Romanca v dežju

(8 Št. glasov, povprečje: 3.63 od 5)

 Loading ...

Javil sem se na oglas za delovno mesto prodajalca,v večji trgovini z gradbenim materialom.

Ustrezal sem kriterijem in že v nekaj dneh pričel z uvajanjem v delo. Bil je ravno čas poletnih norčij in šef oddelka kamor sem bil dodeljen je bil na dopustu,zato so mi dali za mentorico prikupno rjavolasko,lepih oči in moram priznati prav dobre postave.

Bila je po poklicu gradbeni tehnik,tako da je meni potrebne informacije za uspešen začetek dela stresala kar iz rokava. Kmalu sva se kar dobro ujela in se že pogovarjala kot stara prijatelja.

Povedala mi je,da je doma iz gorenjskih krajev in da se vsak dan vozi na delo kar 30 km. Bila je zgovorna in ker tudi jaz nisem redkobeseden sva kar hitro ugotovila,da imava veliko skupnega,zato so najini delovni dnevi hitro minevali saj sva našla veliko tem za pogovor. Iz dneva v dan sva postajala boljša prijatelja.

A ker imamo vsi svoje potrebe pa tudi naši jekleni konjički,se je bližal redni servis mojega avtomobila. Servisna delavnica je bila v bližini njenega doma zato sem ji ta dan ponudil prevoz domov.. Sprva je malo oklevala,a ko sem ji obljubil da bom priden in da jo bom odpeljal naravnost domov je z besedami….saj si videti čisto ok privolila,a je že dodala,da se kljub temu želi ustaviti za kavo,da se mi nekako oddolži za prevoz.

Tudi sam sem bil potreben osvežitve po dolgem napornem dnevu in sem rekel – seveda zakaj pa ne.
Izbiro sem prepustil njej,ker je bila v teh krajih doma in je dobro poznala lokale. Moram priznati da je tudi tu imela okus in stil kakor tudi pri oblačenju in make up kombinacijah,saj je bilo vse skladno in ne preveč vpadljivo.

Poiskala sva mizico v kotu,kljub temu da sva bila le sodelavca sva si želela malo miru in zasebnosti. Prijazni natakar nama je kaj hitro prinesel naročeno in prepustila sva se pogovoru. Kramljala sva o tem in onem in kmalu prišla tudi na bolj resne teme kot so življenje v dvoje in seveda družina.

Povedala mi je da je trenutno sama,da jo je fant zapustil,ker si je pač izbral drugo.
Sredi pogovora je nerodno odložila kozarec s pijačo in pri tem prevrnila svojo torbico,ki je bila odprta in vsa njena vsebina se je raztresla po tleh.

Prvi hip sem pomislil,da je to naredila namenoma,da bi videla mojo reakcijo,ko pa je nekaj sekund nemo obsedela na stolu in zmedeno gledala v tla,sem dojel da to le ni bilo namenoma in ji priskočil na pomoč. Seveda je tudi ona hitela pospravljati,kot bi hotela kaj prikriti. čeprav je vedela da ima v torbici le običajne stvari. Pri tem sta se najina pogleda večkrat srečala in v njenih očeh je bilo opaziti nek poseben žar,ki je pomenil nekaj več,morda nek nov izziv.

Skoraj sva že zaključila s pobiranjem raztresene vsebine,ko je želela vstati in pri tem ji je spodrsnilo. Ujel sem jo in pristala mi je v naročju,pogledala me je s svojimi rjavimi očmi,ki so izžarevale toplino in v trenutku je v meni zanetila iskrico in sem ji na njena usta nehote pritisnil poljubček. Morda je bila le trenutna strast,morda je pričakovala,si celo želela kajti ni se odmaknila. Malce zbegana sva se usedla nazaj za mizo,popila pijačo do konca in zapustila lokal. Do njenega doma je bilo še slabih 10 minut vožnje. Ta del poti je minil bolj v tišini,samo nekaj vljudnostnih fraz in komentarjev na promet,a dobro sva vedela,da se obema po glavi mota poljub,za katerega sva bila prepričana kaj je pomenil,a si nisva hotela priznati,vsaj takoj še ne.
Prispela sva pred njeno hišo,tiho se je poslovila in z besedami »se vidiva jutri v službi« zaprla vrata avtomobila.

Po poti nazaj domov sem razmišljal in sklenil da jo naslednji dan jaz povabim na kavo in da stvar razčistiva. Ne bi bilo prav,da bi se grdo gledala,saj sva bila sodelavca in več ali manj se bova videvala vsak dan.
Naslednji dan sem malo okleval,a vseeno izrekel-danes te pa jaz vabim na kavo če si za. Bil sem presenečen ko je brez razmišljanja sprejela povabilo in rekla–seveda hvala z veseljem.
Delovni dan je obema kar hitro minil,vso pozornost sva posvetila delu,ker sva vedela da bo za druge teme še dovolj časa.

Tokrat sva izbrala lokal po moji izbiri in se kmalu zatopila v prijeten klepet. Tako nama je bilo prijetno da sva popolnoma pozabila na uro in so naju že prišli opomnit da zapirajo lokal. Ko sva stopila iz lokala sva ugotovila da je začelo deževati. Celo na nevihto se je pripravljalo saj se je v daljavi že slišalo grmenje.

Avto sva imela parkiran na drugi strani ceste in ker sva imela le en dežnik sva morala oba poiskati mesto pod njim. Ni nasprotovala,ko sem jo objel preko ramen ter jo nalahno stisnil k sebi,da bi jo umaknil popolnoma izpod dežnih kapljic. Ona pa kot bi jo bilo strah nevihte se je še bolj tesno stisnila k meni.
Vožnja je zopet minila bolj ali manj v tišini a tokrat ni bilo vzrok nelagodje temveč obojestransko zbiranje poguma in razmišljanje o tem,kako eden drugemu priznati,da je začela delovati kemija in da je to vsekakor nekaj več kot le bežno prijateljstvo.

Sam sem bil prepričan v to, a njeni zbegani in na trenutke nezaupljivi pogledi pa so mi dali misliti da temu na njeni strani ni tako. A se je izkazalo,da je bil to le njen strah pred nečim novim,morda strah pred novim razočaranjem.

Že na cilja najine poti,je bilo vse drugače. Ustavil sem avto na dovozni poti do hiše,se obrnil k njej,ji želel nekaj povedati a ni bilo časa. Objela me je in strastno poljubila. To ni bil le bežen poljub od včeraj,to je bil pravi poljub dveh zaljubljenih.

Z njenimi besedami ob odhodu – dragi hvala za vožnjo pazi nase in se slišiva zvečer ter jutri vidiva v službi,sem bil prepričan,da je to res ljubezen na prvi pogled