Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Jan 10, 2015

Objavil/a in Domišljija in fantazija

Ranjena in nadnaravna – 2.del



na balkonuPristopi k meni in namesto mene odpre vrata ter me rahlo potisne na balkon. In spet – ostanem brez besed. Krasen balkon, po tleh položene bele ploščice in na levi strani mizica, dva stola in ležalnika.

” Saj to je… To je kot v sanjah. ” izgovorim naglas svoje misli, stopim do roba balkona in se primem ograje. ” Ta čudoviti razgled! ” Spodaj bazen v obliki srca, in palme. Da, prav zares palme!

Kamnita, vijugasta potka, ki te popelje do ležalnikov za sončenje in tista prelepa zelena trava, ki kar vabi, da bi se ulegel nanjo in opazoval premikajoče se oblake.  ” In tak razgled boš lahko imela vsak dan. ” se mi pridruži Regina in nasloni roke na ograjo. Zre v daljavo in reče: ” Zakaj si se odločila zapustiti London in priti sem?

V kraj, kjer je polno nevarnosti. ” Pogledam jo in odprem usta, da bi ji povedala vso resnico, pa vendar ostanem tiho, saj se mi besede zataknejo v grlu. Regina me pogleda z nasmehom in radovedno pričakuje moj odgovor. ” N- ne morem. ” in ji hitro pokažem hrbet, da ne bi opazila solze, ki se mi je prikradla v oči.

” Ne morem vam izdati pravega razloga. Ne še. ” Na hitro vzdihnem in izdihnem in se poskušam umiriti in potisniti stran bolečo preteklost. ” Oh, oprosti, Ana, ” stopi do mene in me prime za ramo. ” nisem nameravala drezati vate. ” V njenem glasu zaslišim občutek krivde in vsiljevanja, zato se takoj obrnem nazaj k njej. ” Naj vam ne bo žal. Nič niste kriva. ” rečem z iskrenim, a še vedno malo tresočim glasom. ” Jaz sem kriva, oziroma moja preteklost. ”

V grlu se mi ponovno naredi cmok, ki me opozarja na to, da bom zajokala. Zaprem oči, globoko zavzdihnem in jih ponovno odprem. Nato rečem: ” Prisežem, da niste krivi. ” in se nasmehnem, da jo pomirim. ” Sigurno? ” me dvomeče pogleda. ” Sigurno. ” odvrnem resno.

” So te v preteklosti prizadeli in si zato odšla? ” me zdaj pogleda ona in mi da še v istem trenutku vedeti, da mi verjame. Samo pikimam, ker govoriti nisem sposobna več. ” Tudi meni se je zgodilo isto, zato sem odšla od doma. Sama in povsem na tleh. “Ponovno pogleda v daljavo in nasloni roke na ograjo. ” Moj pravi dom je Španija, a se nikoli več ne bom vrnila tja. ” Ponovno pogleda mene. ” Prebuja boleče spomine… ” 

” Kot meni London. ” izdavim komaj slišno. ” Ne muči se s tem zdaj. ” Stopi do mene in me objame. Prav zares tesno objame. ” Preteklost je mino, ti pa si tukaj. ” 

” Je mimo, pa vendar boli. ” se mi zatrese glas. ” Saj vem, saj vem, ampak vseeno jo lahko skriješ z dobrimi stvarmi in z ljudmi, ki so ti ljubi. ”  Ne zdržim več in močno zajokam. Sram me je, ker me ponovno nekdo vidi šibko, a si ne morem pomagati.

” Razjoči se, to ti bo pomagalo. ” Začne me zibati in božati po laseh. ” Predolgo si vse to zadrževala v sebi, zdaj pa joči. Tukaj sem, da ti ponudim ramo. Vem, kako se počutiš. Že sam občutek boli ko veš, da nimaš nikogar, kateremu bi se lahko razjokal na rami. ” Njene besede se me dotaknejo vse do srca, zato še bolj zajokam. Nihče še ni naredil tega zame.  Vsi so me samo obsojali in me izkoriščali, sama pa sem slepo verjela, da me imajo radi in da so moji pravi prijatelji.

” Imela sem jih za prave prijatelje, pa so mi v trenutku zarili nož v hrbet, ko sem jih potrebovala bolj, kot kdajkoli prej. ” govorim skozi solze in zgiram pogum, da ji vsaj nekaj povem. Nekaj, kar najbolj boli.

” Moja domnevna najboljša prijateljica me je izdala tako, da je spala z mojim fantom in on, zame edini in najbolj pomemben fant, me je izdal samo nekaj dni po tem, ko sem se mu predala. Mu v upanju, da je tisti pravi, dala svojo nedolžnost… ” In ravno TO me najbolj boli. ” Vse je še tako sveže kot bi se mi zgodilo včeraj, a se je v resnici dva meseca nazaj. ”

Vzravnam se in si z rokavom obrišem oči. ” Oh, punči…” reče Regina in me sočutno pogleda. ” Če te kdo zares razume, sem to jaz. Meni sta nož v hrbet zarila najboljša prijateljica in mož. ” Zmaje z glavo, kot da hoče pregnati grde spomine in se mi ponovno zazre v oči. ” Punči, vem da je težko – in še nekaj časa bo, ampak nikar se ne pusti spominom iz preteklosti. Zdaj si tukaj, v sedanjosti. Spoznala boš nove prijatelje in vse bo drugače. ” 




Komentiraj zgodbico


Za popestritev uporabi smajlije: