepne na uho. »Vem, da bo« prikimam in ga poljubim na lice. Skupaj gremo do hiše srce mi bije sto na uro in razmišljam le to kako bo ko bom prvič videla svojo pravo mamo. Erik me pogleda in se nasmehne »mami sem že doma« zavpije. Na hodnik priteče najina mama. Bila je še vedno tako lepa kod na sliki in videla sem njen presenečen obraz, ko me je videla »Mami to je Lili« me predstavi. »Pozdravlja jaz sem Tjaša« reče prijazno in mi da roko.
Vztrepetam in sili mi na jok….. Ne Lili ne smeš se prepričujem pogledam Erika, ki takoj opazi kaj je narobe. «  Mami midva greva v sobo se polj vidimo » reče in me potegne za sabo… Stopiva v njegovo sobo kako je kul sem navdušena. « Sreča, da sem si jo pospravil« reče in me objame. «Sem čutil, da boš prišla » se pošali. « In kako se ti zdi ?» me vpraša. « Kdo« vprašam saj ne vem točno kaj misli. « Najina mama« reče in me poljubi na lice. « Lepa je« rečem. « Res je« prikima in se zamisli. Solze se mi vsujejo po licu. „Ne jokaj“ reče in me objame. « Ko me ne bi tako bolelo in ne bi blo vse tako zakomplicirano bi mi bilo veliko lažje« Erik me vzame  v naročje « Erik kaj delaš? ga vprašam ko me položi na pojstlo. « Saj veš, da ti nikoli ne bi nič naredil » mi šepne uho in me stisne k sebi. Poljubi me nežno vrnem mu poljub in vem, da si vse bolj želim njegovih poljubov…. Naenkrat se vrata odprejo in vstopi mama oprostita ko motim začne in ko sliši njen glas me Erik spusti. „A bosta kaj pila?“ naju vpraša in se mi nasmehne. „Ja itak“ reče Erik in steče v kuhinjo. Pogledam v tla in postane mi nerodno, ko se spomnim, da naju je videla kako se poljubljava. „Kako si kaj?“ prekine morečo tišino. „Dobro hvala pa vi?“ jo vprašam in se zazrem v njene lepe modre oči. „Tudi jaz sem dober. Nekaj pa se lahko dogovoriva če se bova pogosto srečale.“ reče.  Čudno jo pogledam ona pa se le nasmehne « ni me treba vikati zate sem le Tjaša » Aha odvrnem. « Lili si a ne? „Ja“ prikimam.  „No upam da se bova razumeli“ reče in se usede zraven mene na posteljo. „A mi poveš kaj o sebi » me vpraša. „Ja“odvrnem potem pa se spomnim le kaj ji naj povem? Da je moja mama da sem v rejništvu dobila druge starše pomislim…. „No stara sem sedemnajst hodim v drugi letnik kozmetične šole“ začnem… „Aha iz kod pa si?“ me vpraša. Preslišim njeno vprašanje in se zazrem skozi okno. „Lili je vse okej?“ „Ja“ odvrnem in se obrnem k njej „na začetkiu oktobra smo se preselili, ker je tukaj ati dobil boljšo službo“ ji odgovorim. „Sem že“ reče Erik ko stopi v sobo z dvema kozarcema. „Na“ mi ponudi ledeni čaj. „Hvala“ odvrnem in vzamem kozarec.. „Zdaj pa vaju ne bom več motila“ reče mama in odide iz sobe. „A si okej?“ me vpraša Erik in me objame. „Ja itak joj kako si želim, da bi vedela da nisem le tvoja punca“ mu povem po resnici.

Pogledam na uro in se začudim saj je že enajst. „Počasi bom morala domov mamo že sigurno skrbi“ mu pojasnim. „Dobro ni ti treba klicati staršev“ reče, ko v roke vzamem telefon. „Te bo zapeljal ati“ reče in se mi nasmehne. Odide iz sobe in hitro se vrne „prideš“ vpraša. „Ja“ prikimam in mu dam roko. Čez dvajset minut smo že bili pri domu „hvala za prevoz“ se zahvalim in stopim iz avta. „Te pokličem“ mi reče in me objame. „Hvala ti“ rečem in ga poljubim. Stečem v hišo in se naslonim na vrata zunanjih vrat. Solze mi polzijo po licu… „Lili si v redu“ me vpraša mama, ko sliši da so se vrata zaprla hodnik. «Videla sem svojo mamo« je vse kar spravim iz sebe. „Oh ljubice vse bo okej“ reče in me močno objame. »Pojdi pod tuš potem pa pridi v dnevno sobo« »Okej« prikimam saj dobro vem, da bi mi pogovor koristil. Sediva v dnevni sobi in mama skuha sadni čaj, ki sem ga vedno oboževala “povej mi vse kar se je zgodilo” reče in mi poda skodelico. Vzamem skodelico in se zavijem v odejo »prvo kod prvo« rečem in jo pogledam »misliš, da je preveč narobe če bova z Erikom skupaj« jo vprašam. »Mislim da ne« odkima »ker nista prava brat in sestra« razloži. Povem ji vso zgodbo, kako me je na koncertu presenetil in vsa čustva, ko sem prvič videla mamo. »Prijetna je« zaključim in jo pogledam »in dobro vem, da bi tudi ti tako mislila, ko bi jo videla« rečem in jo močno objamem. Res mi je veliko pomenilo njeno mnenje. »Ljubica naspi se« reče, ko pogleda na uro, ki je bila že skoraj polnoč. »Okej rada te imam« ji rečem in odidem v svojo sobo. Zjutraj me zbudi piski telefona »se dobiva čez eno uro v parku« mi napiše Erik. »Itak« odpišem in pogledam na uro, ki je že kazala deset.

Hitro se preoblečem in stečem v kuhinjo. Nobenega ni bilo doma koliko videti sta šla mama in oče po nakupih. »Dobro jutro« pozdravim Ines, ko stopi v kuhinjo. »Jutro tudi tebi« odvrne in zaspano zazeha. »Včeraj nisem morala spati in slišala sem vajin pogovor med tabo in mamo« reče. »Ines tako zelo lepa je« je vse kar spravim iz sebe. »Saj ne boš odšla« vpraša. »Ne nikoli« odkimam in se ji nasmehnem. »Preveč vas imam rada« dodam.  »Jaz grem v park, sem dogovorjena. Prosim povej mami« rečem in hitro pospravim kozarec. »Okej« prikima in se mi nasmehne. »Hej me že dolgo čakaš« vprašam Erika, ki je že v parku. »Ne zdaj sem prišel« reče in me objame. Opazim, da ima zraven kitaro »boš igral« ga vprašam. »Ne« odkima. »Pisala bova pesem« reče. »Bova?« presenečeno ga pogledam. »Itak mi boš pomagala« reče in me poljubi. Usedeva se na klopco in se mu nasmehnem. »Začela bova takole« reče in me zamišljeno pogleda »vem da si del mene…« začne in brenka na kitaro »vem da si moj svet…« rečem in se mu nasmehnem. »Okej« odvrne in napiše na list. Smejiva se in ustvarjava pesem. Drugi ko hodijo mimo naju čudno gledajo, toda nama ni mar. Uživava skupaj celo dopoldan. Ob dvanajstih me pospremi do doma »veš Lili« reče in me obrne k sebi. Z zanimanjem ga pogledam »ljubim te« mi šepne na uho. Nasmehnem se mu in srce mi bije še močneje »jaz tebe tudi« prikimam. Odidem v hišo on pa proti mestu.

