Trenutek ujet v večnost 3.del

(Ocenite zgodbico !)

 Loading ...

VI.

Strmim v sliko. Na njej je obraz moškega, ko ga nikoli ne bom pozabila. Nasmeh, ki me je zapeljal. Usta, ki so mi dala poljube, ki so me še dolgo žgali. Zaprem oči in se prepustim spominom.

Spoznala sem ga na morju. Bil je domačin. Morje in čarobna luna sta me potisnila v njegov objem. Med nama je nora strast neizpetih teles. Roki, ki se iščeta. Jezika, ki žgeta ogenj v lačnih telesih in utripata pod valom strasti. Noči brez spanca, prepojena z vzdihi in sokom dveh teles, ki se prepletala in razlivata v mavrici nežnosti.

Vračam se, vedno znova. Najine noči in dnevi so polni električnega naboja, ki para najino telo. Moje prebujeno telo, ki uživa v dotikih, poljubih. Ki se brezsramno odpira in ga vabi k sebi. Se razdaja.

Ljubim to telo, ki me hrani, ki me polni z energijo, da lažje prenašam dneve, ko ga ni. Za mesece, ki beže mimo mene, in dneve, ko čakam, da grem spet k njemu.

Kolikokrat sem se vprašala, kaj je videl na meni? Kaj vidi še danes?

Objem njegovih rok, ko se me dotakne, mi požene kri po žilah; sem kot tolmun, ki se nikoli ne nasiti šumeče vode, ki jo vedno vrtinči naprej in naprej, a konca ni.

Ja, prebudil je žensko v meni. Še lahko ljubim, še lahko dam in vračam. Iz tečne, nikoli nasmejane ženske je naredil…MENE, kakršna sem danes. Vesela, nasmejana, polna življenja. In moj obraz žari. Vse sem v svojem življenju spremenila: shujšala, še barva las je druga. Postala sem blondinka, zapeljiva ženska, ki ve, kako zapeljati moškega. Lahko sem odprem, vzamem, dam. Moje telo je ena sama erogena cona; kamorkoli se dotakne, vzdrhtim. Brez sramu in lažne morale. Le čisti užitek.

In vendar je napočil čas, ko vem, da moram končati. Najina strast je izpeta, dal mi je del sebe, meni mene vso.

Tokrat grem zadnjič. Ko prevozim tunel Sv. Roka, me pozdravi toplo sonce. Drugi svet. Tako nerealen, a vendar nirvana dveh dneh. Ko sva le midva.

Čaka me. Oči žarijo v pričakovanju. Objema me, močno pritisne svoje lepo telo k meni. Zadrhtim. Ustnice se srečata v poljubu. Jezika se iščeta, sesata , lačna sva drug drugega.

Apartma. Vino se hladi in nepogrešljive vrtnice. Vedno me bodo spominjale na njega. Rdeče, kot plamen, ki tli v meni in se razžari, ko ga zagledam.

Stuširam se, in ko pridem v sobo, me čaka z nabito polno torbo. Pove, da je dovolj toplo, da greva na obalo. Z roko v roki stopava v temno noč. Obala naju čaka. Tu sva se prvič ljubila. Toliko spominov! Luna sije na naju in se smehlja.

