Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Aug 13, 2014

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Zgodba s pomola



bf573b8bc6b00c56af5856ddaa4c10e5  Enya se je zazrla skozi kuhinjsko okno. Pogled se ji je ustavil na očetovi ribiški barki, ki se je pozibavala na gladini morja ob pomolu na koncu njihovega dvorišča. Ob misli na hladen veter, ki je pihal z morja, jo je zmrazilo, čeprav je bila v topli notranjosti hiše.

Koledarsko naj bi bila že pomlad, a se zima nikakor ni hotela umakniti. Iz misli jo je predramil očetov kašelj. Globoko je vdihnila in dvignila pladenj na katerega je položila krožnik svežega peciva in skodelico čaja. V nekaj korakih je prečkala razdaljo med kuhinjo in dnevnim prostorom, kjer je njen oče počival na udobnem kavču pred televizijskim sprejemnikom. Ljubeče se mu je nasmehnila in odložila pladenj na mizico pred kavčem. »Skuhala sem ti čaj,« je milo rekla. »Hvala, ljubica,« se ji je zahvalil oče tik predno ga je ponovno zajel nov napad kašlja.

»Oče, si premislil o možnosti, da bi se končno upokojil?« je tiho vprašala Enya, ko se je očetov kašelj umiril. Thomas je z narejeno nevednostjo in presenečenjem pogledal hčerko. »Oh, prosim te. Veš, da smo ti vsi trije predlagali, da premisli o upokojitvi. Prodaj ribiško barko in uživaj v mirnih dneh,« je odločno povedala Enya.

Vedela je, da se brata strinjata z njenim predlogom, le oče ni hotel slišati nič na to temo. »Sedi, deklica moja,« je tiho rekel Thomas in pokazal na rob kavča. Enya je sicer imela že skoraj štiriindvajset let in je po mamini smrti, pred štirimi leti, skrbela za hišo, njega in oba starejša brata, a dokler bo živ, bo njegova deklica.

Ubogljivo je sedla poleg očeta in ga prijela za dlan. »Samo prehlajen sem. Nič hudega mi ne bo,« jo je hotel potolažiti. »Očka, nisi več najmlajši in dobro veš, da morje, veter in napor uničujeta tvoje zdravje,« mu je poskusila dopovedati očitno. Samo nasmehnil se ji je. »Ljubica, razumi me.

Moj ded je bil ribič, moj oče je bil ribič, jaz sem ribič. Samo to znam delati. To rad delam, ne glede na ceno, ki jo plačujem zdaj. Posedanje ni zame. Tvoje mame ni več in vi trije ste že odrasli. Moja barka je vse kar mi resnično zapolnjuje dneve. Če mi vzamete barko mi boste vzeli življenje. Ne razumi me narobe. Vse vas imam rad, zelo rad, a počasi boste zaživeli svoja življenja in našli svojo srečo, tako kot sem jo jaz našel z vašo mamo. Plul bom do zadnjega diha. To bo pika na i mojega življenja. Naj vam ne bo hudo, ničesar v življenju ne obžalujem.

Zato me ne silite v nekaj kar nisem in kar ne bi mogel prenesti,« ji je razložil. Samo prikimala mu je in ga objela. »Fantom bom odnesla pecivo in kavo v delavnico,« mu je še rekla in vstala. Brez, da bi ji to povedal, se je zavedala njegovih besed. Sedaj, ko je zbral pogum in ji to glasno potrdil, ga ni mogla pregovoriti. Tudi hotela ni.

Enya se je zavila v svojo jakno in vzela termo vrček z vročo kavo in krožnik peciva. Urno se je napotila za hišo. Dobrih deset metrov stran od hiše, v rahlem pobočju, je stala mizarska delavnica. S ponosom je opazovala stavbo. Oba starejša brata sta se navduševala nad delom z lesom. Že res, da sta zvesto plula z očetom in bila dobra ribiča, a les ju je bolj zanimal. Pred leti je najstarejši brat Caylan omenil, da bi rad imel delavnico. Na presenečenje vseh, ga je oče podprl. Začeli so načrtno varčevati. Očetu je v resnici šlo kar dobro in nikoli niso občutili pomanjkanja, a njegovi prihranki so bili le skromni. Po mamini smrti je Enya prevzela skrb za družino. Čeprav je bilo dogovorjeno, da odide na študij, ga je opustila.

Takrat je spoznala, da zelo rada peče in dela slaščice. Sprva je pekla za domače, nato je razvajala sosede in kmalu je začela dobivati naročila. Tako je tudi sama prispevala nekaj denarja v družinski proračun. Od vsake slaščice, ki jo je prodala, je nekaj malega dala na stran in si tako varčevala za nakup slaščičarskih pripomočkov. Vse kar so lahko dali na stran je šlo za delavnico. Caylan si je nad delavnico postavil stanovanje, ki pa še zdaleč ni bilo dokončano. Nad delavnico so stale le gole stene in streha. Kar nekaj časa bodo morali varčevati, da bo lahko nadaljeval z deli.

Pred dobrimi šestimi meseci je uspel opremiti delavnico in začeti z delom. Oče je imel nekaj gozda in kar nekaj dreves so posekali, da sta brata dobila material za delo. Nekaj lesa so prodali, da so lahko zasadili mlada drevesa namesto teh, ki so jih posekali. Brata sta izkoristila čas čez zimo in pridno delala. Imela sta kar nekaj strank. Trenutno sta delala novo opremo za lokalni pub. K sreči sta že zaključevala, kajti kljub delavnici bosta ostala tudi ribiča in čez nekaj dni se bosta sigurno odpravila z očetom na morje.