Gledam za njim, ko v rokah nosi kitaro in njegovo popolnost. Res je na njem vse popolno. »hej si že doma« reče mama in me pogleda. »Ja« prikimam in se umaknem od okna. »Z Erikom sem bila v parku« povem na kratko. »Super« prikima »kosilo bo« doda. »V redu« odvrnem in odidem v kuhinjo. Pripravim mizo in se usedem za njo. »Z mamo sva se vse pogovorila« oče oče in me pogleda. Nič mu ne odvrnem »vesel sem, da si z Erikom« doda. »Jaz tudi« prikimam in se mu nasmehnem. Vesela sem, da ati in mami tako dobro sprejemata vse kar se dogaja… najprej moja prava mama nato še Erik… Po kosilu se usedem za pisalno mizo in naredim nalogo za slovenščino nato pa vzamem list papirja… nanj izlijem svoja čustva do Erika in moje prave mame. Zvečer si naredim glasbo in igram igrico na računalniku, ko mi zazvoni telefon »ja halo« se javim Eriku. »Nujno moram govoriti s tabo« je vse kar spravi iz sebe. »Kaj je narobe?« ga vprašam. »Danes je mama jokala« reče. »Ja« samo odvrnem saj čakam nadaljevanje. »Vedel sem da joka zaradi tebe« doda. »Erik kaj je narobe?« ga vprašam. »Lili oprosti povedal sem ji, da si njena hči« razloži. »Kaj?« zavpijem in telefon mi skoraj pade z rok. »Lili si še tu« slišim Erikov glas. Nič ne rečem ampak odložim. V meni je divjalo sto vprašanj »kaj se bo zgodilo; jo imam še pravico videti; me bo sovražila…« nisem mogla verjeti tresla sem se po vsem telesu. V sobo stopi Ines »Lili Erik te išče« reče. Presenečeno jo pogledam saj nisem slišala kdaj je zazvonil zvonec »reči mu da me ni« odvrnem. »Lili govoriti morava« v  sobo stopi Erik. Ines odide iz sobe in zapre vrata »Oprosti toda res me boli, da joka ko te ima tako blizu« reče. Nič mu ne rečem nimam moči govoriti »nikoli več ji ne morem pogledati v oči« je vse kar izjavim iz sebe čez nekaj minut.

Vstanem se in odprem omaro »kaj počneš« reče Erik in me zgrabi za roko. »Proč moram« mu povem. »Lili ne nori« reče ostro »vse se bova pogovorila« doda. Nič mu ne rečem ampak se le usedem na posteljo »rad te imam« mi reče prvo. »Jaz tebe tudi tebe« prikimam. »Nočem da mi zato zameriš« reče in me pogleda naravnost v oči. Za nič na svetu mu ne morem zameriti saj se stopim ko me pogleda. »Ljubica nočem da trpita ne mama in ne ti« »Erik mogla bi ji sama povedati, ko bom pripravljena…« »Čutil sem da si« reče »oprosti« doda. »Mama hoče govoriti s tabo« reče in me objame. »Ne morem nočem še« odkimam »kaj ji naj rečem« ga vprašam. Erik me gleda brez besed  v sobo pa stopi najina mama »Lili govorit moram s tabo« reče in solze ji polzijo po licu. Pogledam jo in v sobo stopi mama pri kateri sem vedno živela »Erik mi je vse razložil. Lili če nočeš…« začne »bom« prikimam in se vstanem. »Najbolje bo da greva če naju potrebujeta sva v kuhinji« reče moja mama in z Erikom odideta iz sobe. Nič ji ne rečem ampak samo opazujem njene solze ki ji polzijo po licu »moja punčka« reče in me pogleda naravnost v oči. Usedem se na posteljo »mama« zašepetam tako tiho, da ne vem če me sliši. Mama se usede k meni »oprosti ker sem te zapustila« reče in si obriše solze. »Razumem te, čeprav še sedaj ko vse vem še bolj kod prej« rečem. »Prosim odpusti mi jaz si nisem nikoli« reče. »Veš zmedena sem« odvrnem in se zazrem v temo, ki se je delala počasi zunaj. »Vem da si« prikima. »Veš vsaki dan sem trpela in prosila boga naj mi nekoč oprosti« »Oprosti za kaj?« vprašam. »Za to da sem te zapustila« reče.

»Nisi ti kriva« odvrnem in se ji nasmehnem. Povem ji vso zgodbo in kako sva se spoznala z Erikom, govorim skoraj celo uro in mama me z zanimanjem posluša »rada imam Erika« rečem, ko zaključim zgodbo. »Vem, da ga imaš« prikima »moralo ti je biti težko, ko si prišla k nam domov« doda. »Ja pa še kako« prikimam. Ne vem več kaj ji naj rečem, saj si najbolj na svetu želim jo objeti »Lili oprosti mi« zašepeta in me pogleda. Poboža me po laseh »mama« odvrnem in jo močno objamem. »Veš jaz in tvoj oče Alen sva se imela zelo rada…« začne. Pogledam jo in nič ne rečem »ko pa sva se preselila v skupno stanovanje in pobegnila od doma se je vse spremenilo. Alen je začel popivati in me pretepati, ko sem zanosila sem mu to zamolčala. Ko sem vedela, da se bo mi že poznalo sem mu povedala. Bil je besen ker nisem šla delati splava in je odšel« »Pustil te je samo« prikimam. »Delala sem, da bi lahko preživeli toda zadnji mesec nisem imela več moči. Lastnik, ki sem mu plačevala najemnino me je vrgel iz stanovanja, čeprav je vedel da sem noseča« razloži. »Živela sem pri prijateljici in se komaj postavila na noge, ko sem te dala v sirotišnico. Prijateljica se je poročila in…« »Potem si spoznala očeta od Erika« nadaljujem. »Ja res je povedala sem mu vso zgodbo in rekel je da se lahko preselim k njemu, da ne bom v napoto prijateljici« prikima »Vse sem mu povedala, in počasi sem se zaljubljala vanj.  Toda ko sem izvedela da sem noseča in se je rodil Erik me je še vse bolj spominjalo nate« »Oprosti« je vse kar spravim iz sebe. »Oh punčka če te takrat ne bi zapustila« reče. V sobo stopi Erik. »želim si…« začnem in utihnem Erik se usede se k meni in me objame »kaj si želiš?« me vpraša mama. »Ne vem« odkimam. »Toda hočem, da mi izpolniš le eno željo« še dodam. »Okej« prikima. »Hočem spoznati Alena…« komaj spravim iz sebe. Mama me presenečeno pogleda »si res tega želiš« vpraša. »Ja« prikimam »prosim poišči ga zame« jo prosim…. »Čeprav naju je ločil ga hočem spoznati« dodam. »Dobro ga bom poiskala« prikima in se mi nasmehne. »Rada te imam« mi reče in me objame. »Jaz tudi tebe« odvrnem in solze mi spolzijo po licu. Bila sem srečna in v meni so vladale zmedena čustva…