Iz torbe potegne odejo, steklenico z vinom, kozarca in sveče. Ja, mulc ni pozabil, da imam rada njen sij. Zlekneva se, pijeva vino. Pogovarjava se, kako sva preživela čas….brez naju. Težko. A še težje mi je sedaj. Moram ga pustiti, moram živeti naprej, brez njega. V soju sveč obmolkneva. Glavi se približata. Kot magnet ju vleče, usta se potopijo v poljubu, ki mi naježi kožo. Kako bom naprej – brez njega? Telo me izda; napne se v pričakovanju in v želji po njegovih dotikih. Njegove roke mi gredo pod majčko, z dlanjo mi boža prsi. Bradavice se postavijo pokonci, kar kličejo po poljubu. Sleče me in ustnice najdejo mojo željno kožo. Ponuja se mu, da se me dotakne, da me z ustnicami sesa, grizlja. Počasi se spušča naprej. Z roko seže pod kavbojke. Muca je vlažna. S počasnimi gibi mi draži ščegija, ki ga vabi. Dih mi zastaja, ko s prsti nežno pritisne in drsi po moji vulvi. Muca ga vabi: vzemi me! Jezik najde gumb užitka. Sesa, prsta suvata v meni. Stopnjuje pritisk jezika, tempo igre prstov. Druga roka mi nežno gnete prsa, včasih narahlo, včasih ojača objem. Zvijam se od užitka. Obrne me na trebuh. Roki božata kožo hrbta, ki žari. Poljubi mi vrat, se počasi spušča po hrbtenici, potuje vedno nižje. Roki mi božata hrbet, jeziček pa ljubkuje moje rito. Mmm, kako paše! Boke dvignem, se mu nastavljam. Roka zaide k muci, jo gnete, kroži po njej. Jeziček pa drsi po ritki, dela kroge in zaide v zadnjo luknjico. Občutek je tuj, a prija. Jeziček zabada, telo pa se mu brezsramno nastavlja. Pohotni boki  krožijo, njegov jeziček je v moji ritki, prsta obdelujeta ščegija, se preselita v luknjico muce. Slišim kot iz daljave moje krike, ki preglasijo šum morja. Telo eksplodira v soju zvezd, ki je nad mano. Telo trepeta. Stisne me v objem in  njegov glas šepeče: »ljubavi«.

Stisnem se k njemu, ga objamem z rokami in nogami. Čutim, kako je pod kavbojkami napet.  Njegova roka mi boža obraz, opazuje me soju sveč in svetle lune. Njegov obraz se smeji. Gledam ga, kako se postavi na roke in natoči kozarec. Ga približa ustnicam, da naredim požirek. Naredi požirek tudi on, a ga ne pogoltne, temveč ga spusti na moja prsa, da se tekočina razlije po njih. Nato pa vse posesa, jezik poliže vso mokroto s kože.

Luna pa sije. Skrila se je izza oblaka in nesramno kuka na naju.

Pokrije me, se stisne k meni. Njegova roka še vedno ljubkuje moj hrbet. Nežno kroži in stopnjuje mojo slast po njem. Še ga želim. Želim čutiti njegovo telo. Roka zaide na njegove kavbojke, pomagam jih sleči. Njegov tič stoji. Ponosno se kaže luni, ki se sramežljivo skriva izza oblaka. Sedem nanj. Ustnice ljubkujejo njegova prsa, napeti bradavici. Spuščam se nižje. Roka zadene kozarec, ki ga dvignem in naredim požirek, nekaj vina pa polijem po njem, po popku. Od hladne pijače se strese. Primem ga za boke in ga pijem. Pijem vino, ki se je razlilo po njem, pijem njegovo kožo, ki se topi in drgeta pod mojim jezikom. Grem dalje. Tič sam najde pot v moja usta, ki ga objamejo, stisnejo v objem. Jeziček nežno obkroži glavico, zobje rahlo grizjajo korenjaka, ki utripa v mojih ustih. Roka se dotakne njegovih kroglic, ki jih objame, gnete. Druga roka je še nižje, boža ga po korenu tiča.

Nežno ga obrnem. Roke raziskujejo njegov hrbet, bradavici ga božata, ko se sprehajata po njegovem hrbtu. Čutim, kako se koža naježi. Prsa drsijo po njem, se spuščajo do ritke, ki se napne. Postavi se na štiri. Roki zaideta na tiča, jezik pa obdeluje njegovo rito. Najde luknjico, se napne in se zgubi v njej, Ven, noter, ven, noter. Telo pod mano trepeta v slasti in nekontroliranih užitkih.

Obrne se. Zreva si v oči, ki so polne strasti. Željne ustnice se približata in se najdeta v globokem poljubu. Njegov tič najde pot v mojo željno muco. Noge mi pokrči in suva vame. Moje telo se staplja z njegovim telesom. Primem si kolena, jih potegnem k sebi. Ne čutim ga več. Čutim pa toploto, ki se širi po meni, iskrice ognja, ki me srkajo vso in na koncu……to več nisem jaz. To je neopisen trenutek, ko te vrže med zvezde, ko te vesolje sprejme v svojo neskončnost, breztežnost. Telo drhti v ekstazi, telesi pa suva drugemu naproti v divjem ritmu, dokler omagana ne obmirujeva. Sliši se le sunkoviti dihanje teles, ki hlastata za zrakom in se najde v poljubu zadoščenja.

