Trenutek ujet v večnost 4.del

(Ocenite zgodbico !)

 Loading ...

VIII.

V medli svetlobi luči iščem znan obraz. Ne najdem ga. Ni te. Želim te videti, čeprav za hip. Občutiti tvoja usta na sebi, dotik tvoje roke na mojem lačnem telesu. V objem me stisne znana roka, a gledam neznan obraz. Zamižim in si zamišljam, da si to ti. Samo tako lahko sprejmem poljub, ki pa ni tvoj. Nežna usta se spustijo na moja, jezik išče mojega. Omama, ki se širi po mojem telesu, ki me izda.

Želja po nežnostih, katere si mi nudil. Telo, ki se je pod tvojimi dotiki  razcvetelo, koža, ki je želela del tebe sprejeti vase, te obdržati. Neumnost, si rečem. Ni te. Odprem oči. Tuj obraz me gleda s poželenjem, prav tako, kot si me gledal ti. Roke, ki mi slačijo obleko in me božajo. Jezik se igra z mojima bradavicama, ki se postavita pokončno in prsa, ki se ponujajo v poljub.

Vem, da se bom lahko predala, če si bom zamišljala, da si to ti. Da je tvoj jezik, ki se igra z mano, usta, ki dihajo ob  meni, z menoj. Ne želim odpreti oči, ker te bo noč pregnala. Spet bom ostala prazna, nepotešena. Bolje, da oči ostanejo zaprte, saj le tako ostaneš tu. Njegov vonj. Diši po tebi. Roke me božajo, jezik me zapelje, da pozabim realnost.

Spušča se nižje. Muca te čaka. Ponuja se nestrpno, da jo vzameš v usta, da sesaš, ližeš. Pozabila sem, da nisi ti. Prevladala je lakota mojega telesa, katero se je predalo užitkom in želji, da se reši napetosti, ki gori v meni. Ko prsta najdeta vročo luknjico, se zatrese celo telo. Sprejme igro prstov, ki suvata v meni, vroči jezik na ščegiju. Moja roka objame njegov obraz in ga prilepi na kožo. Želim, da začuti sok moje naslade, ki gori v meni in se daje tebi. Telo me izda. Ne zdržim več. Potegnem njegov obraz k sebi in ga poljubim. Poljub diši po meni.

Nataknem se na njegovega tiča, ki me željno čaka in me sprejme v vsej svoji veličini. Njegove roke me primejo za boke in z mano diktirajo divji ritem, s katerim želim pregnati tvoj obraz, ki se reži ob meni in ne dovoli, da telo reši bolečine, ki trepeta v meni. Tvoj obraz se izgublja v temi,  telo pa se grobo nasaja na njegovega tiča. Kruta igra, s katero kaznujem sebe, ker sem ti pustila oditi. Kaznujem telo, ker te še vedno želi. Ne vem več, ali je to bolečina, ali je strast. Le moje telo, ki se z ihto nasaja na njegovega tiča in ga zajema v vsej njegovi celoti.

Čutim njegovo veličino, ki me polni in eksplodira nekje daleč v meni. In takrat izgineš. Ni te več. Je le telo, ki golta vrtinec naslade, ki osvobodi goreče telo in ga napolni z olajšanjem. Potno telo objame tuje telo. Toplo, kakor tvoje. Objem, poln nežnosti me vzame v svoje naročje in me zaziba kot otroka. Pospešen dih ob meni, ki se umirja z mojim dihom. In med nama tvoj obraz, ki bledi.

Upam, da ga bom nekoč pregnala za vedno. Pogledam tujca ob sebi. Njegov obraz, ki se mi smeji. Roka, ki me boža. Srečen je. Ne ve, kaj se je v meni dogajalo. Molče položim glavo na njegova prsa. Z roko božam telo. Ni tvoje, a je prijetno in toplo. In je tukaj, z  menoj. Ti si daleč. Ne bo te več. Moje telo te bo še želelo, a našlo te ne bo nikdar več. Tvoj obraz izginja, poteze so nejasne. Vem, še si tu, a upam, da boš izginil kakor megla, ki se počasi dviga nad mestom in pušča sramežljive žarke sonca na zemljo.

IX.

Telefon zazvoni. Pogledam in vidim tvojo številko. Že dolgo nisi poklical. Minila so že tri leta kar sva bila zadnjič skupaj.  Tri leta, ko sem te želela izbrisati iz svojega spomina. Ko sem sama sebe želela prepričati, da si bil del lepih sanj, ki pa niso realne. Najina srečanja so bila tako nežna, nabita s strastjo in čustvi, da sem se spraševala, če sem res vse to doživela. Vsi ti občutki, katere si mi dal – je bilo vse to res? Sem res vse to doživela? Ja, vem da sem, da si bil realen. Dal si mi toliko lepih spominov, a toliko bolečine, ki je več nisem mogla prenašati. In ko sem bila na dopustu, spet na morju, sem želela najin čas, da se vrne nazaj.

Videla sem te v sončnem zahodu, slišala tvoj glas v šumenju morja. Moje telo se je napelo, zadrhtelo, kakor da ga boža neviden ljubimec. Nisem te želela poiskati, ker sem mislila, da  te bom pozabila, te izbrisala iz spomina. A te nisem mogla, del tebe še danes živi v meni. Vse te nežnosti – moj bog, kako jih pogrešam. Le kaj je na tebi tako privlačnega, da me še danes vleče k tebi?

