Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Jan 3, 2015

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Zate vse! 1. poglavje



10303798_863750163675677_2826711522174906798_n1. POGLAVJE

Dež.
Dežne kaplje so padale po listih bližnjega drevesa in po njih spolzele do tal, kakor slap med kamni v gozdu.
Lilo je že skoraj cel teden.
Sploh se ne pozna, da se bliža poletje. Pomlad je vedno bolj podobna jeseni.

Naomi je sedela na okenski polici v svoji sobi in gledala, kako dežne kaplje polzijo po stekleni šipi. Oboževala je dež in mraz. Celo bolj kakor sonce. Vsakič, ko je padal dež, se je spomnila kaj in kako ji je bilo v letih njenega življenja, saj sta ji mir in tišina dala čas za razmislek.

Sedaj je teklo že 16. leto. Kar hitro ji je minilo, pa da se še zavedla ni.

*vse najljubše izgubljam..* je pomislila tokrat. *Se malo pa bom spet sama…*

In ravno v tistem trenutku, ji je zazvonil telefon. Klicala jo je prijateljica iz društva živali, v katerega se je letos včlanila. Starejše vodje so bili Neža, Luka, Matej, Teo in Nežin mlajši brat Tine. Vsak teden so obiskali društva za zaščito živali in živalsko zavetišče. Kjer je bila potrebna pomoč, so pomagali: nahranili živali, očistili dnevne prostore, jih peljali na sprehode in se z njimi zabavali in igrali. Vsake toliko pa so se dobili kot prijatelji in malo zažurali pri gozdni koči, ki je bila last Nežinega očeta.

Tudi tokrat, jo je Neža vabila na en mali žur. Naomi je bila najmlajša med vodstvom, vendar so jo sprejeli kakor sebi enako. Saj ni veliko punc, ki obožuje naravo, se ne ozira na nohte in uničeno pričesko, se rada umaže, obožuje orožje in spanje v naravi.

Ko se je oglasila, je najprej zaslišala nek ropot. Malo je počakala, nato pa jo je Neža ogovorila:

“Hej!”

“Hoj hoj”

“Dej te pridem iskat, p gremo prespat k koci za čez vikend. Sej mas zdaj neke šolske počitnice, mar ne?”

“Ja, imam ja. Kdaj pa prideš? Pa kaj s seboj vzamem??”

“Pridem čez približno pol ure, da vse pripraviš. Gremo verjetno vsi. Vzemi s seboj za približno dva dni in to je to. Pa če želiš, še tako kako stvar zase.”

“Aha, ok. Se vidimo.”

“Ok, čau čau”

“Bye!”

Ko je prekinila, je najprej zavzdihnila. Spet ga bo videla. Oblekla je malo daljšo majico, s kratkimi rokavi in lepim V-izrezom, ne preglobokim ampak je vseeno bil,v vojaških barvah. Potem vojaške hlače in s seboj pulover temno zelene barve. Spustila se je po stopnicah v pritličje, kjer je našla mamo in očeta v dnevni sobi. Po televiziji sta gledala oddajo ‘Kdo bo koga?’, njuna najljubša.

Prisedla je zraven in mama jo je objela “Je vse v redu?”.”Je ja. Neža je klicala. Pride pome čez pol ure. Vabi me na vikend v kočo. Ali smem iti?” se je obrnila k očetu, ta se ji je pa samo nasmehnil “Zelo si bila pridna zdaj v šoli. Dobila si lepe ocene in zelo si pomagala v vašem društvu. Tako da, če se mami strinja, lahko greš.” Naomi je veselo pogledala mamo in ta ji je samo smeje prikimala. “Oh, hvala vama!

Najboljša starša sta na svetu!” je vzkliknila, ju objela in odhitela v sobo, da se pripravi. Vzela je mp3-player, dvoje slušalke, če ene zgubi, dve malo tanjši knjigi, dva puloverja, 3 majčke z V- izrezom, še dvoje hlače: ene modre oprijete kavbojke in druge malo bolj ohlapne temno zelene kavbojke in krtačo za lase, saj je imela dolge skoraj do zadnjice. Potem pa se par listov ter svinčnik in radirko. V skrivni žep nahrbtnika, pa je spravila nož, ki ji ga je oče kupil, od kar sta začela skupaj hoditi v naravo.