Mama odide iz sobe »Erik zmedena sem« rečem. »Vem, da si toda vse bo dobro« reče in me poljubi na ustnice. Noro mu vračam poljube, kod da bi hotela da bi me najini poljubi odrešili vseh skrbi. »Ljubim te« mi šepne na uho in mi popravi lase, ki mi padajo na oči. Stisnem se k njemu »ura je že deset« rečem in pogledam na uro »in jutri je šola« dodam. »Ja tudi midva z mamo greva« reče in me še enkrat poljubi. Pospremim ga do kuhinje »Lili si v redu« reče Ines in me pogleda. »Sem« prikimam in se usedem na stol. Brez besed pogledam krušno mamo »Vem, da si zmedena« reče in me prime za roko. »Hočem, da veš da ti bom stala ob strani karkoli se bo zgodilo« doda. »Saj veš da bom ostala tukaj« ji rečem. »To je tvoja odločitev in tako kod jo boš sprejela tako nam bo prav« mi pojasni. »Nikoli vas ne bom zapustila« odkimam »tukaj sem odraščala in vse skupaj bi preveč pogrešala« rečem in pogledam pravo mamo, ki samo pokima. »Okej se vidiva jutri« se poslovim od Erika in se stisnem k njemu »ko ti bo hudo se spomni na pesem, ki sem ti jo napisal« reče. Nasmehnem se mu »bom toda jo moram še jutri enkrat slišati od tebe« prikimam in mu pomežiknem. »Lahko noč« reče mama in me objame. »Dobro spi« dodam in jo poljubim na lice. Odidem pod tuš in naravnost v svojo posteljo, bila sem utrujena in zmedena vse kar se je dogajalo je bilo zame preveč. Zjutraj se vstanem zgodaj in se na hitro oblečem in pripravim torbo. Nalogo bom naredila v šoli se spomnim. Čez pol ure že stopim v šolo, Erik je bil v jedilnici s sošolcami. Odidem do njega »hej kako si« vpraša in me pred vsemi poljubi. Vsi naju čudno gledajo in se nama nasmihajo, od ene miz, ki so bili blizu pa slišim »tale pa ima srečo Erik je napisal pesem za njo« reče kolegicami in buli v naju. »Si se naspala« me vpraša. »Ja minila je zmedenost« rečem in se mu nasmehnem. Odidem v razred in vse sošolke me zopet gledajo grdo. Dovolj imam njegovih grdih pogledov zato samo zavijem z očmi »hej Sara« jo pozdravim in se ji nasmehnem. »Hej mala kako si« reče in me veselo objame. »Super« prikimam, povem ji vse kar se je zgodilo med vikendom in tudi to da ve Erikova mama da sem njena hči. »Pa to je super« je navdušena »tudi jaz imam novico zate« reče. »Reči« rečem veselo saj iz njenega nasmeška preberem, da mi bo povedala nekaj zanimivega »z Lanom sva par« reče. »Res« skoraj zavpijem in jo objamem. Bila sem vesela saj koliko sem poznala Lana se mi je zdel ful fajni fant. Med glavnim odmorom sva šli zopet v knjižnico in dobila sem se z Erikom medtem, ko se je Sara z Lanom. »Veš včeraj sem bila srečna sedaj jo poznam, ona ve za mene jaz za njo…« začnem in ga pogledam. »Veš mami te ima zelo rada« reče. Zazvoni mi telefon »ja halo se javim« »zdravo Lili« slišim glas od moje prave mame. »Zdravo« rečem in se nasmehnem Eriku. »Erik mi je dal tvojo cifro« reče. »Aha« prikimam in čakam, da bo nadaljevala »imaš danes kaj časa bi lahko prišla na kosilo k nam« vpraša. »Am ne vem…« se hočem izmaknit »z Tadejem bi bila zelo vesela« me prekine. »Okej« se strinjam in odložim slušalko. »Klicala me je mama« rečem in pogledam Erika. »Povabila me je na kosilo in sem se strinjala« mu pojasnim. »O super« reče veselo in me objame.

Pokličem še svojo krušno mamo in ji povem, da grem danes na kosilu k Eriku. »Okej« se strinja. Z Saro zopet stopiva v razred »tale Lan je pravi cukr« reče in se mi nasmehne. »Verjamem ja« prikimam »veš kdaj imajo kakšen nastop« vpraša. »Nič še« odkimam. »Erik ti je naredil takšno lepo presenečenje« reče in se mi nasmehne. »Vem« prikimam in jo močno objamem. V teh dneh sem se zelo navezala na Saro. Po pouko naju pobere mama od Erika »in kako sta se imela v šoli« naju vpraša. »Super« odgovoriva v eno in se začneva smejati. »Veš Lili govorila sem z očetom od Erika« reče in me pogleda. Z zanimanjem jo pogledam »vse je razumel« prikima in se nasmehne. Mama pripravi dobro kosilo in ker sem bila lačna se pošteno najem »dobro kuhaš« jo pohvalim. »Hvala« prikima in se mi nasmehne. »Vesela sem, da si pristala da prideš na kosilo« reče. Ves čase se pogovarjamo in tudi z Erikovim očetom se je fajn pogovarjati. Ob petih se poslovimo »A te zapeljem do hiše« me vpraša mama. »Ne hvala bom šla peš« rečem in se ji nasmehnem. »Vseeno bi te lahko peljala« vztraja. »Mami peš bova šla« reče Erik in se ji nasmehne. »Okej« se vda. »Hvala da si prišla« reče in me poboža po laseh. »Hvala za povabilo aja pa super kuhaš« še prestavim. Z Erikom se napotiva peš proti naši hiši, prime me za roko in me objame preko ramen »že dolgo nisem bila tako srečna« mu rečem. »Jaz tudi ne« prikima in me poljubi na čelo »Erik nora sem nate« zašepetam in ga močno stisnem k sebi. »Mama mi je povedala da išče tvojega očeta« reče. Pogledam ga »ne vem zakaj ga hočem spoznati« mu povem po resnici. »Kaj pa če me pretepe, me zasovraži… karkoli« nadaljujem. »Lili ne govori tako« reče Erik in me objame. Prispeva do moje hiše »pridi nekaj popit« rečem in ga porinem v našo stanovanje. »Mami sem že doma« rečem in dam Eriku copate. »Hej ljubica« reče in me objame. »Erik me je pospremil tako da sem ga povabila noter« ji razložim. »Super« prikima in se mu nasmehne. Koliko videti se je zdel fajni fant. Greva ven in se usedeva v naslonjač pred hišo »lepo je s tabo« mu rečem. »S tabo najlepše« se strinjam. »Mi zdaj zapoješ« se spomnim. »Zdaj?« vpraša in naredi požirek soka. »Ja« prikimam in se mu nasmehnem. Začne peti in uživam v njegovem božanskem glasu »ti bi mogel biti pevec« mu rečem in ga pogledam. »Ah Lili ne seri« odvrne in se mi nasmehne. »Obožujem svojo kitaro« doda in me močno objame. »Govoril sem z Lanom« reče »jaz pa z Saro« odvrnem saj točno vem kaj mi hoče povedati »lepo da sta skupaj« reče. »Ja« prikimam in se stisnem k njemu.