Enya je bila ponosna na svoja brata. Bila sta inteligentna in dojemljiva. Oba visoka in postavna. Po mami so vsi trije podedovali svetle kodraste lase in od očeta nebeško modre oči. Vsi trije so si bili po obraznih potezah dokaj podobni, čeprav je Enya imela žensko mehkejše poteze in bolj okrogel obraz. Resnično ju je imela rada, saj sta najboljša brata na svetu. Od prvega zaslužka v delavnici sta ji kupila velik, dodatni hladilnik in zmogljivejši mešalnik. Darilo, s katerim sta jo presenetila, sta poimenovala predčasno novoletno darilo. Prav tako sta ji obljubila novo kuhinjo. Njihova kuhinja je bila lepo ohranjena, a za njene potrebe premajhna in malo nefunkcionalna. Ko je Caylan odprl delavnico je najprej začel delati njeno kuhinjo, a ko je dobil prvo naročilo, je morala ona počakati. Ni se jezila zaradi tega. Vedela je, da brata vsak prosti trenutek izkoristita in delata njeno kuhinjo. Od nje ne bosta dobila plačila in zato so imeli drugi prednost. S komolcem je odprla vrata in vstopila v delavnico, v topel  ter z vonjem po lesu in laku prepojen prostor. Z nogo je rahlo zaprla vrata in se nasmehnila drugemu bratu Dunhamu ter bratrancu Powelu, ki sta pridno lakirala še zadnje kose dokončane opreme za pub. »Prinesla sem kavo in pecivo,« je veselo rekla. Moška sta v hipu odložila čopiča in ji iz rok vzela krožnik in termovko. Powel ji je še pomežiknil in takoj pospravil v usta kos peciva.

Enya se mu je samo nasmehnila. Powel je zadnje dve leti več preživel pri njih kot v sosednji vasi pri svoji družini. Eno leto starejši bratranec se ni branil dela. Že tri leta je plul in ribaril z njeno družino, sedaj, ko so odprli mizarsko delavnico pa se je pokazal kot priden in zanesljiv delavec. Enyin pogled je poiskal Caylana. Oči so se ji zasvetile, ko je videla, da njen brat dela na njeni kuhinji. Caylan je stopil bližje in jo ohlapno objel ter poljubil vrh svetlih kodrov. »Glavnina tvoje kuhinje je končana. Mislim, da nam bo uspelo in jo bomo dokončali in postavili, še predno izplujemo,« ji je ljubeče povedal. »Hvala,« je odvrnila ganjeno. Ni jih prosila za kuhinjo, sami so ji predlagali, da bi ji jo naredili. Ni jih priganjala ali drugače sitnarila in to je še bolj spodbudilo družino, da so jo želeli osrečiti.

Še nekaj minut se je zadržala pri njih in se nato napotila v hišo. Čas je bil, da začne kuhati kosilo ter se posveti naročeni rojstnodnevni torti ter rednemu vikend naročilu za pub, nekaj slastnih pit in slanega peciva. Spet se je zavila v svojo jakno in se s hitrimi koraki napotila v hišo. Hiša in pripadajoče, precej veliko zemljišče, sta bili že nekaj rodov v njihovi lasti. Oče je še pred njenim rojstvom podrl staro, majhno hišo in na njeno mesto postavil večjo. Spodaj so imeli poleg kuhinje z jedilnim kotom še veliko shrambo, dnevni prostor, dve spalnici, ena je bila očetova, drugo pa je naselila ona, kopalnico in pralnico. V nadstropju so stale še štiri manjše spalnice in dve kopalnici. Od zunaj je hiša delovala precej majhna, a za njihove potrebe je bila dovolj prostorna.

Čeprav nikoli niso govorili o prihodnosti, se je zavedala, da bo hiša najverjetneje ostala njej, razen če se ne poroči s kakšnim tujcem in odide iz teh krajev. Za sedaj še ni mislila na poroko, še fanta ni imela. Caylan si je zgradil stanovanje nad delavnico, ko ga bo enkrat dokončal, bo tam tudi živel. Mogoče bo še prej zaprosil svojo Meege za roko in bosta za začetek živela v očetovi hiši, a tudi o tem se niso pogovarjali. Dunham se je zaljubil v Doreene, edinko, ki je živela le tri hiše naprej. Njen oče je po dolgotrajnem bolehanju  pred kratkim umrl. Doreene je ostala z mamo sama. Dunham je že nekaj let hodil k njim in skrbel, da so bila vsa moška dela pri hiši opravljena. Vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta poročila. Vsekakor se bo Dunham preselil k njima. Enya je verjela, da čakata, da mine doba žalovanja za Doreeninim očetom. Z obema bratovima izbrankama se je dobro razumela. Obe je imela rada. Njena brata sta dobro izbrala. Powel je bil še malo leteč in si še ni našel tiste prave. Ni se še želel ustaliti. Enya ga je popolnoma razumela.

 

Čez dva dni, v petek, ko so sedli h kosilu je Caylan ogovoril očeta: »Klical me je Roarke. Moj prijatelj in sošolec. Spraševal je, če tukaj kdo potrebuje ribiča. Njegov dosedanji delodajalec je prodal svojo barko in v domači vasi ne najde zaposlitve. Glede na to, da smo ostali brez Jamesa, sem mu rekel naj kar pride, da ga boš ti zaposlil.« »Prav si storil. Res potrebujemo še en par pridnih rok,« mu je zadovoljno odvrnil oče. »Lahko ga nastanimo v prazni spalnici v nadstropju,« je še dodal in pogledal Enyo. »Seveda, ni problema, jo bom pripravila. Kuham za nas pet, še za enega ne bo problem dodati,« mu je stvarno odvrnila. Tudi James je po vrnitvi barke z morja velikokrat jedel pri njih in se šele nato odpravil domov. Roark je med šolanjem dvakrat ali trikrat prišel s Caylanom k njim. Skozi meglo se je spominjala visokega in suhega fanta s kodrastimi svetlimi lasmi in očmi zelene barve, barve trave po nalivu. Očitno sta moška ostala dobra prijatelja. Zato ji nov član njihovega gospodinjstva ni predstavljal nobenih problemov. »Prišel bo jutri dopoldne. Pomagal nam bo postaviti kuhinjo in pripraviti barko, predno v torek izplujemo,« je nadaljeval Caylan. Enyo so preplavili dobri občutki ob misli, da bo dobila novo kuhinjo. Polna energije je pospravila po kosilu in se lotila čiščenja že tako čiste spalnice za Roarka. Kasneje bo počasi začela prazniti kuhinjo.

