… Med vožnjo …

(3 Št. glasov, povprečje: 3.67 od 5)

 Loading ...

Med vožnjo domov se spomnim nate.

Nasmehnem sem sama pri sebi,ko pomislim na najina vroča sporočila.

Toplo mi postane,kar malo preveč,glede na to,kje sem.

Ko še naprej v mislih preletavam najina sporočila,med nogami začutim prijetno ščemenje.

Kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo med vožnjo.

Točno vem,da moram ustavit,ker niti najmanj nisem več skoncentrirana.

Zapeljem z glavne ceste,med drevesa. Zunaj je tema in mrzlo,zato me ne skrbi,da bi me kdo zalotil.

Odpnem si hlače in z poiščem pot do svoje mokrote. Vidim tvoj obraz,čutim tvoj dotik. Pobožam se,čisto nežno in zelo počasi.

Na obrazu začutim rdečico,ki govori,da sem popolnoma pripravljena nate. Ampak tebe ni…

Najprej v mokro špranjico porinem en prst. Prijetno je. Kmalu se mu pridružita še dva. S prsti druge roke pa si dražim ščegetavček.

Glasno vzdihujem,ker vem,da me nihče ne sliši. Pospešim tempo in čutim,da sem zelo blizu vrhuncu. Zaprem oči in si predstavljam,da je namesto mojih prstov tam tvoj korenjak,ki potuje ven in noter. S to mislijo mi pride. Zakričim tvoje ime… Telo mi stresajo krči,vročina me obliva…

Najboljši občutek na svetu! Odprem oči in se zavem,da sem sama… tebe ni… ampak saj je vseeno.

Bil si z mano v tistih najboljših in najbolj prijetnih trenutkih. Nasmešek se mi nariše na obraz.

Zapnem zadrgo,se udobno namestim in zadovoljna ter zadovoljena odpeljem naprej…