Posloviva se čez petnajst minut in Erik odide nazaj proti svojemu domu. Vstopim v hišo »mislim da si lahko srečna, da imaš Erika« mi reče Ines. »Veš tudi jaz imam enega božanskega sošolca« reče in se mi nasmehne. »Hej zakaj pa mi nisi nič povedala« jo vprašam in se usedem na stol v kuhinji. »Nisem vedela, če me boš imela čas poslušati« odvrne in me pogleda. »Oh Ines vedno imam čas za tebe« ji povem in se ji nasmehnem. »Bojim se da te bom izgubila…« »Tukaj bom ostala« jo prekinem »Tu je moj dom« nadaljujem in se ji nasmehnem. »Rada te imam« ji rečem in jo objamem. Odidem v svojo sobo, ko mi zazvoni telefon »ja halo« se javim Eriku. »Poslušaj Lili« reče. »Ja« odvrnem  »mama je našla Alena« nadaljuje. Srce mi bije sto na uro končno imam šanso spoznati svojega pravega očeta. »Sedaj je vse odvisno od tebe« doda. »Okej ti povem ko ga bom hotela videti« rečem in čez pet minut odložim. Odidem v dnevno sobo k mami »najdla ga je« je vse kar spravim iz sebe. Mama me presenečeno pogleda »govoriš o Alenu?« me vpraša. »Ja« prikimam in se sesedem na kavč. »Vse bo okej« me tolaži. »Boš videla da bo« doda ko ji ničesar ne rečem. Solze mi spolzijo po licu »ne vem kaj čutim« komaj spravim iz sebe. »Ko boš spoznala svojega pravega očeta se bodo čustva umirila« doda. »Pod velikim stresom si zato bi morala se začeti ukvarjat z nečem novim« mi predlaga. »Res je« prikimam in se ji nasmehnem »že vem s čim« rečem in jo močno objamem. Stečem do sobe in v roke vzamem list… začnem pisati svoja čustva in zelo mi pomaga. Kmalu se sprostim in z pesmi v rokah zaspim. Zbudi me zvonenje telefona »hej Lili kako si« slišim glas svoje prave mame. »Zdravo dober ti« vprašam. »Okej poslušaj Lili našla sem tvojega očeta« reče. »Vem, mi je povedal Erik« ji razložim. »Dober, izvedla sem še da živi v Ljubljani v svojem stanovanju tako da če boš želela…« »Želim si« jo prekinem »prosim razumi me« rečem. »Saj te razumem« odvrne. »Kdaj želiš da greva k njemu?« vpraša.

»Greva« presenečeno vprašam. »Lili ne skrbi to je zame preteklost in nekaj še moram storiti zate« mi razloži. »Če si ne želiš zraven…« »Šla bom s tabo« me prekine. Srce mi bije sto na uro in komaj ji povem »bova šli jutri« »Okej po tretji uri« reče. »Okej« se strinjam. Vedela sem, da me jutri čaka dolg in naporen dan s polno gledanjem na uro. Pri kemiji smo pisali test in na hitro sem ga rešila saj sem večinoma znala in odšla sem na hodnik »hej nimaš pouka« slišim Erikov glas. »Am test smo pisali« mu povem in se mu nasmehnem. Erik se usede k meni na klop »vem, da te je strah« reče in me pogleda naravnost v oči. »Res me je toda po eni strani sem polna pričakovanja« rečem in ga poljubim na lice. »Vse bo okej če hočeš grem s tabo« vpraša. »Hvala ni treba« odkimam in ga močno objamem. »Hej« pozdravi Erika Sara, ko pride ven. »Kje maš Lana« ga prvo vpraša. »V šoli je in veliko se uči« reče. »Ja testov je veliko časa pa malo« reče Sara in se mu nasmehne. »Nora je nanj tako ko jaz nate« šepnem in ga objamem. Ura je bila končno tri in nase sem potegnila dolge hlače in dolgo majčko. Nase še potegnem toplo jopico. Zunaj je bilo že zelo mrzlo saj je bilo sredi novembra. »Adijo mami« zavpijem in zaprem vrata hiše. Pred hišo se je pripeljal avto »zdravo Lili« reče veselo mama in me objame. »Hej« se ji nasmehnem. Pot do Ljubljane se je vlekla in komaj sem že čakala, da ga spoznam. »Takole tule živi« reče mama in ustavi avto na velikem parkirišču. »Si pripravljena« me vpraša in me prime za roko. »Sem« rečem in za trenutek zaprem oči. Z mamo odideva do njegove hiše… Mama pritisne na zvonec… Čez dve minuti, ki se mi zdijo kod neskončnost se odprejo vrata »dober dan« reče punca pri vratah in naju zmedeno pogleda. »Dober dan a še Alen živi tukaj« reče mama. »Ati obisk maš« zavpije punca in odide v hišo. Oče naju presenečeno pogleda »zdravo« reče mama in ga premeri od glave do pete.

»Tjaša kaj pa ti tukaj« vpraša in presenečeno pogleda še mene. »Veš Alen« reče mama in me pogleda »Lili te bi rada spoznala« doda. Oče me presenečeno pogleda »Lili ti si najina hčerka« reče. Nič ne rečem ampak samo prikimam »jaz sem Alen« reče in pogleda v tla. »Vem« prikimam in ostanem brez besed. Ne vem kaj naj mu rečem niti ne vem kaj naj storim, zdaj sem ga videla sedaj želim oditi… v meni vladajo zmedena čustva. »Kar naprej« naju povabi čez par minut. Nič ne rečeva ampak samo stopiva v stanovanje »tisto je moja hčerka« reče oče in me pogleda. Zaprem oči in prepričujem solze, ki mi stopajo v oči. »Zakaj ima njo raje, kaj sem mu storila, da me ne mara…«v meni divja tisoč vprašanj. »Mami greva« rečem in jo pogledam. Mama nič ne reče »Lili počakaj« reče Alen. Pogledam ga »nič drugega ti nisem hotela reči kod hvala« rečem. »O čem govoriš« me vpraša mama. »Hvala ti da si naju  zapustil in raje popival in mojo mamo pretepal… da je zaradi tebe mama pristala mama na cesti in me morala zapustiti«  mu v obraz zmečem vse stvari, kar se je zgodilo. »Poslušaj me« reče ostro in me pogleda. V kuhinjo stopi njegova hčerka »očka kaj je narobe« vpraša prestrašeno. »Nič ni« reče in jo prime za roko.