 

Roarke je s svojim starim poltovornjakom zapeljal v vas. Oziral se je okoli. V zadnjih desetih letih, kar je bil na zadnje tukaj, se v tej srednje veliki vasi ni nič spremenilo. Pri pubu je zavil levo in se spustil proti zadnjim hišam, čisto zadnja je stala hiša Caylanove družine. Ustavil je na dvorišču in se z navdušenjem zazrl v ribiško barko. Njegov stric je bil ribič in že kot otrok se je tudi sam navduševal nad tem poklicem. Njegov bratranec je po stričevi smrti prodal barko, saj se je raje posvetil kovaškemu poklicu, tako kot njegov oče in starejši brat. Sam se ni nikoli navduševal nad kovaštvom, zato je poiskal zaposlitev na ribiški ladji. Nekega dne, ko bo privarčeval dovolj denarja si bo kupil svojo. Ni še uspel dobro stopiti iz avta, ko so se odprla vrata delavnice za hišo in je Caylan veselo in z urnimi koraki prišel do njega. Objela sta se in si izmenjala besede prijateljstva in dobrodošlice. Caylan ga je najprej popeljal do delavnice. Hotel mu jo je pokazati, saj je bil sila ponosen nanjo. Powel in Dunham sta ga veselo pozdravila in urno dokončala sestavljanje in pričvrščevanje vratc na omarice Enyine kuhinje. »Mislim, da je Enya skuhala kavo in tudi pita, ki jo je zjutraj spekla, mora biti že ohlajena,« je veselo navrgel Powel in moškim nakazal, da je že čas, da se odpravijo v hišo. Vsi so se strinjali in se odpravili za Powelom. Po kosilu bodo lahko začeli odstranjevati staro kuhinjo in postavljati novo. Dunham in Powel sta vzela Roarkovi torbi, skoraj vso njegovo premoženje in jo odnesla v njegovo spalnico. Ribiško opremo sta pustila v poltovornjaku, saj jo bodo pred plovbo odnesli na barko. Thomas je vstal iz fotelja in stopil Roarku nasproti.

»Dobrodošel dečko. Obžalujem, da se nisi kaj prej oglasil pri nas. V veselje mi je, da boš plul z nami,« je rekel veselo in mu podal svojo dlan. Od nekdaj je čutil, da je Roark iz pravega testa za ribiča, saj mu ni ušlo fantovo zanimanje, ki ga je pokazal na tistih nekaj obiskih pri njih. V resnici mu je bil fant že prvič, ko ga je videl, všeč. »Mene veseli, da vas ponovno vidim in še bolj, da bom končno lahko plul pod vašim vodstvom,« je iskreno odvrnil Roark in stisnil ponujeno dlan. Thomas se je očitno postaral, a žar iz njegovih modrih oči je ostal isti, pronicljiv, inteligenten in poln življenjskega žara. »Opusti vljudnost, tukaj smo vsi družina,« ga je podučil Thomas in ga očetovsko potrepljal po rami in nato ponovno sedel v svoj fotelj. Rahlo je še zakašljal, saj se je njegov kašelj ob Enyini negi precej umiril. Enya je stopila s pladnjem s skodelicami kave iz kuhinje in jo odložila na mizico sredi dnevnega prostora. Obrnila se je in nasmehnila Roarku. »Enya?!

Zrastla si v pravo lepotico! Nikar mi ne zameri besed. Spominjam se te, kot majhne, suhcene deklice z neukročenimi svetlimi kodri in velikimi radovednimi modrimi očmi,« se je veselo zasmejal in ji podal svojo dlan v pozdrav. »Pozdravljen, Roark. Ja, malo sem zrastla in ukrotila kodre,« se je zasmejala. »Tudi ti si še malo zrastel in seveda dobil na mišični masi,« mu je priznala svojo ugotovitev. Kot mladeniča sta bila Caylan in Roark približno iste višine, oba precej visoka, a sedaj je Roark prerastel Caylana in kar precej je morala dvigniti glavo, da ga je lahko pogledala v oči, ki so bile edina stvar, ki se na njem ni spremenila. Njegovi svetli lasje so potemneli do lepega svetlo rjavega odtenka. Ni bil več fant ampak moški. Postaven moški. »Verjamem, da bomo znali izkoristiti njegove mišice,« se je zasmejal Caylan in sedel na kavč, ter z roko povabil prijatelja, naj prisede. Tudi Powel in Dunham sta prišla nazaj, ravno prav, da sta ujela Enyine besede in se le muzajoče nasmihala drug drugemu. Moški so si postregli s kavo, Enya pa je stopila po pito, da jim postreže. »Kosilo bo čez slabo uro,« je še dodala in izginila nazaj v kuhinjo.

