Soba za pošasti
Pošlji zgodbo prijatelju/prijateljici prek Emaila
Sedela je na stolu zvezana in jokala. Solze na njenih licih so se v mračni luči svetile kot sence zvezd.
Mož za njo, ki je brusil nož je za hip prenehal in jo pogledal.
Odložil je rezilo in stopil k stolu. Sklonil se je k njej in počasi odpoljubljal sol z njenega obraza.
Ugriznila ga je. Zravnal se je in udaril s tako silo, da se je stol prevrnil.
Natisni si zgodbico
Ja prazniki se bližajo.
Še vedno bi jih rad doživljal kot otrok, na žalost jih ne morem.
Spomnim se mojega prvega pusta.
Natisni si zgodbico