»Greš v park pridem potem za tabo, s to punco se moram pogovoriti« ji reče. »Okej« prikima. »Grem jaz z njo« reče mama. »Ne moreš je kar tako same pustiti« reče in odide za njo. Sama ostaneva v kuhinji »boš kaj pila« me vpraša in mi ponudi stol. »Ne hvala« rečem po tihem. »Oprosti ker sem se vmešala v tvoje življenje« končno spravim iz sebe. »Rad imam svojo družino« prikima. »Z njo pozabim na tebe in Tjašo« reče. »Veš mamo sem spoznala komaj v soboto…« mu povem vso zgodbo »rada imam svojo družino, oni so del mene ampak ko sem videla svojo pravo mamo« rečem in solze se mi vlijejo po licu »sem dojela da vaju moram spoznati da moram poznati tebe toliko kod mamo čeprav me ne maraš« mu priznam. »Oprosti« reče in se vstane. Pride do mene »lepa si  reče in me poboža po laseh. »Trudim se, da bi v življenju popravil napake« reče. »Toda te se še nisem lotil« reče. »Mogoče se boš zdaj lažje ko sem tu« rečem in mu podarim nasmešek. »Povej mi vse kako živiš« mu rečem. »Ne vem če te bo zanimalo« reče. »Me« prikimam. Začni mi razlagati kako je iskal službo, kako je trpel se vrnil domov in ga njegova mama več ne mara, ker je takrat zbežal z Tjašo. »Veš« rečem in ga pogledam »ponosna sem na vaju« dodam. »Ne vesta koliko mi pomeni, da vaju poznam toda res nisem jezna na vaju čeprav si želim, da bi bila« »Kako je ime hčerki« vprašam in ga pogledam. »Tina je« prikima in se mi nasmehne. »Dragi sem že doma« slišim glas iz hodnika. »Takoj bom« mi reče in odide k njej. Slišim, da se pogovarjata na hodniku »ne morem verjeti, da je tu…« reče »kako pa je prišla« vpraša. Slišim kako reče po tiho »z Tjašo«. Ženska stopi v kuhinjo »zdravo sem Neja« se predstavi. »Zdravo Lili« rečem in ji podam roko. »Vem, da ti je težko ker te je oče pustil samo prosim ne razderi družine« reče in me resno pogleda. »Jaz sem samo hotela ga spoznati, ne pa …« rečem in utihnem. Solze mi spolzijo po licu in stečem iz hiše. Slišim očetov glas, ko za mano vpije »Lili« toda meni ni mar. Čimprej hočem stran.  »Hej kaj je narobe« me vpraša mama, ko že prideta s očetovo hčerko iz parka. »Nič« odkimam in si obrišem solze. Vidim, da me punca gleda čudno »jaz sem Lili« se ji predstavim. »Tina« reče in se mi nasmehne. »Si res očkova hčerka« me vpraša. Ne vem kaj ji naj rečem zato samo pogledam Tjašo, ki prikima. »Ja« prikimam. »Jočeš zaradi njega?« me vpraša. »Ne saj je že okej« se ji zlažem. Odide v hišo in mama me močno objame »si okej« me vpraša. »Sem« prikimam. »Kaj ti je rekel« me vpraša. »Njegova žena misli, da bom vse razdrla« ji povem na kratko. »Oh Lili samo presenečena je bila« me tolaži. »Tako kod oče« še doda. V avtu vlada tišina, komaj čakam, da pridem domov. »Okej mami se vidiva« se poslovim, ko me pripelje pred hišo. »Oprosti danes hočem imeti malo miru« ji povem. »Okej ljubica« prikima in me močno objamem. Stečem v svojo posteljo in se vržem na posteljo, solze mi polzijo po licu… nikoli mu ne bom morala povedati kako ga imam rada… pomislim. Čez petnajst minut mi zazvoni telefon »ja halo« se javim Eriku. »Rad bi te videl« mi reče. »Erik jutri prosim« rečem. »Sem že pred hišo« reče. Pogledam skozi okno in res je.. nasmehne se mi in mi pomaha. V roki drži kitaro.

»Ti pa veš kdaj me moraš razvedriti« rečem veselo in prekinem. Oblečem topel pulover in stečem po stopnicah. Vržem se mu v objem »hvala ti« mu rečem. »Lili mami mi je že vse povedala« reče in me stisne k sebi. »Veš čudno mi je škoda da sem sploh ga hotela najti« mu povem po resnici kako čutim. Odideva zadaj za hišo in se usedem v Erikovo naročje v naslonjač, ki je bil zunaj pred hišo. Kitaro odloži na tla. »Hej tudi ti si nekam žalosten« rečem in ga pogledam. »Sem« prikima in mi pritisne poljub na lice. »Kaj je bilo« ga vprašam. »Skupina propada« pove in me resno pogleda. »Kaj« zašepetam in pred mano se vse zamegli. Dobro vem koliko pomeni Eriku skupina in vse kar je doživel z njimi. »Naša popularnost je padla po tistem zadnjem koncertu tudi plošče se ne prodajajo tako kot se je prva. Menedžer je rekel da bo skupina propadla če se ne bom nekaj zamislili kar bi jo dvignilo na sceno« mi pojasni. »Ne skrbi saj boste našli rešitev« ga tolažim. »Ne vem« odkima »važno mi je, da imam tebe« reče in se mi nasmehne. »Ljubim te« mu rečem tolažilino. Privijem se v njegovo naročje in v tišini opazujeva zvezde. Naenkrat se spomnim »Že vem kaj bi lahko« rečem in ga veselo pogledam. Zmedeno me pogleda »kaj« vpraša. »Lahko bi priredili avdicijo in v skupino še vključili kakšno pevko ali pevca. Tako bi bilo nekaj novega in skupina bi znova oživela« mu povem navdušeno. »Hmm kaj takega pa še nismo spomnili« reče navdušeno in v roke vzame telefon »samo Lana pokličem« reče in me objame okoli vrata. »Mislim, da bo delovalo« reče navdušeno »že naslednji teden bo avdicija« doda. »Super« prikimam in ga pobožam po laseh in ga strastno poljubim. »Nekaj sem razmišljal« reče, ko se odlepim od njegovih ustnic. »Kaj pa?« ga vprašam in ga  z zanimanjem  pogledam.
»Ti bi lahko pela v naši skupini« reče ponosno. »Erik ne šali se« rečem resno. »Saj se ne« odkima in me poljubi na lice. »Daj zapoj nekaj« reče in me pogleda. »Kaj pa« ga vprašam. »Karkoli« odkima in mi pokaže na kitaro. Dam mu kitaro in se usedem poleg njega in Erik začne brenkat na njo

Se spomniš trenutka, ko srečala sva se jaz in ti
Se spomniš, da le en pogled je bil dovolj da si me prevzel.
Pomisli se le igraš ali res čutiš v sebi to
da ko dotaknem se te v tebi kri zavre.

Ura polnoč je odbila
Z svojimi dotiki pelješ me v raj
In ne oziraj se ker veš da ni
Ker veš da ne bo poti nazaj.
Zaprla bom oči in če drugače ne bo šlo
Na kolenih te bom prosila da z enim dotikom popelji me v raj
Z enim pogledom vzemi mi srce in s dvema besedama priznam, da…

Prosim ne izpusti me
Daj povej kaj v tebi se prebuja srce moje si želi….
Si želi da ob tebi bi bilo vse dni.
Le en dotik je bil dovolj
Le  en pogled, da ukradeš mi srce.
Zaprla bom oči in če drugače ne bo šlo
Na kolenih te bom prosila da z enim dotikom popelji me v raj
Z enim pogledom vzemi mi srce in s dvema besedama priznam, da ljubim te!