 

Po kosilu so se moški lotili Enyine kuhinje. Štirje pari pridnih rok so dokaj hitro odstranili staro kuhinjo in postavili novo. Enya je še pozno v noč občudovala in pospravljala svojo novo kuhinjo. To je ni zmotilo, da zjutraj ne bi zgodaj vstala in moškim pripravila zajtrk. Ponovno je občudujoče obstala in opazovala svojo novo kuhinjo. Jeseni je Powel prebelil celo hišo pri čemur je upošteval njeno željo in v osnovno belo barvo dodal še nekaj barve. Njena kuhinja je zaradi svetlo rumenih sten in naravne barve lese žarela kot sončno jutro. Zadovoljno se je nasmihala in se urno lotila zajtrka in kasneje se bo posvetila peki piškotov za moške, da jih vzamejo na plovbo. Po kosilu, ko bodo oni že končali glavnino priprav na barki, bo odšla še sama na barko in jim počistila notranjost. Jutri, ko bodo oni odnesli novo opremo v pub, kajti izkoristiti morajo edini dan, ko je pub zaprt, bo poskrbela za njihov hladilnik in jim založila kuhinjo z živili. Čeprav so bili ribiči dokaj vraževerni ljudje in niso dovoljevali ženskam na barke, je bil njen oče prepričan, da jim Enya prinaša srečo. Od kdaj se je lahko Enya spomnila, sta z mamo vedno hodili na barko. Mama jim je vedno pospravila notranjost in jim z živežem založila kuhinjo. Po njeni smrti je to nalogo prevzela ona. Od nekdaj je poznala vsak kotiček očetove barke. Eno poletje je celo plula z njimi na enem od krajših ribolovov. Že pred časom si je priznala, da uživa v vlogi gospodinje in da ji je ribiško življenje na nek način resnično všeč. Kot majhna je večkrat potožila, zakaj tudi ona ni fant, a sedaj je bila zadovoljna s svojim življenjem.

 

Enya se je s plastičnim vedrom s čistili in krpami odpravila proti barki. Nasmehnila se je Roarku, ki je iz svojega poltovornjaka vzel svoje škornje in nepremočljivo obleko. »Čas je, da še jaz naredim svoje,« mu je veselo rekla in zazibala vedro v roki. »Naj ti kaj pomagam odnesti na krov?« je še dodala. »So mi povedli, da boš ti pospravila notranjost,« se je nasmehnil nazaj. »Hvala, a tole bom že lahko sam odnesel,« je zavrnil njeno pomoč, saj je resnično ni potreboval. Zaprl je vrata avtomobila in stopil za njo proti barki. Ravno, ko sta se povzpela na leseni mostiček med pomolom in barko, je nenadni sunek vetra močno zazibal  barko, posledično se je tudi mostiček zazibal. Noben od njiju tega ni pričakoval. Enya je zakrilila s prosto roko, kako bi ujela ravnotežje. Roark je hitro odreagiral in urno objel Enyo okoli pasu in jo naslonil na svoj prsni koš. V tem času bi se hudo prehladila, če bi pristala v ledeno mrzli vodi. Skupaj sta naredila še teh nekaj korakov, ki ju je ločilo do barke. Ko sta stala varno na krovu, jo je Roarke spustil. Počasi se je obrnila in se mu iskreno zahvalila. »Hvala za pomoč. Nisem tako nespretna, a priznam, da sem izgubila ravnotežje. Brez tebe bi verjetno čofnila v vodo. Nič kaj me ne mika kopanje v hladni vodi.« »Malenkost. Tebi vedno na uslugo,« se ji je pobalinsko nasmehnil v odgovor in se napotil na drugi konec barke. Mogoče se ona ni zavedala, a plavanju sta se izognila za las. Tudi sam je izgubil ravnotežje, ko pa ni bil pozoren, saj je opazoval njene kodrčke, ki so se pozibavali na njenem hrbtu speti v čop. Njen vonj je napolnil njegove nosnice in misli so mu zatavale v prepovedane vode. Enya mu je bila zelo všeč. Prebudila je moškega v njem. Že nekaj časa ni imel ženske. Toliko stvari se je zgodilo v kratkem času, da je tudi pogrešal ni. Ob pogledu na Enyo pa se je prebudil vsak kotiček njegovega telesa. Nagonsko jo je stisnil k sebi, da jo zavaruje. S tem si je nakopal nemalo nepotešenih trenutkov, saj je zdaj poznal mehkobo njenega vitkega telesa in si jo še bolj želel. Pustil je, da je mrzli veter zapihal v njegov obraz. Upal je, da bo hlad pregnal vročico, ki se ga je polotila zaradi Enye. Thomas je ravno izstopil iz hiše, da je lahko videl kaj se je zgodilo. Z resnim obrazom je opazoval Roarka in svojo deklico. Čeprav se njegov obraz ni premaknil in kotički ustnic so ostali resni, so se njegove oči zasvetile in razkrile, da ga je dogodek razveselil in zabaval. Pomislil je, da bi bil Roarke pravi moški za njegovo deklico.

 

Enya je odprla vhodna vrata. Moški so se v zgodnji jutranji uri napotili na plovbo. Skuhala jim je kavo in jim pripravila zajtrk. Tudi Doreene je prišla pospremiti Dunhama in ostale na plovbo. Za ženske je bilo vedno težko gledati, ko se njihovi moški podajajo na morje. Nikoli niso vedele kdaj se bodo točno vrnili, če se sploh bodo. Doreene jim je na hodniku zaželela srečno plovbo in močno objela Dunhama. Enya je stala pri vratih in vsakega samo stisnila v objem. Oče je stopal prvi. Sledil mu je Powel in nato Dunham. Caylan ji je v slovo namenil poljub vrh glave in pomenljiv pogled, ki je govoril naj pazi nase. Roarke je stopal zadnji. Če jih je vse objela, bo pa še njega. Saj je v teh kratkih dneh, kar je stanoval pri njih, postal del družine. Nasmehnila se mu je in razširila roki za objem. Stopil ji je bližje in jo privil ob svoje telo. Tudi sam jo je poljubil vrh svetlih kodrov. Z roko jo je pobožal vzdolž hrbtenice in odšel. Ženski sta stopili iz hiše.

