Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Jan 5, 2015

Objavil/a in Domišljija in fantazija

Ranjena in nadnaravna



londonAna Caylen je z enaindvajsetimi leti zapustila svoj rojstni kraj London in se ustalila v Los Angelesu, kjer želi začeti novo življenje.

Svoje preteklosti se ne spominja rada, saj je v njej preveč bolečih bolečih spominov, ljudi, ki so jo prizadeli in zaradi katerih je prejokala veliko noči. Ana si želi novih poznanstev, pa vendar se boji, da jo bodo ponovno prizadeli in se zato raje drži zase.

In ravno to ji nakoplje težave, saj jo imajo za čudno in ji ves čas nagajajo. A ne vsi. Postavni fant Luke Brooks si na vse kriplje želi pridobiti njeno zaupanje in postati njen prijatelj.

Pa bo res dovolj vztrajen? Anino pozornost pa ne pritegne vztrajni fant, temveč ona sama, ko se nekega večera sprehaja po ulici svojega novega mesta, in jo napadeta dva moška. Višja sta in težja kot ona sama, pa vendar ju z lahkoto, kot dva peresa, odrine od sebe.

Pravzaprav ju vrže, da pristaneta štiri metre stran na tleh.
LE KAJ SE DOGAJA Z MANO? se je vprašala. ALI SANJAM?

 

1. DEL:

Los Angeles, moje novo mesto, moj nov začetek.

S svojim rdečim Peugeot 206 se zapeljem na asvaltast dovoz in ga ugasnem. Še vedno se držim volana in s prsti bobnam po njem in si ogledujem dvorišče. ” Lepo je. ” si rečem naglas in se nasmehnem.  Neka starejša gospa, z imenom Regina Lopez, je oddajala prosto sobo v njeni veliki hiši ravno v trenutku, ko sem potrebovala streho nad glavo in, no, zdaj sem tukaj. Iz sosednjega sedeža vzamem torbico, se še zadnjikrat pogledam v vzratno ogledalo in iztopim iz avta. Zaklenem ga, se napotim proti vhodnim vratom in mirim živčnosti v sebi. Pozvonim in čakam, medtem pa pogledam nauro; točno ena popoldne.

Zdrznem se, ko se začnejo odpirati vrata in pogledam kvišku. Pred seboj zagledam starejšo gospo, oblečeno v jutranjo haljo in cigaretom v roki.  ” Ti si najbrž Ana, kajne? ” se mi toplo nasmehne in mi ponudi roko. ” Ana Caylen. ” ji stisnem roko in ji vrnem nasmeh. ” Prosim, vstopi in se počuti kot doma. ” Kot doma… Ob teh besedah se hote ali nehote rahlo zdrznem, saj tam nočem pristati nikoli več. Moj dom je od danes naprej tukaj. Regina me popelje v dnevno sobo in mi z roko nakaže, naj sedem. Natoči nama čaj v porcelanasti skodelici in eno postavi predme na mizo. ” Hvala. ” se ji zahvalim, malo pomešam čaj in ga poskusim.  ” Mmm, odličen je. “

” Zeleni čaj z limono. Moj najljubši. ” se nasmehne. ” Tudi sama sem velika ljubiteljica tega čaja. ” ji vrnem nasmeh.

” Torej Ana, povej mi malo o sebi. ” me pogleda skozi kvadratne okvirje svojih očal. Naredim še en požirek čaja in odložim skodelico na mizo. ” Stara sem enaindvajset let, prihajam iz Londona, kot za hobi rada pišem zgodbe, in pravzaprav že nekaj časa razmišljam o tem, da bi katero izdala. Rada hodim na dolge sprehode in rada imam živali. ” 

” Čez dober teden dni se bo v bližini začel tečaj, Kako izdati knjigo. Mogoče bi te zanimalo. ” To prav zares pritegne mojo pozornost.  ” Zanimalo bi me. ” prikimam. ” Se bom pozanimala, kje in kdaj točno je, in ti sporočim. ” Naredi požirek čaja in doda:  ” Imaš brata ali sestro? ” 

” Edinka sem. ” odkimam in tudi sama naredim požirek čaja. Na enkrat zaslišim rahlo topotanje in ravno ko se obrnem v smer, iz katere prihaja topotanje, v moje naročje skoči bel, puhast muc. Trznem, ker se ustrašim. ” Ana, to je Puhec. Najbolj prijazen muc na svetu. ” se zasmeje Regina in mi predstavi muca. ” In najbolj carkljiv tudi. ” dodam smeje in ga začnem božati. ” To je pa moja krivda. “

” Verjetno ste tudi vi odgovorni za to, da je prijazen. ” jo iskreno pogledam in se nasmehnem. ” Pridi. Pokazala ti bom, kje je tvoja soba. ” vstane in začne korakati iz dnevne sobe. Puhca dvignem, ga položim na tla in ji sledim. Vzpneva se po zavitih, iz marmorja narejenih stopnicah in hodiva po dolgem hodniku, po katerem je položena velika, rdeča preproga, ki pokriva vsak centimeter tal. Ustaviva se na koncu hodnika, levo in desno so vrata, če pa pogledaš naravnost, zagledaš prikupno okno, skozi katerega lahko vidiš zares lepo urejen vrt. Regina odpre vrata na desni strani in reče: ” Ta soba je bila včasih moja, a zdaj je ne potrebujem več. Prevelika je zame. No, vstopi. ” Odmakne se dva koraka vstran in mi z roko nakaže, naj vstopim. Ko vstopim, ostanem brez besed. Res je da, ko nekdo reče ‘ velika soba ‘ pomisliš na veliko sobo, ampak to, kar trenutno gledam sama, pa je vse prej kot velika soba. To, v kar zrem je pravi luksuz! ” Ti je všeč? ” jo zaslišim za seboj in rahlo trznem. ” To je preveč zame. Saj ne potrebujem tako ogromne sobe. ” Oziram se od ogromne postelje, na kateri so prevleke iz svile, pa vse do velikih balkonskih vrat.  ” Zakaj ne? Seveda jo potrebuješ. Mlada si in, saj veš – tukaj bo lahko prespal tvoj fant, če ga imaš. ” 

” Nimam ga. ” ji odgovorim prehitro in zardim. ” Ga boš pa še imela. ” se nasmehne in me pogleda z očmi, ki bi jim pripisal le dobro. ” Ali pa tvoji novi prijatelji. Sigurno jih boš našla veliko, saj si lepa in prijazna. ” 

” Ja… Verjetno res. ” Novi prijatelji, fant… Ko bi le poznala mojo celotno zgodbo, takrat ne bi govorila tako. Zakorakam do balkonskih vrat in primem za kljuko, potem pa se še v istem trenutku obrnem k Regini. ” Ali lahko? ” 

” Seveda lahko, srček! Saj boš od danes naprej tukaj doma. ”