Ja prazniki se bližajo.

Še vedno bi jih rad doživljal kot otrok, na žalost jih ne morem.

Spomnim se mojega prvega pusta.

Bil sem kavbojec, imel sem pištolo klobuk… drugo leto sem bil šerif, pol sem bil pa Clint Eastwood, u glavnem skos sem imel isti kostum.

Takrat ko sem bil šerif pol že tretjič sem videl na trgu enega indijanca.

Takoj so me začeli srbeti prsti, hotel sem ga ustrelit prasca, pa ne zato ker je bil indijanec, ampak ker je še lani bil kavboj.

Nisem razumel kako se lahko človek in njegove sanje popolnoma spremenijo. Kako se lahko vse v hipu obrne.

Bila sva prijatelja, skupi sva streljala indijance, danes je bil pa on našemljen v neko jebeno pohahontas.

Ja… vse se obrne… bo tak z vsemi kolegi, nas bodo naše maske odtujile… pust čas ko si lahko za en dan kdorkoli ali karkoli hočeš…samo ko enkrat nadaneš masko se tudi oseba pod njo spremeni, žal je del indijanca vedno ostalo v njem.

Bila sva le otroka… dolgo sem razmišljal sredi vseh mask na trgu o njemu, zgubil sem se.

Šel sem malo bol na samo, v eno stransko ulico.

Tam je stala ena ženska, kadila cigaret, zamaskirana v striptizeto…potem je šla nazaj v striptiz bar. po licu mi je spolzela solza… vsaj nekdo živi svoje sanje..res bi bilo lepo če bi tudi jaz v resnici bil kavboj….

53%

47%

Sorodne zgodbice:

• Srečanje v Dubrovniku na svetilniku (1)
• Soba za pošasti (3)