Pokrijem naju, se zazrem v nebo. Luna še vedno sije in se mi smehlja. Stisnem se k mojemu morskemu ljubimcu. Vpijam njegov vonj, božam njegov obraz. Morje pa šumi in njena pesem umirja najini vroči telesi.

VII.

Zbudi me hlad. Na obali sva zaspala. Dela se dan, galebi krožijo nad morjem in kričijo. Buda spi. Njegova roka me še v spanju objema. Premaknem se in odpre oči. Potegne me k sebi im mi dahne poljub na ustnice. Vstaneva, se oblečeva in vrneva nazaj v apartma, kje naju čaka topla postelja.

Ko se zbudiva, je že poldan. Odločiva se, da greva v mesto na kosilo, nato na sprehod po obali.

Obala je prazna, Turistov še ni. Hodiva ob obali in najdeva skrit zaliv, do katerega se le stežka pride. Nad nama je previs, pod nama buči morje. Zlekneva se na skalo in uživava v utripu morja. Sonce je že toplo, poletje bo kmalu tu. Nastavljava telesi sončnim žarkom. Roka drži roko. Ne rabiva besed, stisk rok pove vse.

Skloni se nad mano. Razprem ustnice v poljub, a me ustavi, češ, zapri jih. Stisnem ju skupaj in miže čakam. Začutim njegov jezik, kako kroži po liniji ustnic. Kako zapeljivo!

Počasi mi sleče majčko, ljubkuje prsa, ki se napenjajo. Z roko seže do kavbojk, potegne zadrgo. Ustavim ga, saj sva na prostem, lahko kdo pride, naju vidi. Z obraza mi umakne lase, poljubi. »Nema nikog, ljubavi, daleko smo« Ozrem se okoli. Res sva sama, obdaja naju tišina in pesem valov, ki butajo ob obalo.

Slečeva se. Naga se nastaviva soncu. Buda se nasloni na komolec in me boža z očmi, ki potujejo po liniji mojega telesa. Ponosna sem na svoje telo. Vitko, s polnimi prsmi, ki valovijo pod divjanjem srca, ki utripa zanj. Lasje mi pokrivajo bradavico, ki se napenja kot antena. Z roko umakne lase, dlan nežno obkroži dojke. Telo se izdajalsko napne. Kako ga želim! Ustnice že potujejo po mojem telesu. Tudi sama ga poljubljam. Vedno je niže in niže. Obrne me, da sem nad njim. Z roko masiram tiča, ko zajame v usta mojo celotno muco. Njegove roke potisnejo moje telo navzgor. Pokončno sedem z muco na njegovem obrazu, njegov jeziček pa me sesa, liže. Roki božata prsa, zaideta v mojo žarečo notranjost. Krožim z boki, suvam, se natikam na njegov jeziček. Divje se premikam, nad svojim telesom nimam več kontrole. Valovi orgazma me potegne v globino, kjer eksplodira in se razprši kot morje, ki buta ob obalo. Zasopla se prevalim na bok. Buda je za mojim hrbtom. Objame me, dvigne rahlo nogo in vtakne tiča v mokro muco. Suva, prst pa narahlo masira mojo muco. Suvanje stopnjuje, prav tako tudi pritisk na mojo muco. Moje telo sprejme ritem, telo skrčim. Ves je v meni. In zopet tisti krasen občutek, ki žge moje telo in me izstreli v vesolje. Obmirujeva. Telesi sta prepoteni, med kričanjem galebov slišim najino sunkovito dihanje, ki se počasi umirja.

Buda vstane, se na soncu pretegne! Kakšna slika! Telo nastaviva še zadnjič soncu, nato se oblečeva. Z roko v roki se vračava nazaj, vmes pa se loviva kot razposajena otroka. Obala odmeva od najinega smeha. Srečna sem!

