Objavil/a admin in Ljubezenske zgodbe
Prva ljubezen
Pošlji to zgodbo prijatelju na EMAIL
Bil je petek in za povrhu vsega še 13. Prijateljica je imala zabavo za svoj 17.rojstni dan.
Že 2 tedna prej sem se z vso vnemo pripravljala na ta nepozaben žur vse sem morala urediti do potankosti saj je bilo večina dela na meni saj sem se kot najboljša prijateljica res morala izkazati. Nastopila je ura ko smo se s Majo in Manco odpeljale novim izzivom naproti. Niti predstavljala si nism da bo ta dan petek 13. nekaj posebnega.
Imam svoja načela,stojim za svojimi načeli,v življenju vem kaj hočem a kljub temu živim za dan ki je pred mano,preprosto in spontano. In tako smo prispele odprla sem vrata ter zavpila “Martinaaaaaaaaaaaaaa” obrnila se je in pritekla k meni in v tistem trenutko ko sm ji vračala objeme sm čez njeno ramo opazila fanta,fanta ki ni bil nič posebnega,fanta za katerega sem si mislila “Faak stari” in ja po moje je tudi on dobil tak občutek ko sem se zadrla. minute in sekunde so tekle moj pogled pa je kar naprej uhajov k fantu za katerega sem še prej mislila da se tako nizko ne nameravam spustiti. Vendar ker se zarečenga kruha največ poje se je zgodilo ravno to.
Ker so nekateri moji prijatelji navdušeni kadilci in ker se v tem prostoru ni smelo kaditi se je prostor kaj kmalu izpraznil in na plesišču sem ostala samo še jaz in on.Njegovi gibi,njegova mimika obraza,nasmeh vse je bilo tako neverjetnega v tistem trenutku sem si prvič zaželela da bi noč preživela z njim. On je bil nekaj kar sem že dolgo časa iskala on ni bil kot vsi ostali fantje on je bil “baraba”. Ob zvokih glasbe sva odplesala ven v dokaj hladno in mrzlo noč, odplesala sva na travnik,v travo, odplesala sva pod zvezde in luno.
Začela sva se pogovarjati,govorila sva imela sva ogromno skupnega,smejala sva se objemala,bilo je nekaj najlepšega. Opazil je da me zebe.objel in ogrnil me je s svojim “težkim” đekijem in mi zašepetal naj bo to najina noč. V Trebuhu sem čutila nekaj nepopisljivega nekaj kar v tistem trenutku nism znala opisati z besedami. Gledala sva se njegove roke so božale moje ravne lase,po telesu sem čutila mravljince,na obrazu sem imela nasmešek. Za sekundo se je obrnil stran in rekel ” upam da ti bo všeč “.
Bilo mi je všeč in tako sva se ob zvokih Robbia williamsa začela predajati strastem. Njegovi poljubi na mojem vročem in drhtečem telesu,njegove ustnice na mojih ustnicah,po glavi so mi hodili stavki kot so ” on je ta”. Ure so minevale.In bil je čas da se odpravim vzela sem svoje stvari ga pogledala in rekla no sedaj pa grem. Vrnil mi je pogled ter mi odvrnil “hvala ti” ter me pospremil do avtomobila. In tako sem se odpeljala nevdoč ali ga bom še kdaj videla nevedoč ali se bodo najine poti še kdaj srečale. Mislila sem si bilo je lepo dokler je trajalo,”one night stand”. Vendar temu ni bilo tako ko sem stopila iz avta so se mi ulile krokodilje solze.
Začela sem jokati kot da bi ravnokar izvedala grozno novico. Tega pojava si ne znam pojasniti še danes.
Minevali so dnevi jaz pa sem jokala,jokala sem za njim za fantom ki se mi je na začetku zdel pomilovanja vreden a kasneje je bil Bog. Bilo me je strah da ga ne bom nikoli več videla. Želela sem ga videti ga objeti, želela sem ga imeti v svoji bližini. V tistem trenutku ko sva ležala na travi in se poljubljala se je v meni nekaj prebudilo, nekaj nepopisnega,nekaj novega kar poprej še nism občutila,občutila sem nekaj kar bi lahko z eno besedo rekla zaljubljenost. Minilo je nekaj mesecov začela sem pisati dnevnik o njemu. Napisala sem mu blog. Prebral ga je.
Mislila sem da je to to. Da bova sedaj skupaj. Da tudi on goji nekaj čustev do mene. Vendar sem se močno zmotila. Zmeraj ko sem ga videla je bil v meni občutek zaljubljenosti. Želela sem ga imeti samo zase,vendar temu ni bilo tako. Od tistega 13.marca ni minil dan da ne bi pomislila nanj.
Imela sem upe imela sem sanje imela “naj” bi njega. In sedaj po letu in pol živim naprej. Sprijaznila sem se z usodo,da vse kar si zaželiš res ne moreš imeti pa naj bo želja še tako močna. Priznam pride dan,ko pomislim nanj,pride dan ko ga sovražim in pride dan ko še kar čakam da mi da možnost. Mislila sem da je POPOLNI. Da boljšega fanta ne bom srečala v življenju. Motila sem se. Po njemu sem srečala Že/ŠE veliko fantov.
Bili so celo boljši in lepši od njega,vendar noben ni bil tak kot on noben ni bil “baraba”,čisto noben ni bil tak kot on! Imela sem veliko fantov,mislila sem da se vsakič lahko zaljubim na novo vendar NE,temu ni tako. Prvič sem zaljubljenost občutila pri njemu in še vedno jo čutim čeprav tajim čustva.
Vem da med nama ne bo nič,vem da se najine poti ne bodo več združile,dobro vem da je na svetu fant ki čaka name in dobro vem da ta fant ni on. Dobro vem da ta fant ni Andrej! Andrej je bil nekaj posebnega.Bil je nekaj čudovitega bil je moj princ na belem konju pa čeprav samo za nekaj časa. in za konec. . .
NIKOLI ampak res NIKOLI nisem vrjela ljudem,ki so govorili prva ljubezen se zgodi samo enkrat in prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Po tej izkušnji,ki sem jo doživela se tega še predobro zavedam!
By Uršulinka!
Pošlji to zgodbo prijatelju na EMAIL

Dodaj zgodbice.net med priljubljene