Erik me presenečeno pogleda »od kod ti ta pesem« me vpraša. »Sama sem jo napisala« odvrnem in se mu usedem nazaj na kolena. »Lili ti moraš…« začne. »Ne« odkimam. »Oprosti toliko stvari imam še za postoriti mogoče kdaj po tem« mu obljubim. »Lepi glas imaš« reče in se mi nasmehne. Poboža me po laseh in skupaj se zastrmiva v zvezde na nebu. Ob enajstih zvečer se posloviva. »Dobro jutro« rečem Sari, ki že sedi v klopi. »Dobro jutro« prikima in se mi nasmehne. »Kako si?« jo vprašam. »Dober« prikima »in ti« vpraša. »Zaspano« rečem in zazeham »včeraj sem bila z Erikom do enajstih za hišo« rečem. V razred stopi profesorica matematike…

Med glavnim odmorom se dobimo zunaj pred šolo in tudi Lan stoji zraven Erika »hej kaj pa ti delaš tu« ga Sara presenečeno vpraša in se mu vrže v objem. »Ljubim te« ji reče in jo objame okoli vrata. »Z Erikom se dogovarjava za avdicijo« reče in se mi nasmehne. »Lepo« prikimam in mu vrnem nasmešek. Upam, da mu Erik ni povedal vse o moji pesmi in petju… toda sem prepozna »Erik je rekel, da lepo poješ« reče in me z zanimanjem pogledam. Zardim »ah to sam on misli« odkimam. »Daj zapoj« reče in poljubi Saro. »Ne ne si nor« odkimam »ne bom pela tukaj« rečem in pogledam druge iz šole,  ki so zunaj pred šolo in kadijo. »Rabimo eno dobro pevko drugače nas bo Martin (menedžer) ubil« reče Lan in si prižge čik. Presenečeno ga pogledam »jaz ne pojem dober« odkimam. »Erik je rekel, da si napisala dobro pesem, rad bi jo slišal« me roti. »Okej samo en delček« rečem in se naslonim na Erika.
Ura polnoč je odbila
Z svojimi dotiki pelješ me v raj
In ne oziraj se ker veš da ni
Ker veš da ne bo poti nazaj.
Zaprla bom oči in če drugače ne bo šlo
Na kolenih te bom prosila da z enim dotikom popelji me v raj
Z enim pogledom vzemi mi srce in s dvema besedama priznam, da…

»To je vse« rečem in ga pogledam. Lan presenečeno strmi vame. »Kaj je« ga vprašam. »Pa ti si super« prikima. »Samo jaz nimam časa« ga komaj prepričam. »Lan je trmast« mi reče Sara, ko odideva nazaj proti razredu. »Res je« rečem jezno. »Samo res dobro poješ…« začne še ona. »Sara nimam časa toliko stvari imam še za narediti« ji pojasnim. »Okej« prikima in se mi nasmehne. Po pouko se odpravim naravnost domov saj hočem malo miru. Usedem se na kavč v dnevni sobi in vanj vstavim film, ki leže na dvdju. »Ines lahko gledam tale film« rečem in odidem v njeno sobo. Onemim zraven njej sedi fant in skupaj sta se nekaj učila. »Ups sory« rečem in odidem nazaj v dnevno sobo. Gledam film snubitev in se smejim kod nora. »Super komedija« rečem ko jo je že konec. Zagledam se na mizico kjer je pošta, na eni ovojnici je moj naslov. Odprem ovojnico in onemim, ko preberem pismo.
Draga Lili!
Vem, da ti je hudo ker te je Neja spodila na tako grd način toda v resnici ni hotela. Šele potem, ko si odšla mi je povedala da ji je žal. Tina že vse ve. Rekla je da je vesela, da ima polsestro in da komaj čaka, da te zopet vidi. Rad bi videl, da bi prišla enkrat k nam za cel dan. Zelo si te želim še bolje spoznati prav tako kod Tina in Neja. Zraven ti prilagam tole sliko, ki sem jo naredil takrat, ko sem bil pri tebi v bolnici, ko si se rodila. Tjaša za to nikoli ni izvedela, prosil sem sestre da ji ne povejo. Takrat sem te prvič in zadnjič objel. Ampak imel sem te rad kod te imam še sedaj… Moja številka je 041…. pokliči me če boš želela en dan preživeti z mano.

Solze so mi spolzele po licu. V sobo stopi mama »Lili kaj je narobe« me vpraša in se usede k meni na kavč. »Zmedena sem« ji odvrnem v enem stavku. »Kaj je narobe« me vpraša. Pokažem ji pismo od svojega pravega očeta. »Poslušaj me« reče in me močno objame »poskusi en dan imeti za vaju« reče. Stisnem se k njej v objem »ne vem mami« odkimam. »Tvoja starša nista mogla skrbeti zate no saj mama ne« odkima »oče niti ni poskusil« nadaljujem. »Lahko si srečna da si jih našla« doda. »Saj sem srečna« prikimam »nekateri otroci brez staršev ostanejo za vedno in jih nikoli ne spoznajo« dodam. »Ja zato ti govorim« prikima in me poboža po laseh. »Veš srečna sem da sem ju našla tako srečno kod za to da imam vas« rečem in se ji nasmehnem. V dnevno sobo stopi Ines »mami jaz učim sošolca« reče in se mi nasmehne. Vidim, da kar žari od navdušenja mama pa jo presenečeno pogleda »aha okej« samo prikima in Ines odide nazaj v sobo. »Mi pomagaš kuhati« me vpraša. »Okej« se strinjam, saj sva včasih vedno kuhali skupaj samo zadnje čase ni bilo več časa. Prižgem radio in na tanko narežem čebulo. Iz radia slišim »Punca ustavi se in povej mi če se ti mudi…«

»Mami to poje Erik« rečem in dam bolj na glas. »Super ima glas« je navdušena nad njim »ja to pesem je napisal zame« ji povem. »Ko si mi pravila o koncertu« vpraša. »Ja« samo prikimam. »Srečna si lahko« reče in se mi nasmehne. »Saj sem« zašepetam po tihem. Odidem v dnevno sobo po pismo in v roke vzamem telefon »ja halo« se javi na telefon pravi oče. »Zdravo Lili  tukaj« rečem. »Hej kako si« vpraša. »Super, dobila sem tvojo pismo« dodam. »Boš si enkrat vzela čas« me vpraša. »Seveda« odvrnem navdušeno »toda sedaj imam veliko učenja in dela« mu povem »eno soboto pa bo čas« dodam. »Super torej me boš poklicala takrat« vpraša. »Ja« odvrnem »Lili oprosti za Nejin izpad« reče. »Aha saj nič ni« odvrnem in se poslovim. »Poklicala sem ga« rečem, ko stopim v kuhinjo. Mama me veselo pogleda »vzela si bom časa toda ko bom na to pripravljena« dodam in se ji nasmehnem. Pomagam ji olupit krompir in pripraviti solato. Čez pol ure stopim v Inesino sobo »Ines kosilo« rečem in pogledam fanta, ki je sedel poleg njej. »Am bom jaz šel« reče. »Ne ni treba« odkimam »imamo dovolj za vse« rečem in se mu nasmehnem. Odidemo v kuhinjo in fant se nam predstavi kod Anej, čez deset minut se zapletemo v prav fajni pogovor. »Torej ti matematika dela preglavice« reče mama in pogleda Aneja. »Ja malo bolj malo se mi sanja o njej« odvrne in se ji nasmehne. Bil je prav simpatičen in prijazen in Ines je bila navdušena, da je mama tako dobro sprejela njene prijatelje. Zvečer pride Ines v mojo sobo »mislim, da sem zaljubljena« izjavi. Veselo jo pogledam »saj se ti je videlo na obrazu« odvrnem in zaprem knjigo. »Kaj bereš« vpraša. »Ah nič pametnega za domače branje« rečem in se zatopim v pogovor z njo. Rada sem jo imela kod pravo sestro in čeprav je bila dve leti mlajša od mene sem se z njo lahko pogovarjala kod da bili isto stari. Zjutraj se zgodaj zbudim in preberem še knjigo do konca, petnajst čez sedem pa odidem na avtobus.