Naredili sta le nekaj korakov proti pomolu in obstali. Od tam sta opazovali njihov odhod. Ko so se oddaljili od domačega zaliva sta se vrnili v hišo. Spili bosta kavo in se kratko družili ter spodbujali druga drugo, da bo z njimi vse dobro in da se bodo hitro vrnili z bogatim ulovom. »Dunham mi je povedal, da je Roarke Caylanov prijatelj. Ni mi pa povedal, da je tako postaven in malce zagledan vate,« je iskreno rekla Doreene in s svojimi velikimi jantarjevo rjavimi očmi radovedno pogledala Enyo. Enya je od presenečenja nekaj trenutkov samo zrla v bodočo svakinjo. »Ja, Caylanov prijatelj je. Doma ni našel službe in mi smo potrebovali še enega člana posadke.

Trenutno živi tukaj,« je začela razlagati. Globoko je vdihnila in se nasmehnila prijateljici: »Ja, precej postaven je. Pravi moški, z utrjenimi mišicami in prelepimi očmi. Toda, ne verjamem, da je zagledan vame.« »Ti nisi opazila njegovih pogledov, s katerimi te spremlja, ko ne gledaš. Verjemi mi, malo sem starejša od tebe in delam v pubu, kjer vidim marsikaj. Roarke je zagledan vate,« se je zahihitala Doreene. Enya jo je nekaj časa nemo opazovala, nato pa le šepnila: »Všeč mi je. Resnično všeč.« »Tukaj ni veliko samskih deklet, vsaj ne spodobnih. Mislim, da ga boš z lahkoto dobila, če si boš tega želela. Če boš potrebovala kakršen koli nasvet ali pomoč, mi samo povej. Verjamem, da bo tudi Meege spoznala isto, ko vaju bo enkrat videla skupaj. Veš, da na naju lahko vedno računaš,« ji je stvarno odvrnila Doreene in se presedla k njej na kavč, da jo je lahko objela prek rame, zaradi ženskega zavezništva in tihe želje, da tudi Enya najde pravo ljubezen. Dekle je zaradi mamine smrti prehitro odraslo in živela je s samimi moškimi sorodniki. Doreene jo je občudovala zaradi spretnosti, iznajdljivosti in poguma soočiti se z življenjem. Čeprav je mlajša od njiju z Meege ju je sprejela z odprtimi rokami in čistim srcem. Razkrila jima je tudi veliko o kuhi in delila z njima svoje slaščičarske skrivnosti. Ob kakšnem večjem naročilu je sprejela njuno pomoč ali pa ju sama prosila za njo. Enyo si preprosto moral imeti rad. V kolikor se Roarke resnično ne zaljubi v njo, je pravi tepec, si je mislila Doreene, a tega ni povedala na glas. Enya še za nikogar ni rekla, da ji je resnično všeč, čeprav je kar dolgo obdobje hodila z enim fantom iz vasi. A takrat so vsi slutili, da med njima ni tiste prave ljubezni.

 

V soboto se je Enya zazrla v morje. Njen občutek ji je pravil, da bi se znali njeni moški danes vrniti. Skuhala je kosilo. V kolikor se je motila, ga bo pospravila v hladilnik in  tam bo lahko počakal še dan ali dva. Skuhala si je kavo in iz pečice vzela zadnjo, tretjo pito z jabolki, dodatno naročilo za pub. S skodelico v roki je ponovno stopila k oknu in zrla na mirno gladino morja. Končno se je mraz malo umilil in lahko bi rekla, da se je začela pomlad. Zgodnja in mrzla pomlad. Naredila je požirek kave, ki bi se ji skoraj zaletel, saj je opazila barko, ki je plula proti obali. Nasmehnila se je, saj je spoznala očetovo barko. Le njen oče je svojo barko prebarval v svetlo zeleno. Do konca je popila kavo in se zavila v svojo jakno, si potegnila kapuco na glavo in se napotila proti pomolu. Vrgli ji bodo vrv in lahko bo privezala barko. Še prej je poklicala Doreene in Meege in jima sporočila, da se barka vrača. Stala je na pomolu in opazovala barko, ki se je bližala. Powel ji je pomahal in ona mu je odvrnila z mahanjem. Roki je ovila okoli svojega telesa, da se pogreje. Misli so ji odtavale k Roarku. V teh nekaj dneh, ga je zavestno odmislila. Spraševala se je ali so Doreenine besede resnične. Doreene ji nikdar ne bi rekla česar takega, če ne bi bila prepričana. Toliko jo je poznala. Je res Roarku všeč? On je njej vsekakor bil. Toda, tukaj je še kup drugih stvari. Ali si bo Roarke drznil zapeljati delodajalčevo hčerko in prijateljevo sestro?

Iz spoštovanja do njiju in zaradi službe, bo najverjetneje zatrl svoja čustva. Bi si ona drznila imeti razmerje z njim pod očetovo streho? Težko. Opazila je, da je njen oče Roarku zelo naklonjen. Toda ali bi odobraval njuno zvezo? Bi njena brata odobravala to zvezo? To vedo le oni in ona jih vsekakor ne bo spraševala o tem, ne glede na to, kako se počuti v Roarkovi bližini. Prezrla bo hitrejši utrip svojega srca in drobne metuljčke v trebuhu, kadar koli sliši njegov globok, žametni glas ali vidi njegovo skladno in možato pojavo. Še tesneje se je objela z rokama, saj je podoživela tisti objem na mostičku, ko jo je stisnil na svoje prsi. Tako dobro se je počutila, varno in zadovoljno. Vdihnila je mrzel zrak in nepogrešljiv vonj morja ter se tako prisilila, da se vrne v stvarnost. Barka je bila skoraj ob pomolu. Nadela si je vesel nasmeh in jim zaklicala dobrodošlico. Že po njihovih nasmehih je vedela, da je bil ulov dober. Najprej so se ustavili v mestu in prodali ulov in se šele nato napotili domov.