Pol ure je hitro minilo in že je Neža potrobila zunaj. Naomi je pograbila svoje stvari in stekla po stopnicah. Zunaj se je se pozdravila s starši in že sta se vozili k Neži in Tinetu, domov, od kjer se tudi potem odpravijo naprej.

Pred hišo so že bili Tine, Luka in Teo. Mateja pa smo, kot zmeraj morali čakati.
“Oilaaaa!” Jo je Teo kakor zmeraj pozdravil, s kakim smešnim izrazom na obrazu. Tako, da se je morala vedno nasmehniti nazaj. Sedaj ni bila nobena izjema Pogledala ga je in ga z nasmehom na obrazu pozdravila nazaj “Oila!”. Luka je bil pri Nežinem psu Gromu in ji je od tam dvignil roko v pozdrav in se nasmehnil. Tudi njega je pozdravila. S Tinetom pa sta se samo z dvigom glave pozdravila, kakor vedno.

Hitro so vse stvari zložili po avtomobilih, počakali da se je Matej prikazal in se odpravili. Ker navaden avto ni za 6 ljudi, so se odpravili s kombijem. Trije so sedeli spredaj: Neža, ki je vozila, Matej in Teo. Luka, Tine in Naomi pa so bili zadaj v kombiju. Postlali so si s podlogami in se posedli na tla. Sprednji in zadnji del je ločilo majhno okno, katero se je dalo odpreti. Tako so se slišali med seboj. Ves čas so se zafrkavali in govorili, kaj bodo počelu gor. Vsi razen Naomi. Bila je bolj tiha, oseba, ki se rajši prilagodi drugim. In tako je samo poslušala.

Vanjo je butnil svež zrak gozda. Tišino okoli nje je prekinjala le nežna pesem ptičjega petja in zvok dežjih kapelj po drevesnih listih. Kako je pogrešala to! To tišino, mir, svobodo.
“Primeš to?” jo je Tinetov glas prebudil iz sanjarjenja. Pokimala je in se nasmehnila. Prijela je vrečko in 2 podlagi za na klopce. “Hvala!” se ji je nasmehnil in skupaj sta stvari odnesla v kočo, katero je Neža že odklenila.
S Tinetom se nista dosti pogovarjala. Njo je bilo sram, saj ni bila dokaj družabni tip, on se je pa bolj zafrkaval z drugimi tremi fanti. Kadar sta spregovorila, se je počutila nekako bolje. In to je tudi jemala resno in sebi pomembno.

Potem, ko so bile vse stvari iz kombija pred kočo, so si razdelili delo, oziroma jim je Neža razdelila delo:
– Neža: pripravit vse za kosilo, zložit stvari v kuhinji,

– Luka in Teo: pripravit klopce, mize, stole, jih pokrit z podlogami
– Matej: zakurit ogenj zunaj v ognjišču, pomagat Luki in Teu
– Naomi in Tine: nabrati drva za v kuhinjo in spalnico, zakurit ogenj v notranjih prostorih, pripravit ležišča za spanje, skuhat kavo.
Ko so se vse zmenili, so se lotili svojih opravil. Tine je pogledal Naomi in se ji nasmehnil “Torej, ti si z mano ha?”. “Če te moti, grem lahko k Neži.” Je bolj zadržano odgovorila in se že obrnila, da se odpravi, na kar je začel kriliti z rokami proti njej in hitet z besedami “Ne, ne!! Me ne moti! Sem vese! Kam greš? Me boš kar samega pustila?”. Naomi ni mogla kaj, da se nebo zasmejala “Pa saj si kot otrok!”. Malo se je umiril, ko je opazil, da ne gre nikamor. Nato je Naomi sklenila roke na prsih in rekla “Torej, kaj prvo narediva?”. “Pridi!” se ji je nasmehnil in skupaj sta se odpravila za nadstrešek, kjer so imeli zložena drva.