»Dobro jutro« me pozdravi Erik in se usedem k njemu. »Av kako si prej na buso ko jaz« rečem in ga poljubim na lice. »Mama me je še zapeljala do Lana nekaj sva se še dogovorila za avdicijo« reče in me prime za roko. »Aja mama te pozdravlja« doda. Nasmehnem se mu in mu povem vse o pismu, ki mi ga je napisal oče. »Torej si ga pripravljena spoznati« vpraša. »Ne še« odkimam »toda bom počasi« prikimam. »Veš jutri bo že avdicija« reče. »Res, kako to« ga presenečeno pogledam. »Mah veliko prijav smo dobili in ne moremo več čakati« reče in poišče moje ustnice. Izstopiva pred šolo in se odpraviva vanjo. Že pred omarico me čaka Sara. Vidim da je slabe volje »hej kaj je narobe« jo vprašam. »Ah z Lanom sva se skregala« reče in me žalostno pogleda. Preobujem se »kaj je bilo« me vpraša. »Lan je panič!
en zaradi avdicije in sem malo ponorela« mi pove na kratko. »Glej jutri bo avdicija in bo že bolje« jo potolažim. »Hej« reče Erik Sari. »Kaj mata z Lanom« vpraša in jo resno pogleda. »Ah jutri bo že bolje« reče in se mu nasmehne….
Naslednji dan
Ure so se mi grozno vlekle Erika ni bilo v šoli saj sta z Lanom pripravljala za avdicijo. Z Saro sva ves čas klepetali. »Greva ob osmih pogledat kaj se dogaja« jo vprašam. Sara me mrko pogleda »ne vem« odkima. »Pa daj no ne moreš bit skoz jezna nanj« jo dregnem pod rebra. »Če ga ne bi imela tako rada bi bilo lažje« reče in se mi nasmehne. Zvečer ob  osmih odideva do Lanove garaže kjer je potekala avdicija. No ni bila navadna delavnica v njej je bil bolj studio kod kaj drugega. »Hej kako sta« pozdravim Erika in ga objamem. Oba gledata mrko »kaj je narobe« vpraša Sara. »Če bi ti mogla poslušat tele punce, ki so skoraj vse cvilile« reče »bi ti tudi tako grdo gledala« reče in se nasmehne Sari. »Oprosti nisem vedela« zardi.

Lan jo potegne k sebi »sory za včeraj ljubim te« reče in jo objame. Veselo se nasmehnem Eriku, ki še vedno gleda grdo. »Vse bo okej« rečem in se stisnem k njemu. »Bo ja« prikima. Ob devetih se z Erikom posloviva od Lana in Sare, ki se še vedno objemata »Ne vem kaj bomo« mi reče in me prime za roke. »Jaz bi lahko igrala v skupini« se odločim, da ga moram rešiti. »Res« reče veselo in me objame »toda samo par pesmi« rečem »ja kod da smo izbrali eno iz avdicije« reče veselo. V roke vzame telefon in pokliče Lana »končno je privolila« reče veselo in me poljubi na ustnice. »Erik kak si vedel, da bom privolila« rečem in se mu nasmehnem, ko odkine. »Vedel sem ker vem da me imaš tako zelo rada« reče in se mi nasmehne. Stopim na prste in ga poljubim »obljubi mi nekaj« rečem in se mu nasmehnem. »Karkoli princeska moja« reče in me zavrti v objemu. »Bova skupaj pela pesem« ga prosim. »Okej katerokoli« pokima. »Okej eno staro« rečem in se zamislim… »se še spomniš« rečem in ga pogledam »kje so tiste stezice, ki so včasih bile, sedaj pa raste grmovje zelene trave« zapojem. »Itak« prikima in se mi nasmehne »ta pesem je nekaj posebnega« rečem. »Zakaj« vpraša. »Spominja me na bivši kraj, to pesem bom nekomu poklonila« rečem in se mu nasmehnem. »Lili saj ne kakemu tipu« me vpraša. »Ne« odkimam in se začnem smejati »nikoli prej še nisem bila zaljubljena« mu priznam. Erik me presenečeno pogleda »no jaz sem imel že kar dosti punc, toda, še nobene nisem imel tako rad« mi razloži. »Ti si nekaj posebnega« doda in me objame preko ramen. Skupaj odideva proti domu…. »Veš mami sem povedal da sem v skupini« reče. Presenečeno ga pogledam »in kaj je rekla« ga vprašam. »Rekla je da je ponosna name« odvrne. »No v bistvu je bilo to zame veliko presenečenje« doda in se mi nasmehne.

Dva meseca pozneje – na božični večer
Gledam skozi okno in opazujem bele snežinke, ki pokrivajo Zemljo. Razmišljam o današnjem dnevu, ki bo nekaj posebnega. Danes sva se z mamo dogovorili, da bova naredili družinsko kosilo in sem povabila svojo pravo mamo in očeta. Ura je bila točno osem, ko je zazvonil zvonec. »Ines grem jaz zavpijem« in stečem do vrat. Odprem jih in zunaj so stali Erik mama in Tadej. »Hej« veselo jih pozdravim in vse tri objamem. Erik me nežno poljubi na ustnice »lepa si« mi šepne na uho.

Na sebi sem imela dolho modro oblekico. Čeprav je bila zima smo kurili in ni me pretirano zeblo. »Lili mi lahko še nekaj pomagaš« mi reče Ines, ko skupaj sedimo v dnevni sobi. »Pridem« rečem in odidem zraven njej do njene sobe. »Prosim povej mi kaj naj oblečem« reče in mi pokaže tri lepe majčke. »Hm meni so tudi vse všeč« rečem in se ji nasmehnem. »Prosim pomagaj mi Anej tudi pride« reče veselo. Nasmehnem se ji »vem najboljša bo tale« rečem in ji pokažem na rdečo majco z napisom I LOVE YOU. »Nekaj imam zate« reče in iz omare privleče veliko škatlo. »Ines saj ti ni treba« odkimam. »Sestrica zate vse« reče in me objame. »Okej bom potem odvila« odvrnem in darilo odnesem v svojo sobo. Dam si ga pod božično smrekico in na njej prižgem lučke. Prvič sem res srečna, ker vem kam spadam. Zazvoni mi telefon »ja halo« se javim očetu. »Ljubica malo bomo zamudili prometni zastoj je in grozno sneži« reče. »Saj je okej« odvrnem »očka pazite nase« dodam in odkinem. Vsi so že zbrani v dnevni sobi in se pogovarjajo. V kamin sem vrgla nekaj tresk in razmišljala o vsem kaj se zgodilo v tem letu. Bila sem srečna in v meni je kar kipelo od sreče. Čez pol ure je pri vratah pozvonilo. »Grem jaz« rečem in odidem pred vrata. Tina me je veselo objela »vesel božič« reče in se mi nasmehne. »Hvala« rečem, ko mi v roke potisne darilo. Tudi oče in Neja me objameta »veš Lili nisem mislila tako« reče Neja in se mi nasmehne. »Vem toda res nisem našla časa, da bi prišla k vam u!
pam da nista jezna« rečem in zaprem vrata. »Joj Lili tebi hvala da nisi jezna name« reče in se mi nasmehne.

