Pohotne misli

(Ocenite zgodbico !)

 Loading ...

Po napornem delavnem dnevu in jutranjem odhodu na prevozno sredstvo od vlaka, ki je zamujalo 5 čez pol peto zjutraj ter čakanju za nazaj domov pred železniško postajo v gorenjski prestolnici in obilnem gnetenju snežink po kleh.

Buljim nekaj časa v luft in jih gledam kako poplesavajo po nebu.

Gledam nekaj časa in se zazrem v nebo ter le njih male drobcane nežno bele deviško kjutkane ena ni ista ko druga in nakoncu ugotovil da so tako lepo razporejen ko padajo, da se nikoli nobena na zaleti v nobeno drugo preden prileti na tla kjer se vse skupaj združijo v eno lepo veliko bele skupno mogočno beloto.

Enkraten doživljaj.. razmišljam razmišljam se pogljabljam medtem ko Jovanka zavpije nekje v postajiški sobici ‘Vlak, ki prihaja iz Ljubljane ima zamude 10 min’ . Sam v sebi sem ji pošlatal v mislih vse žrebičke doma ko jih ima v hramu.

Vendar pustimo to nazaj se poglobim v nebo in nežno bele pikice, ki so padale v noč in se združevale. Človek resno začne razmišljati kaj če bi bil jaz podlaga in bi vse te nedolžne bele snežinkice bile deklice in celo noč padale name z vseh strani položajev in se vmes ne bi nič zaletavale med seboj.

Vsi bi se imeli lepo in bilo bi še po vsem vrhu romantično.
Nato ko bi ugotovile, da so bile vse prevarane bi planile v jok in se stopile. Brez odvečnih besed in lahkomisnih misli. Bil bi kot 1oo let stara Lipa, ki uživa v sončnih žarkih globokih globočnin.

Spet me zmoti nemir tračnic in pubertetniški najstniki se zapodijo po tirih kakor da talajo zastonj krenšmite na peronu od betona. Spet me je prešunilo saj so pa mogoče z ljubljane in so ljubljanski otroci betona vendar pustimo to za kdaj drugič.

Zapel sem si v glavi rajske ptice nikad ne polete in počasi odkobacal v vlak, kjer sem pritisnil gumb ki me je pozdravil s piskajočim glasom in mi odprl svoje tople prostorne udobne prostore premikajoče se po železniških tirnicah. Vendar samo dveh.

Malo sem zadremal. Vsake nekaj minut me je prestrašila tista punca ki je posneta na kaseti in pravi
‘Naslednja postaja ‘ VOKLO’ in ima prav zapeljiv erotičen glas ki premakne vsak kostni mozeg v telesu.

Končno se vlak ustavi na željenem cilju in vsi se zapodimo proti vratom slehernega vagona, ki je bil za nekadilce.

Čevlje sem imel vse znucane zgonjene in premočene, da je kar kapljalo iz podplad vendar je bila še vedno gor pritrjena nalepka gorretex. Mogoče sem naredil napako, ker nisem šel v gore in bi morda ostal suh ko bi me zbil plaz.

Odprem vrata na cesto in zunaj sneži še vedno sneži. Snežinke velika kakor chupa chups lizike. mmmm sem si mislil in bil vzhičen kajti čakal sem na prevoz domov kajti peš bi imel še mokro bundo na kateri je pisalo SimpaTex. Ona tudi verjetno ni za po ravnem.

IN POTEM POGLEJTE BUM jajčka otrdijo in se premikajo s pogledom na lepo pocestnico, ki ni bila kaj nič kičasta. Lep obraz malo je že ličil na zlati rez pri njenih ustnicah do oči in obrvi sklesanih potez in romantičnih gibov.
Okoli vratu jo je okraševal lep šal spleten od na roke verjetno. Ampak to sem opazil šele na koncu.

Imela je ravno prav dolge noge in ritko prav tako kot iz filma kakšna slavna igralka. Ko se je prikradla mimo mene me je oplazila s pogledom kot da mi ga je spravila že v usta premraženega utrujenega pitončka.
Premikala se je počasi v ritmu padanja snega in se obrnila 2x s tistim fafabilnim zimskim pogledom.

UGLAVNEM dala mi je vedeti da hoče da jo odpeljem na kupček od snega, ki ga je prej napravil plužar in ji počasi strgam njene božansko belo nežne hlače z nje in ji ga zarinem kar skozi tangice v njeno deviško lulyko.

Vendar kdor zna zna sanjal sem naprej dokler ni prišel moj prevoz in jo seveda pustil pri miru čakati in osvajati me tam stoječega se na postaji saj ji seveda želim da si najde kakšnega bogatega z dobrim avtom, ker bi se tako ali tako prej skurbala kajti jaz sem velik po srcu