Vzela sta vsak svojo košarico za drva in polne košarice odnesla, eno v spalnico ena pa v kuhinjo. Za razliko od drugih skupnih dni, sta se danes veliko pogovarjala. “Znaš skuhat kavo?” Jo je vprašal, med tem, ko je po vse sobi skal vžigalnik. “Znam ja!” je smeje odgovorila in se začela potihoma smejati. “Zakaj se smeješ?” jo je vprašal, med tem ko je pregledoval predale omaric kakor detektiv. “Pa ne vem ne. Ker si videti kot kak detektiv, a vžigalnik imaš tukaj.” je rekla in vzela vžigalnik v roke ter mu ga pokazala. “To si naredila zanalašč mar ne?” jo je pogledal in se začel smejati. “Jaz ne.” se je nasmehnila in mu podala vžigalnik. Začel je z vžiganjem ognja v kuhinjski pečki, ko jo je pogledal “Torej znaš skuhat kavo?”. Sedela je na pultu, ko mu je odgovorila “Še enkrat. Ja, znam.

Ampak si vzel vžigalnik in ne morem prižgati štedilnika.” . “Pa kaj ne poveš!” je vstal in ji prižgal štedilnik. V pečki je že začelo malo tlet, tako da jo je zaprl, da se lažje ogenj vžge. Skupaj sta poiskala vse potrebno: lonček za kavo, sladkor, kavo, žličko in vodo. Tine je napolnil lonček z vodo in ga pristavil na štedilnik, Naomi pa je vodo sladkala. Počakala sta da, dokler ni zavrelo.

“Si imela kake probleme doma, ker greš z nami?” jo je vprašal Tine, z malo zaskrbljenim obrazom.

“Ne, niti malo. Ker sem zdaj kar pridna v šoli in take zadeve, so me brez problemov spustili. Celo za cel vikend. Zakaj pa sprašuješ?”

“Zdiš se mi nekako slabe volje. Je tako kaj narobe?”

Naomi ga je pogledala, se usedla na pult in mu odgovorila “Tako ni nič narobe. Samo razmišljam kako to, da se danes tok veliko pogovarjava.”

“Kako to misliš? Saj se vedno pogovarjava.” mu ni bilo čisto jasno.

“Mogoče 2 besedi na dan spregovoriva. In te sta živijo in adijo. Drugače pa ne. Tudi če preživiva cel dan skupaj.”

“Na to pa nisem nikoli pomisli. Verjetno sem imel pogovore s tabo v glavi, pa sem mislil, da sva se pogovarjala.”

“Zakaj pa bi imel pogovore v glavi?”

“Ne vem. Ker sem malo zadržan, kadar se gre kaj o tebi. Nikoli ne vem kaj si misliš o meni če kaj naredim ali pa pokažem.”

Pogledala ga je in se nasmehnila ravno, ko je voda zavrela. Vstala je odstavila lonček in natresla kavo v vodo. “Greš vprašat, prosim, kako kdo kavo pije?? Nočem kej zmešat.”. V odgovor se je nasmehnil, bolj sam sebi kakor njej, pokimal in se čez nekaj časa vrnil z podatki. Skupaj sta vse pripravila in odnesla ven. Najavila sta pavzo in so se tako vsi usedli okoli ognja na udobne stole in se pogovarjali, kaj bodo danes počeli.

Ko so se vse dogovorili, so se +vrnili nazaj k nalogam. Tine in Naomi sta pospravila kozarčke, vse uporabljeno pomila in pospravila. Nato sta se odpravila v notranje prostore spalnice. Med tem časom, ko je Tine zanetil ogenj v mali pečki v kotu, ki je zelo ogrela celo sobo, je Naomi pometla.