To je vedela, ker je to bila njihova stalna praksa. Upala je, da so ji prinesli nekaj rib za eno kosilo ali večerjo. Zelo rada je imela ribe in nikoli niso pozabili na njo. S ponosom je opazovala Caylana, ki se je prvi napotil po mostičku na pomol. V roki je nosil vedro rib in se je sestri samo nasmehnil ter stegnil svojo dlan, da je udarila vanjo. Ni je hotel objeti, saj je vedel, da ne bi bila navdušena, če bi vonj po ribah prenesel na njo. Sledil mu je Powel in Enya je iz njegovega nagajivega nasmeška vedela, da jo bo poskusil tesno objeti, ravno zato, ker je to tako sovražila. Dekliško je zacvilila in se mu poskusila izmuzniti. Z narejeno nespretnostjo in počasnostjo sta se lovila po pomolu, vse dokler se ni Enya zaletela ob visoko, čvrsto telo. Ni ji bilo treba pogledati, da bi vedela, da se je s hrbtom ustavila ob Roarkovih trebušnih mišicah. Powel je izkoristil priložnost in urno objel oba. Svoje dlani je položil na Roarkova ramena in jo kot v sendviču stisnil k Roarku. »Lepo je biti doma. Pogrešali smo te,« se je zabaval Powel. »Hvala, zdaj bom smrdela, kot pokvarjena tuna,« je odvrnila sarkastično in vihala svoj mali nosek. »Zdaj mi je žal, da sem vam skuhala kosilo in naredila čokoladno torto,« je dodala nesrečno. Powel se je urno odmaknil. »Mogoče sem res malo pretiraval. Kaj, ko bi kot opravičilo z Roarkom danes pomila in pospravila posodo po kosilu?« se je poskusil izmazati.

»Čakaj! Jaz nisem nič kriv. Jaz sem tukaj žrtev! Vidva sta se zaletela vame, ko sem se čisto lepo brigal zase. Kot tolažbo bi lahko dobil en kos torte več od ostalih,« je protestiral Roarke. Enya ga je pogledala in zavila z očmi ter se nasmehnila. Prav dobro je čutila njegove dlani, ki so se sklenile na njenem trebuhu in so jo tesno privile ob njegovo čvrsto telo. Roarke se je samo zahihital. »Kako si vedela, da danes pridemo?« je radovedno vprašal Dunham. »Intuicija,« je skomignila z rameni in se napotila proti hiši. »Mislim, da se sploh ne rabimo truditi, da bi ti popravili hišno radio postajo,« je pripomnil Powel in dobil grd Caylanov pogled, čeprav sta se oba zavedala, da je bila to le šala. Caylan je bil zaradi okvare njenega radia zelo razdražen.

Že drugi dan plovbe je med pogovorom le zahreščal in obmolknil. Po kosilu bo pogledal kaj je narobe z radio postajo in se nato odpeljal v mesto. Sklenil je, da je že čas, da določene stvari vzame v svoje roke. Po potrebi bo kupil nove dele ali celo novo radijsko postajo. Končno bo odšel in kupil prstan za Meege in jo poskušal prepričati, da sprejme njegovo snubitev in se preseli k njim in med njihovo plovbo ostane z Enyo. Čeprav je bil toliko stvaren, da je vedel, da selitev k njim trenutno še ni možna.

Dokler se Meegein brat Nelson ne poroči in domov pripelje žensko, Meege ne more pustiti nego mame in vodenja gospodinjstva na moških ramenih. Torej je že skrajnji čas, da se pogovori z Nelsonom. Čas je bil, da se tudi sam ustali ob svoji ljubljeni Meege, ki ga je že pred leti očarala z rdečkastimi lasmi, pegicami in zelenimi očmi. Zavil bo še v zavetišče in Enyi nabavil novega psa. Njihov petnajst letni mešanec je to zimo podlegel starosti, kljub temu, da je zadnjih nekaj let živel v hiši in spal v Enyini sobi. Oče se je sprva upiral njeni želji, da psa pripelje v hišo, a je na koncu le popustil, saj ga je skrbelo, ko je Enya ostajala sama doma. Velikokrat je med njihovo plovbo k njej prišla njegova sestra, a sedaj je zaradi zdravstvenih težav prihajala le poredko. Enya je omenila, da bo šla do zavetišča in si izbrala novega psa, a zadnjih nekaj mesecev sploh ni šla do mesta. Odločen, da resnično ukrepa, je Caylan odšel v svojo sobo. Privoščil si bo dolgo tuširanje in nato povabil Roarka, da ga spremlja v mesto. Slišal je, ko je Enya povedala Dunhamu, da bo Doreene vsak čas prišla po naročene pite za pub. Doreene je danes delala popoldansko izmeno v pubu. Zvečer bi lahko vsi skupaj odšli do puba in se zabavali. V ponedeljek spet izplujejo in mora dobiti Nelsona na samem, istočasno pa si je zaželel sproščenega druženja z Meege.

Enya je ravnokar končala večerjo in iz omarice vzela krožnike, ko je slišala Caylanov poltovornjak, ki se je ustavil na dvorišču. »Enya, z Roarkom imava presenečenje zate!« je že z vrat vpil Caylan. Enya je prišla iz kuhinje in veselo vzkliknila, ko je opazila velikega, temno rjavega psa z daljšo dlako med moškima. Urno je pristopila in počepnila ter psu podala svojo dlan, da jo je lahko povohal. Nato ga je pobožala po glavi. »Zdravo lepotec,« je šepnila psu. »Ime mu je Spike in je star dobrih šest mesecev,« je pripomnil Caylan. Enya je še enkrat pobožala psa po glavi, se nasmehnila v njegove pametne oči in vstala. Objela je brata, stopila na prste in njegovo glavo potegnila nižje, da ga je lahko poljubila na obraz. Isto je ponovila z Roarkom.

