Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Mar 20, 2011

Objavil/a in Erotične zgodbe, Zgodbe ki jih piše življenje

Pesem za Laro



kampiranje-zgode-poletneLara in Natalija sta bili sosedi v avtokampu, kjer sta z družinami letovali že vrsto let.

Iz tega poznanstva se je med ženskama razvilo prijateljstvo, čeprav ga izven kampa nista kaj dosti osebno utrjevali.

Slišali sta sta se preko telefona ali si dopisovali preko msn-ja. Redko sta se dobili na kavici, saj sta bili obe polno zaposleni in nista imeli pravega prostega časa zase.

V poletnem času pa je bilo drugače. Videli sta se vsak vikend in tudi redni letni dopust so ponavadi načrtovali sočasno. Zgodaj sta vstajali, da sta imeli čas  za skupno jutranjo kavico in klepet.

Tako je bilo tudi v tem ranem, lepem, svežem jutru. Sedeli sta na obali, brez besed srkali vročo kavo in opazovali razigrane galebe. Natalija je nenadoma globoko zavzdihnila. Kaj te muči, jo je zaskrbljeno vprašala Lara. Eh nič posebnega ni, samo ta dolgčas, to enolično življenje me ubija in duši.

Takrat je tudi Lara zavzdihnila. Še globlje od Natalije. Kaj misliš, da je pri meni kaj drugače. Po nekaj sekundah tišine, ko sta v mislih pestovali vsaka svojo monotonijo, sta se spogledali in prasnili v dolg, vesel in sproščujoč smeh. Lara je dejala, da bi bilo pametno malo popestriti ta njun dolgčas, na to opazko sta se obe nasmejali do solz. Kako to misliš, je med smehom vprašala Natalija. Lepo… nocoj greva sami na ples, na bližnjo teraso. Mhm, lepo bi bilo ja, je zavzdihnila Natalija. Kar sami da bi šli, praviš? Zakaj pa ne, se je zasmejala Lara, saj sva že veliki punci, še malo pa bova praznovali stoletnico, v skupnem seštevku seveda.

zbujanje

Obe naenkrat sta se tako glasno zasmejali, da sta zagotovo prebudili pol tega lenega in zaspanega avtokampa. Bili sta veseli in razpoloženi kot že dolgo ne. Lara je zarotniško pogledala Natalijo in dejala. Nocoj, ob 21 uri bodi pripravljena, greva. Medtem so člani obeh družin že prilezli iz svojih votlin, kot je baldahine, podložene z ogromnimi skalami, kot zaščito pred viharji, poimenovala Lara.

Ko sta jih seznanili s svojo pravkar sprejeto odločitvijo so ju vsi samo bedasto gledali, saj niso bili vajeni da bi katera sama odšla kamorkoli. Hitro je prišel večer. Dami sta se lepo uredili, se nadišavili z dragimi parfumi, tistimi za zares posebne priložnosti, da je po celem kampu zadišalo po njunem omamnem vonju.

Kombinacija Gabrielle Sabatini in “live style” Angeline Jolie je bila prav noro zapeljiva. Odpravili sta se. Ko sta prišli na teraso, sta si našli prosto mizo blizu prostora z ansamblom. Opazili sta napis “one man band-Sany”. Upam, da je vsaj dober tip, se je zahihitala Natalija.

Bili sta fantastično razpoloženi. Naročili sta si pivo in veselo nazdravili. Tedaj sta ga zagledali. Osupnili sta saj je njegov izgled obe prijetno presenetil. Šarmanten moški srednjih let v beli srajci, črnih hlačah in svilenem suknjiču nebesno modre barve ki se je čudovito skladal z njegovimi prelepimi modrimi očmi.

Ko je stopil na oder je s pogledom preletel goste. Njegove sinje oči so se ustavile na Lari. Tudi ona ga je gledala. Njuna pogleda sta se za dolg trenutek prepletla v čudovito zanko iz katere v tistem trenutku ni bilo videti izhoda. Lara je postala omotična od prijetnega srha ki ji je spreletaval telo.

pevec-poje

V njegovih očeh je videla da tudi on občuti isto čarobnost trenutka. Iz te omame jo je predramil Natalijin glas, ko je med smehom dejala: “Uf, uf, uf, saj tukaj je pa kot v kakem kemijskem laboratoriju, samo da ne bo kaj eksplodiralo”. Zasmejali sta se. Sany je pozdravil goste.

Po terasi se je razlila nežna, romantična glasba, olepšana s Sanyjevim žametnim glasom. Sany je zasanjano nizal romantične melodije eno za drugo, ko ga je predramil glas enega izmed gostov, ki je zavpil “Sany, daj zbudi se in zaigraj golico”. Vsi gostje so se glasno zasmejali. Sany pa je dejal “petminutna pavza, potem pa golica, pripravite se na ples, do jutra vam ne bom dovolil več sedeti”. Gostje so se veselo zasmejali, postali so kot ena velika razposajena družina.

Sany je pristopil k dekletoma in vprašal če lahko prisede. Seveda sta odgovorili v en glas. Naročil jim je pijačo in se predstavil. Veselo so klepetali nekaj minut in nato ob vsaki pavzi, do ranega jutra. Plesni večer se je bližal koncu. Sany se je poslovil od gostov, ki so se mu zahvaljevali za zares prijeten večer. Sany je dejal: “še zadnja melodija za mojo simpatijo”. Iz kovčka poleg sebe je vzel trobento na katero ta večer ni igral.

V tem trenutku je iz nje zadonela čudovita melodija ki se je s pomočjo lahnega vetra razlila po vsej obali našega malega morja. Larina pesem. Kadar sneži, spominjam se teh dni……..Lara je obsedela kot kip. Ni se mogla premakniti. Zamaknjeno je poslušala svojo najljubšo pesem.

Tudi Natalija in ostali gostje so nepremično obsedeli in poslušali to čudovito melodijo in tako zelo občuteno zaigrano. Lara je kot iz daljave zaslišala evforično ploskanje gostov. Predramil jo je šele njegov šepet, ko jo je tiho in nežno vprašal: “greš z menoj v hotelsko sobo?” Pogledala ga je in odgovorila brez premisleka “Grem, vendar ne brez Natalije”. Natalija jo je pogledala. Vstali so od mize in se brez besed odpravili v hotelsko sobo. Tam so kot najbolje uigran trio zaigrali čudovito melodijo.

Melodijo, ki je Lara in Natalija ne bosta več igrali vendar jima bo za vedno ostala v lepem spominu.