“To ti gre pa kar od rok.” jo je piknil Tine, med njenim pometanjem. “Pa kaj me maš za princesko?” se je vstavila, naslonila na palico metle in ga pogledala. “Pa ne vem ne. Dlani imaš že take.” je rekel stopil do nje in ji vzel dlani v svoje. obrnil jih je navzgor in jih pogledal. “Kot sem rekel! Niti žulja nimaš, niti se ti ne pozna nobeno delo.”. Začela se je smejati in se je vrnila k pometanju, rekoč: “Raje zakuri do konca, ne sam na polovico, da potem še za spanje vse pripraviva. Pohiti!”. Ko je uspešno zakuril, sta po tleh raztegnila mehke podloge, na njih pa postavila njihove stvari-nahrbtnike, spalne vreče…. “Ti greš hiter spat?” jo vprašal ravno, ko je svojo spalno vrečo razgrnila po tleh. “Jaz sem ta zadnja kar se tiče spanja. Spat grem takrat, ko vsi že spijo.”. “No lepo. Vsaj z nekom se bom lahko pogovarjal pol zvečer.”.

Ko so vse pripravili, so se ponovno dobili pri ognjišču. “No, sedaj ko smo vse pripravili, pa pojdimo na bolj pomembne stvari: tabor. Kako, kje kdaj?” je Neža prevzela prvo besedo. Nekaj časa so se gledali z nasmejanimi obrazi in pili sok ter jedli biskvit. “Kaj pa če bi šli na Kolpo?” je Naomi podala prvi predlog. “Ja. Pa postavimo tam šotore p se imejmo lepo. Kako zabavo naredimo pa tako.” je predlog razširil Luka in Teo ga je podprl. Zelo kmalu so se vsi strinjali. “Kaj ko bi naredili teden z otroci, ki tudi veliko pomagajo v zavetišču? Sigurno bi bili zelo veseli.”. “Ja, pa mamo dnevne delavnice pa igre čez dan, pa se kopamo v Kolpi, gremo na kake sprehode, pa še taborniki bodo sigurno v bližini, pa se lahko z njimi igramo kako krajo zastave.” se je Naomi takoj strinjala, kakor tudi vsi ostali.

“Torej je dorečeno. Tabor na Kolpi, začetek julija, z otroci, približno 7 dni. Naloge vam še razdelim pa vas obvestim po e-meilu, zmenjeno?”. Kmalu so na glas zavrteli različne zvrsti glasbe, peli, plesali, pili, jedli in se zabavali. Teo, Luka in Tine so tudi že malo preveč alkohola spili in jih je začelo že malo nesti. “Zakaj p ti ne piješ?” jo je Tine vprašal, ter sedel zraven nje. Roke je imel zadaj, da se je opiral na njih. In tako je eno približal Naominem hrbtu in se je dotaknil, kakor da se tega ne zaveda. “Saj pijem. Sok p malo radlerja. Ne maram okus po pivi, tako da se bolj soka držim. Zakaj si pa ti že toliko spil? kaj je sploh poanta, če piješ preveč?”.”Saj nisem dosti spil.

Veliko manj sem kot Luka p Teo.”. Pogledala sta ju in videla, kako se zafrkavata okoli brez vezne stvari. “A si siguren?”. “Seveda. Saj ne morem bit pijan potem še tukaj s tabo ne? Saj se potem ne boš hotela pogovarjati z mano.”. “Ne, res se nebom…” ni dokončala, ker jo je Teo povlekel k sebi.”Rada plešeš?” ji je zakričal na uho, saj sta bila zelo blizu zvočnika. “Odvisno. Kakšen ples pa?”.”Mešano. Po glasbi.” se ji je nagajivo nasmehnil in začel plesati. Kmalu je ugotovila njegov način plesa, ki je bil nekako čuden, in se vklopila. Z eno roko jo je držal za pas, drugo pa je držal visoko v zrak in tleskal z njo po ritmu. Naomi je zelo rada plesala. Odmislila je, da jo po možnosti vsi gledajo in se je prepustila. Hitro je ujela ritem pesmi in z boki lepo plesala na ritem. Teo, malo začuden kljub opitju, jo je bolj prijel okoli pasi in plesala sta kar nekaj pesmi: domače, pop, disco… Končala sta, ko se je Teo zaletel s hrbtom v Luka, ki je ravno plesal s Nežo. V šali in hecu, sta naju z nežo pustila in odplesala skupaj naprej. Malo utrujene, smo se sesedle poteg Mateja. Naomi se je zadihana nasmejala Tinetu, ki je sedaj malo bolj žalostno gledal proti njej.