Ko prideva v apartma, je že noč. Najina zadnja noč. Le še ta mi je ostala, ne bom se več vrnila. Čeprav ga bom še vedno želela. Čeprav ga bo telo klicalo, si želelo njegovih rok, ustnic. Odmahnem z glavo. Proč misli! Zdaj se še tu, zdaj je še moj.

Buda me pošlje v kopalnico. Pove, naj ne hitim, saj mi je nekaj pripravil. Tudi on? Nasmehnem se pri sebi, tudi jaz imam nekaj. Torbo vzamem s seboj v kopalnico. V katalogu sem našla krasno spalno srajco. Dolga rdeča svila, tanke naramnice, ob straneh razporek, prepleten s tanko vrvico. Sexi. No, vsaj zame. Stuširam se, si oblečem spalno srajco, se nežno nadišavim z Muskom. M, prijeten vonj. Želim biti lepa. Zanj!

Vstopim v sobo in obstojim. Po omaricah prijetno gorijo sveče. Buda je še vedno oblečen. Stopi proti meni, me objame in izza hrbta potegne rdečo vrtnico. Da mi jo: »za moju ljubav!« »To nije sve!« reče. Stopi do radia in ga prižge. Po sobi zadoni Zečič in njegova pesem Tamo, kdje je srce. Potegne me v plesni korak in reče, naj poslušam besedilo. Je zame, vedno ga bo spominjala name. Telesi, tesno objeti se rahlo premikata v taktu glasbe. Zečič poje: To što imaš, nitko nema…..Glavo naslonim na njegova prsa. Poslušam besedilo, ganjena sem. Tisoč žalostnih misli tava po moji glavi….še malo, pa ga ne bo. Solze sreče in žalosti tiho polze po licu. Kakor, da je slutil moje žalostne misli, je dvignil obraz k sebi in me pogledal. Rekel ni nič, le s poljubi je pil solze z mojega obraza. Tiho sem ihtela in preklinjala usodo, ki mi ga je dala le za kratek čas.

Glasba igra, njegova roka nežno drsi po svili. Dvigne me v naročje in me odnese do postelje. Med poljubom me spusti na posteljo, se stisne k meni. »Ljepa si, ljubavi.«

Spalno srajco potegne z mene, se še sam sleče. Tiho se gledava. Vrtnico vzame iz mojih rok in me nežno boža z njo po telesu. Tu in tam se ustavi, poljublja napeto kožo. Boža moje telo, ki se mu ponuja, ki žari pod njegovimi usti. Vsak njegov dotik je tako nežen…..

To zadnjo najino noč vsa se ljubila vso noč, hotela vsa posrkati vsak delček najinega telesa. Telesi sta trepetali v sladki bolečini, se predajali užitkom, katerim ni bilo konca.

Sveče so že zdavnaj ugasnile, ko sva zaspala.

Jutro nama je prineslo slovo. Besede niso bile potrebne. Dolg pogled, ki se je zahvalil za vse, kar mi je dal. Zadnji poljub, ki je izpil del mene, ki je ostal z njim. Za vedno.

Velikokrat rečem, da je čas, ko naj bi mi bilo najtežje, je bil moj najlepši čas. Ločitev, selitev – vse stresno. A pokonci me je držal Buda, ki mi je dal vedeti, da sem močna. In ženska v kateri kipi sla po življenju. Vsi tisti občutki, ki mi jih je dal, ko sem se počutila kot kraljica. Ki jo razvaja s svojim telesom, ko spoznava svoje telo, ki se prebuja iz otrplosti. Prebujeno telo, ki se odziva in uživa. Čas, kjer ni ure. Čas, katerega sem želela zadržati in katerega še danes želim vrniti. A vem, da tega ne morem. Loči naju, zdaj in vedno bo. Najina pravljica je izpeta. Ostal je lep spomin…zdaj brez solza; le hvaležnost, da sem ga lahko spoznala in doživela svojo romanco.

Včasih, ko je želja po njem premočna, pogledam luno. Večno bo gor sijala in se skrivnostno nasmihala. In vedno, ko jo bom pogledala, se bom spomnila na mojega morskega ljubimca. In na najin čas, ki je minil za vedno.