»Hvala, res je krasen,« je dodala in dvignila vrečo s pasjo hrano, ki sta jo moška odložila k steni. »Pridi dragec, ti bova nalila vodo in nasula nekaj briketov. Večerja je na mizi,« je skoraj v eni sapi oznanila Enya in se s psom tesno za petami odpravila v kuhinjo. Iz shrambe je vzela pasje posode in jih napolnila s hrano in vodo. Nato je še sama sedla za mizo, kjer so moški že začeli večerjati. »Lahko bi se odpravili do puba na eno pivo ali dva,« je spotoma navrgel Caylan. Moški so se strinjali. »Tudi ti greš z nami,« je Caylan resno pogledal sestro. »Ne skrbi, jaz bom delal družbo tvojemu Spiku. Le pojdite in se zabavajte. V ponedeljek zgodaj zjutraj ponovno izplujemo,« je veselo rekel oče. »Prav, a počakati boste morali, da pospravim posodo in se preoblečem,« je končno odvrnila Enya. »Seveda,« se ji je nasmehnil Caylan. Čez dobre pol ure so se odpravili. Pub je stal le dobrih tristo metrov stran, zato so se sprehodili do tja. Doreene je ravno zaključevala in se jim bo lahko pridružila, Meege pa je vztrajala, da ne hodijo po njo in se bodo dobili v pubu. Na Caylanovo prigovarjanje je obljubila, da bo prišla z Nelsonom. Enya je hodila med Caylanom in Roarkom. Povedati sta ji morala kako sta izbrala Spika in vse v zvezi z njim. Vstopili so v dokaj poln pub in se namestili k mizi v kotu. Nekaj trenutkov kasneje sta vstopila Meege in Nelson. Dunham se je posvetil Doreene in Powel se je zaklepetal s prijatelji. Roarke in Enya sta se zapletla v pogovor. Enya je bila radovedna in je prosila Roarka, da ji pove kaj o sebi in svoji družini. Njena radovednost, za katero se mu je najprej opravičila in nato izrazila željo, da ji kaj pove o sebi, ga ni motila. Ničesar ni hotel skrivati pred njo. Počasi ji je začel govoriti o sebi. Ves čas plovbe je mislil o njej. Boril se je sam s seboj in željo, da svojo očaranost nad njo, prizna njenemu najstarejšemu bratu.

Odločil se je, da bo še malo počakal in ugotovil ali bo imela nanj isti učinek tudi, ko se vrnejo. Ter seveda, najprej je moral videti, če se ona sploh zanima zanj. Izkoristil je priložnost, ko so pripluli in stopil na pot, da se je zaletela vanj. Zavestno jo je potegnil bližje v svoj objem in si nosnice napolnil z njenim prijetnim vonjem. Še bolj ga je privlačila, kot predno so izpluli. Njen poljub v zahvalo za psa, pri čemer ni imel skoraj nič zraven, razen, da je spremljal Caylana, mu je pognal kri hitreje po telesu in ga napolnil z moškim zadovoljstvom. Lokalni glasbeniki so zaigrali nekaj poskočnih pesmi in Roarke je povabil Enyo, da zaplešeta. Na njegovo veselje in zadovoljstvo je sprejela. Po nekaj poskočnih pesmi, sta vsa zadihana spet sedla in popila svoje pivo do konca. Spet sta se nekaj časa pogovarjala in smejala. V nekem trenutku se je Enya zresnila in mu rekla: »Ni ti treba ves večer presedeti ob meni. Kar nekaj samskih žensk je tukaj. Ne bo me motilo, če se malo sprehodiš okoli.

« Tudi Roarke se je zresnil. »V veselje mi bo, presedeti večer ob tebi. Nobena od teh žensk me ne zanima. Najbrž ni prav, a ti me zanimaš,« je tiho rekel in pri tem ni odmaknil svojih oči z njenih. Opazil je, da je rahlo zardela. »Bojim se, da res ni prav,« je le šepnila. »Če dovoliš, se bom pogovoril s Caylanom. Ne bom šel preko tvoje ali njegove volje,« ji je šepetaje rekel in čutila je obljubo v njegovem glasu. Samo prikimala je in nato dodala: »Mogoče bi lahko še malo počakal. Spoznajva se malo bolje. Kasneje, če te bom še zanimala, lahko preveriš kaj si moji domači mislijo o tem.« »Kakor želiš,« se ji je nasmehnil. Čeprav si jo je želel, je bil pripravljen počakati. Vsaj zavrnila ga ni in vsekakor ga bo tudi kasneje zanimala. Najverjetneje še bolj kot sedaj. Njihovi mizi je pristopila ženska in z Enyo začela pogovor o torti, ki bi jo rada naročila za možev rojstni dan. Roarke je oznanil, da gre po še eno rundo pijače. Caylan je vstal in mu sledil, saj bo potreboval pomoč pri nošenju. Poleg tega se je hotel tudi pogovoriti z njim, kar je v resnici bil glavni razlog, da je prijatelju sledil do točilnega pulta. Roarke je povedal naročilo. Caylan mu je položil roko na ramo in mu šepnil: »Ni ti treba cel večer zabavati Enye.« Roarke ga je pogledal in se zasmejal: »To mi je tudi ona povedala. Ne skrbi, čisto dobro se zabavam.« Caylan ga je vprašujoče pogledal. »Se mi zdi ali ti je moja sestra všeč?« »Resnično všeč, še več kot všeč. V kolikor te to moti, bo ostalo samo na tem.