“Ti plešeš?” je Mateja vprašala Naomi, na kar ga je, kljub njegovemu odkimavanju, zvlekla gor ter mu pokazala par korakov. Hitro jih je razumel in zelo kmalu sta že plesala na bolj mirne pesmi, ker hitrih gibov Matej ni znal, saj so se mu noge, skoraj same od sebe, zapletle.

Po nekaj uspelih odplesanih plesih, sta se v sedela poleg Tineta in Neže. “Veste kaj? Jaz grem spat.” Je Matej kar hitro rekel, vsem zaželel lahko noč, ter se odpravil v spalne prostore. “Spiš tam, kjer maš svoje stvari, ok?”.”Zmenjeno.” je še Matej rekel, nato pa izginil. Luka in Teo sta še zmeraj plesala. Prav smešno jih je bilo gledati. Luka je tudi kmalu imel že dovolj, saj ga je začel grabiti glavobol.

Neža ga je od premila v spalne prostore in tudi sama odšla spat. Ura je pokazala že 2:30 zjutraj. Teo, Tine in Naomi so sedeli zunaj okoli ognja in v tišini gledali ognjene zublje, ki so znova in znova objemali naložena drva. “Ven in znova nazaj. Za sabo pa pušča samo še bledi sijaj.” si je Naomi tiho zašepetala. Tišina ni minila še kar neka minut, potem pa jo je prekinil Teo “No ja, grem tudi jaz spat. Se nam pridružita?”. V odgovor sta samo zasanjano prikimala.
Teo je kmalu za tem izginil, Naomi in Tine pa sta še kar sedela tam in gledala ognjene zublje. Naomi je poiskala svoj blok, ter vanj začela pisati. Tine jo je v tišini gledal. Ko je nehala malo pisati, jo je tiho vprašal “Ali smem izvedeti, kaj si pisala, ali pišeš dnevnik? Če ja, potem nočem vedeti. Tvoje je tvoje.”. Medlo se je nasmejala ter dejala “Je dnevnik, ampak je tudi pesmarica. Rada pišem pesmi. Bi poslušal kako?”.

Nasmehnil se ji je ter prikimal kakor majhen otrok. “Sej niso vse dolge po 4 strani. Nekatere imajo samo 4 vrstice.” ga je malo žalostno pogledala. Nasmehnil se ji je ter se primaknil bližje k nje “To me pravzaprav sploh en moti.”. Malo je prelistala dnevnik in kmalu našla pesmi. “Evo, ta je bila prva. Napisala sem jo v letu, ko mi je umrl dedi. Tukaj te ni, le kje si.
Jaz rabim te, pridi prosim te.

Pridi nazaj, objemi me
Naredi da svet ustavi se.
Izgubiti te nočem nikoli
Ti si luč na moji poti.
Le s tabo vidim kam grem
Brez tebe se izgubiti ne smem.
Čuvaj me, vedno in povsod
Kakor angel, tako rekoč.”

Ko jo je prebrala, ji je solza spolzela po licu. “Hej, ne prosim no.” je hitel Tine “Mi je že žal, da sem sploh kaj prosil. Prosim ne jokat.” . Naomi si je obrisala solzo ter ga pogledala v oči “Saj je v redu. Spomini nanj so še vedno premočni. Ti še kako preberem? Kako bolj veselo, če jo najdem?”. Prikimal ji je in že je listala po bloku. “Aha, sem jo našla.

Sonce sije, ti si tu.
Najlepši dan v mojem življenju.
Končala ga nikoli nebom
Le s tabo preživela ga bom
Skupaj obiskala bova svet
vse po čez in povprek
Nasmehni se mi samo malo
in opazil boš življenje pravo.”