Želim te pozabiti, želim svoje življenje nazaj, brez tebe. Da se lahko popolno predam, da lahko ljubim njega. A ga ne morem. Ti si še vedno v meni. Ne morem te pozabiti. In zdaj me kličeš. Tvoj glas…..kako sem ga pogrešala! Roka se trese, ko držim telefon. Telo drhti, ko me tvoje besede božajo. Sanjaš, kako me držiš v objemu. Veš, da sva daleč, a spet tako blizu. Potrebuješ me, da boš šel lahko naprej, a moraš se posloviti. Samo enkrat še…

Nočem iti. A me vleče k tebi, želim te, pa čeprav vem, da bo moje srce spet krvavelo. Premaga srce, ne razum…in tako obljubim, da pridem. Zmeniva se, da se dobiva v Bosni, ob reki Uni. Je na polovici moje in tvoje poti.

Odložim telefon. Sesedem se na stol, saj me noge ne držijo.  Kaj naj naredim? Tri leta sem te želela pozabiti. Pozabiti tvoj obraz, tvoje roke na meni. In zdaj, ko sem te končno potisnila nekje na rob mojega spomina, si spet tu. Oživeli so vsi moji občutki sreče, katere si zbudil v meni in katere sem doživela le s teboj. Del mene te želi, del mene te zavrača. Noči so brez spanca, ne morem se odločit – naj grem ali naj ne grem. Vem, da le varam in slepim sama sebe, da bom šla. Ker te še vedno noro želim. Moje telo si želi tvojih dotikov, pa čeprav le še enkrat. Občutiti še enkrat popolno srečo, katero sem občutila le s teboj.

Zmedenih misli vozim proti Bosni. Kakšen si? Morda mi danes ne boš več všeč? Morda si se spremenil. Koliko vprašanj, a odgovorov ni!

Una. Divja reka, ki teče po kolenastem slapu navzdol. Ni te še. Opazujem njen tok in silo vode, ki kipi čez zapreke. Tok vode je močan, prav tako tudi čustva, ki besnijo v meni. Naslonim se na ograjo. Voda me pomirja. Upam, da te ne bo. A si že tu. Molče me objameš.

Stisneš me v svoj objem. Pogledam tvoj obraz. Nasmeh je še vedno isti, zapeljiv. Ustnice me potegnejo v poljub, ki je izbrisal čas, ko te ni bilo. Telo dehti. Počutim se kot da sem v nebesih. Ja,  saj sem res. Za naju ne obstaja včeraj, jutri, danes. Je le trenutek, ko sva skupaj. Drugo ni več važno, sva le midva. Objem dveh teles, ki širita toploto in prižigata strast. Prav božansko se počutim v tvojem objemu. Slutim toploto tvojega telesa, ki me mami, vabi. Nočem misliti na jutri, želim vpiti vsak premik tvojega telesa, vsak nasmeh s tvojega obraza; zdaj in tukaj.

Z roko v roko prideva do motela, kjer najameva sobo. Komaj dočakava, da sva sama. Lačno planeva drug po drugemu. Oblačila lete z naju, medtem ko so usta v poljubu. Roke drsijo po koži, ki le čaka na dotik. Telesi kot v vročici hlepita po bližini in se končno spojita. Od neučakane strasti kriknem. Objamem te z nogami, z rokami, da se utopim v tvojem objemu. V meni si ves pokončen, čutim toploto, ki se širi po meni in me srka.

Padeva v divji ritem, ki naju vleče v nepopisne užitke, nad katerimi nimava kontrole. V meni gori plamen naslade, ki veličastno eksplodira in mi prinese olajšanje. Potna, zadihana, a polna energije te pogledam. Tvoje oči me gledajo z mehkobo in nežnostjo. Pobožaš mi obraz. Roka kroži po liniji telesa. Mehka je, dotikaš se me s toliko nežnosti. Objamem te, roko naslonim na tvoja prsa. Čutim pospešen utrip tvojega srca. Tvoja roka polzi po mojem vročem hrbtu. Zaprem oči. Želim, da si zapomnim ta trenutek. Ta občutek popolnosti.  Ob tebi sem mirna. Vem, da mi lahko daš le ta trenutek, a drugega tako ne zahtevam.

Toplota tvojega telesa me zaziblje v spanec. A ne pustiš mi dolgo spati. Kakor da želiš nadoknaditi čas, ko nisva bila skupaj. Tvoj objem je nežen, jezik gibčen, roke zahtevne. Moje telo je kot elektrika, po katerem švigajo iskre. Tako popolno, enkratno, neponovljivo, nepozabno.

To ni več poželenje, sla. To je pretakanje duše in telesa drug v drugega. To sta jing in jang, izpolnjena do potankosti. Izpijeva zadnji atom energije telesa. Utrujena, a zadovoljna obmirujeva v potu izčrpanih teles.

Zbudim se v tvojem objemu. Pogledam te in se srečam s tvojimi očmi. Gledaš me z nasmehom. Rahel poljub me zbudi dokončno. Tvoje roke me znova božajo, zopet me vabiš v igro teles. Moje telo te čuti povsod. Užitek, ki mi ga daješ in užitek, ki ga sprejemaš. Gledam tvoj obraz, medtem ko se bližaš vrhuncu.

Žari od strasti in ko eksplodiraš globoko v meni, zapreš oči in izgovoriš moje ime. Telesi sta še vedno prepleteni, ti pa govoriš, da me nočeš nikdar več spustiti od sebe stran. Poslušam te molče, z zaprtimi očmi. Vem, da so to le sanje. Nimava skupne prihodnosti, preveč naju loči – moj in tvoj svet.

Odprem oči. Sonce kuka skozi okno in  je najin sovražnik. Postavi naju na realna tla.

Najin čas je minil, tu je slovo. Ob odhodu mi spet rečeš, naj pridem živet k tebi. Veš, da tega ne morem. Imam službo, ki jo imam rada in dom, ki je daleč od tebe.

Moram nazaj, v svoje staro življenje…. brez tebe.