»Veš vedno sem si želela najti prave starše čeprav sem bila tukaj srečna« rečem in zaprem vrata. Krušna starša sta kar dobro sprejela mojega očeta čeprav sta vedela vse. Čez deset minut mami in Ines pomagam na mizo znositi večerjo. Preden smo začeli smo nazdravili z šampanjcem. »Nekaj bi povedala« rečem in vsakega posebej pogledam. Vsi utihnejo »rada bi se zahvalila ker smo lahko danes tukaj zbrani in sem spoznala svoja prava starša in mi vsi…« »Tina, Erik, Ines, Tadej, Neja in oče in mama« rečem in vsakega posebej pogledam »dopuščate, da sta danes tukaj ob meni« rečem in se nasmehnem. Solze mi spolzijo po licu, bila sem res srečna. »Veš Lili čeprav te poznam komaj tri mesce te imam zelo rada« reče mama in pride do mene »veliko mi pomeni, da sem te spoznala in sem lahko sedaj del tvojega življenja« doda in me objame. Tudi njej so solze spolzele po licu. »Žal mi je za vse kar sem vama slabega naredil« reče oče in se vstane »Tjaša oprosti« reče in se ji nasmehne. Potem pa pogleda mene »ko sem izvedel, da imam hčer« reče »sem bil srečen v meni je kar kipelo od sreče čeprav sem vedel, da mi Tjaša nikoli ne bo oprostila in zato nisem hotel priti k tebi« razloži »in sedaj, ko te poznam« nadaljuje »te imam še bolj rad in upam, da mi bo to enkrat upoščno« reče in me objame. Stisnem se k njemu »rada te imam očka« rečem. »Dober tek vsem skupaj« sedaj pa sem že lačen« reče Erik in se mi nasmehne.

Usedem se zraven njega in se naslonim nanj »ljubim te« mu šepnem na uho. Uživamo v dobrem razpoloženju in glasbi, ko zazvoni zvonec »kdo pa bi lahko bil zdaj to« vprašam krušno mamo. »Ne vem vsi smo že zbrani« skomigne z rameni in se mi nasmehne. Odidem odpreti vrati »vesel božič« reče Sara in me objame. »Sara, Lan« rečem veselo in se ji nasmehnem. Povabim ju notri »bila sva pri Lanovi babici pa sva se spomnila da živi blizu« mi pojasni Sara, kako sta se znašla tukaj. »Vesel božič, stari« reče Lan Eriku in mu da roko. »Ja tebi tudi« reče veselo Erik. Odidemo v dnevno sobo in vsem predstavim najina prijatelja. »A ti poješ v bendu« vpraša Anej Lana. »Ja z Erikom in Lili« prikima. No glede benda: sem kar v njem ostala, saj smo postali preveč popularni. »Zapojte nekaj« reče Ines in nas pogleda. Pogledam Saro »pod pogojem, da bo Sara z nami pela« rečem in se ji nasmehnem. Sara me presenečeno pogleda toda privoli. Erik je v roke vzel kitaro in skupaj smo zapeli znano božično pesem

Snežinke,
prekrile so poti.
Na nebu zvezde,
prižigajo luči.
Misel tiha,
v meni govori,
da življenje novo se rodi.

In ura, odbija polnoči.
Ob kaminu,
si stisnemo dlani,
sled skrivnosti,
te magične noči,
v nas ostane,
naj nikdar ne zbledi.

Ko pade noč,
nihče naj ne zaspi.
Ko pade noč,
ves svet naj zaživi.
Naj ogenj v srcih zagori,
saj Božič tu je,
za nas, za vse ljudi.

Na lica vseh, naj vrne se nasmeh.
Prižge naj luč,
v žalostnih očeh.
Naj ogenj v srcih zagori,
saj Božič tu je,
za nas, za vse ljudi.

»Lili rad bi govoril s tabo« pride do mene pravi oče. »Okej greva v mojo sobo« prikimam. Odideva do moje sobe »vav lepa soba« »ja tukaj je vedno lepo« prikimam. »Vesel sem da imaš tako dobra starša« začne »in vesel sem, da si me poiskala« »Jaz sem srečna, da sem te našla« rečem in se mu nasmehnem. »Lili rad bi te bolje spoznal« reče. »Saj boš toda sedaj ko je šola pa vse obveznosti…« začnem in utihnem »v sobotah bova skupaj« prikimam in se mu nasmehnem »vsako soboto« dodam in ga objamem. Imela sem ga rada čeprav ga nisem dobro poznala. »Zate imam darilo« reče in se mi nasmehne. »Očka vesela sem če me imaš rad toda daril ne rabim…« rečem toda oče že odide iz sobe. Čez pet minut se vrne z veliko škatlo »hvala« rečem in se mu nasmehnem. Iz pod postelje izvlečem darilo zanj »nekaj malega čeprav te ne poznam upam da ti bo všeč« pristavim. »Lili ne bi bilo treba« reče. »Aja nekaj še te moram vprašati« doda. Z zanimanjem ga pogledam »hodiš z Erikom od Tjaše sinom, a ne« »Ja« prikimam. Nič več ne reče ampak samo odide iz sobe. V roke vzamem škatlo, ki mi jo je prenesel in jo odprem. V njej zagledam ličila in čokolado. Odprem škatlico, ki je ležala v njej. Bila je zlata verižica in obesek z križcem, odzadaj je pisalo leto 1992. Iz škatle še poberem pismo, ki je ležalo v njej. Odprem ga in berem:
Draga Lili:
Vem da sem te pozno spoznal in šele sedaj ko ti pišem dojemam da si moja hčerka. Ta verižica je zate, podarjam ti jo ker je od moje mame, ki je umrla. Ko je izvedela, da bom imel hčerko je želela, da se Tjaši odkupim s to verižico. No saj ona je verjela, da bo pomagalo jaz nisem. Zato je na njej letnica 1992. Takrat sem izgubil mojo mamo in dobil tebe. Vedel sem, da bi Tjašo prizadel če bi prišel k njej v bolnišnico zato nisem upal k njej…
Solze mi polzijo po licu in vrata se odprejo. Pogledam proti njim in Erik pride do mene. »Lili si okej drugi čakajo, da bomo nazdravili« reče in me objame. »Erik ljubim te« rečem in mu pokažem verižico. »Zapri mi jo prosim« rečem in mu pokažem vrat. »Okej« prikima in jo zapre. »Si« reče in me prime za roko. »Sem« prikimam in si obrišem solze, ki so mi spolzele po licu. Popravim si razpacano ličilo. Pogledam se v ogledalo in se zazrem se v verižico na vratu in z roko objamem obesek na njej. Odideva v dnevno sobo in v kamin zopet namečem treske. »Srečen božič vsem« rečem in vsakega posebej objamem »Lili rada te imam« mi reče Ines, ko se znajdem v njenem objemu. »Jaz tebe tudi« odvrnem in se nasmehnem.

»Veš zdaj me ni več strah da me boš zapustila« reče. »Zdaj veš, da te ne bom nikoli« rečem in jo poljubim na lice…. Spomnim se očetovih besed, ki mi odmevajo v glavi… upam, da mi boš kdaj oprostila… sem očka in sem ti že rečem in pogled usmerim k njemu, ko se pogovarja s Tadejem in mojo krušno mamo.
Nisem se preselila k svoji mami ali očetu. Oba sta imela svoji družini in s tem, ko sem ju najdla sem bila oseba, ki sem se vanjo le vključila.

By Rjavolaska