“Všeč mi je.”.”Meni tudi. Kaj bova še malo tukaj ali greva spat?”.Tine je samo skomignil z rameni in znova pogledal v ognjene zublje. Sedaj so bili že manjši, saj so prenehali nalagat. “Kaj je narobe? Nekam čudno se vedež, že od kar smo plesali.”.”Kaj si ti misliš o Teotu? Ti je všeč?”.”Od kje ti sedaj to?”.”Pa tako vprašam. Nisi mi odgovorila.”.”Všeč mi je samo kot prijatelj. Sploh nisem še razmišljala, da bi sploh kaj imela z njim.

Zakaj sprašuješ?”.”Ker se mi je zdelo, da si uživala v plesu. In pol z Matejem.”.”Zelo rada plešem. Ni mi pa všeč noben od njiju dveh.” je odgovorila ter se obrnila stran. “Sem že upala, da se bom končno imela lepo, ker nimam staršev neprestano za hrbtom. Zakaj moreš biti kot oni?

Pa saj nisem 5 let stara.”. Tine je hitro opazil, da je pretiraval z načinom spraševanja. “NE, NE. Prosim ne bodi jezna name.” vstal je in jo z rokami obrnil proti sebi ter jo prijel za ramena. “Prosim ne. Sam mal sem bil užaljen, ker mene nisi povabila na ples. Mislim vse si, razen mene.”. Naomi ga je pogledala “Samo to je problem?” ga vprašala, ter se odpravila do radija. Našla je par mirnih pesmi ter zavrtela prvo. “No pridi.”.”Veš d ne znam čist ne?” se je malo obotavljaje premikal prti njej. “Mateja sme naučila, bom tudi tebe.” se je nasmehnila. “Sedaj pa tako. Bolj počasi…
Ko mu ej razložila vse korake, sta zaplesala. Tudi Tine je hitro dojel korake in kmalu sta že tekoče plesala. Smejala sta se vsakič, ko sta drug drugemu stopila na stopalo ter se ob tem zelo zabavala. Kmalu ej prišla najpočasnejša pesem. “In kaj sedaj?” jo je vprašal, še vedno držeč za njej hrbet in dlan.

Pogledala ga je v oči, bil je malo večji od nje, za kak centimeter. “Sedaj pa spremeniva držo.”. Obe roke mu je premestila na njej pas, se premaknila bližje njemu, ter svoje roke položila na njegova ramena. “To mi je pa všeč.” ji je tiho zašepetal, ter jo stisnil bližje k sebi. “Sedaj nisi več užaljen?” ga je po nekaj minutah tiho vprašala, na kar je samo odkimal.

“No, sedaj znaš plesati.” mu je dejala, ko se je pesem končala. “Pospraviva malo in pojdiva spati.”. Čeprav se ni strinjal, ji ni oporekal. Pospravila sta smeti in druge stvari spravila pod streho, v primeru nočnega dežja. Ko sta hodila proti spalnih prostorih, jo je nežno prijel za zapestje in jo obrnil prsti sebi.

“Hvala ti za najlepši večer. Res sem užival. Ponoviva kdaj?”.”Ne vem še. Nočem met problemov z tvojo punco, brez zamere.”.”Naomi…” jo je poklical, ter ji za brado dvignil pogled. Obraza sta imela nevarno skupaj. “Nimam punce.”.”Pa vseeno, nočem imeti problemov.” mu je odgovorila ter se umaknila stran od njega. “Lahko noč.” se mu je žalostno nasmehnila, ter odšla naprej.

Tine je še malo ostal zadaj, potem pa se je tudi on odpravil spat. Spala sta eden poleg drugega. Tine je izkoristil vsako minuto, da jo je gledal ponoči, tak skoraj ni nič spal, ter izrabil vsak gib, da se je dotaknil ali njenih las, obraza ali rok. Med tem, ko je Naomi sladko spala in sanjala o celotnem dnevu.
Ko se je zjutraj zbudila, ni bilo več nikogar razen Tineta, ki pa je spal poleg nje.