To ti lahko obljubim. Nekaj spoštovanja in življenjskih vrednot so mi vseeno vcepili v glavo,«mu je resno odgovoril. »Nisem rekel, da me moti. Samo vprašal sem te. Poznam te in cenim. Tudi moj oče te ceni. Imaš moj blagoslov, a vedi, da je vse odvisno od Enye,« mu je z rahlim nasmeškom odvrnil Caylan. »Hvala,« je iskreno odvrnil Roarke in se nasmehnil prijatelju, ki je v njegovem pogledu lahko zaznal tiho obljubo, da ne bo prizadel njegove sestre. Roarke je plačal naročeno in dvignil dva vrčka, zanj in za Enyo. Caylan je skril zadovoljen nasmešek ter dvignil vrčka zase in za Meege in sledil prijatelju nazaj do mize.

Moški so celo dopoldne posvetili barki in pripravam na novo plovbo. Enya je pospravila po kosilu in naložila živež za kuhinjo na barki v dve veliki košari. Roark je neslišno vstopil v kuhinjo: »Naj ti pomagam odnesti košari na barko,« je rekel tiho. Enya je skoraj poskočila. »Nisem te slišala priti,« se je zahihitala, ko se je pomirila od prvega šoka. »Lahko neseš obe košari, jaz pa bom vzela kruh in pecivo, tako se mi ne bo treba vračati,« mu je odvrnila. Vzela sta vse pripravljeno in se s Spikom za  petami odpravila iz hiše. Thomas ju je resno opazoval. Ko so se vhodna vrata za njima zaprla je tiho rekel Caylanu, ki se je ukvarjal z radijsko postajo: »Zanimivo.« Caylan je dvignil glavo in pogledal očeta. Rahlo se je nasmehnil. »Roarku je naša Enya resnično všeč. Sinoči sva govorila o tem. Dal sem mu svoj blagoslov.« »Pametno si storil. Roarke bi bil pravi moški za njo. Lahko bo nasledil mojo barko, rojen ribič je, kar ne morem reči za vaju z Dunhanom. Že res, da sta spretna, a ne ljubita poklica,« je resno pripomnil. »Vse je odvisno od Enye,« je malo oklevajoče dodal in vzdihnil. Njegova deklica je kljub nežnosti in milini, ki jo izžareva, prav posebno trmasta in odločna. »Bomo videli,« je le dodal Caylan in se spet posvetil svojemu delu.

Roarke je ves čas ostal z Enyo. Tudi Spike si je drznil in stopil na barko. Pospravila je hrano in preverila čistočo notranjosti. Šele, ko je bila zadovoljna z vsem so odšli. Postala je na dvorišču in se igrala s psom. Pogled ji je zataval na njen vrt. Imela je velik vrt. Prezgodaj je bilo, da bi ga začela urejati. Kmalu se bo otoplilo in takrat bo imela veliko dela. Imela je lep kos zemlje za zelenjavni vrt. V hribu poleg delavnice pa je imela majhen sadovnjak, nekaj jablan, dve hruški in dve višnji. Poleg je imela nasad jagod in malin. Vse je znala spretno izkoristiti za svoja peciva in pite. Roarke je sledil njenemu pogledu in pripomnil, da ima najverjetneje veliko dela. Samo prikimala mu je in ponovno vrgla Spiku palico. Kmalu sta se vrnila v hišo, saj zunaj zaradi hladnega ozračja še ni bilo prav posebno prijetno, poleg tega se je perilo, ki ga je dala v sušilni stroj že posušilo. Imela je še kup opravkov, predno bo pripravila večerjo.

Doreene in Meege sta prišli na zajtrk ter pospremiti moške na novo plovbo. Navduševali sta se nad Spikom, ki se je pokazal za zelo prijaznega psa, nagnjenega k crkljanju. Od prvega trenutka je čutil, da je Enya njegova lastnica in je edino njo resnično ubogal. Enya je imela veliko potrpežljivosti in ljubezni za mladega psa. Brez vprašanja je s podstrešja prinesla pasjo košaro in jo namestila ob svojo posteljo. Tudi Thomasu se je zdelo smiselno, da pes ves čas preživi ob njej. Tokrat so moški izpluli z lažjimi občutki. Enyina radio postaja je z novimi deli delovala brezhibno.

Imela je Spika, ki se je pokazal kot Enyin zaščitnik. Sosed si je prišel sposoditi neko orodje in Spike ga je sprejel z renčečim opozorilom. Šele, ko ga je Enya umirila, da je vse v redu, se je sprostil in spet legel poleg kuhinjskih vrat, da je imel vse pod nazorom. Ženske so pospremile ribiče in se vrnile v hišo. Vzele so si čas za kratek klepet in kavo. Meege je hotela vedeti kaj si Enya misli o Roarku. Doreene ji je povedala vsa svoja opažanja in v Enyinem imenu povedala, da ji je Roarke všeč. Enya jima je priznala vse o pogovoru med njo in Roarkom, ki sta ga imela v pubu. Meege jo je nekaj časa opazovala in ji nato priznala, da ji je Caylan povedal, da je govoril z Roarkom in da jima je dal svoj blagoslov, kot tudi to, da ima očetov blagoslov. Enya je rahlo postala živčna. Priznala jima je, da ji je Roarke resnično všeč, a da se boji zaplesti z njim. Seveda, je potem morala povedati česa se pravzaprav boji. V resnici še sama ni vedela natančno. Mogoče tega, da se zaljubi vanj in on potem odide ali pa se je naveliča. Bodoči svakinji ji nista mogli obljubljati stvari v Roarkovem imenu, ko pa ga nista tako dobro poznali, a po najboljših močeh sta se potrudili, da s treznim premišljevanjem preženeta njene strahove. Na koncu je Enya obljubila, da mu bo dala priložnost, ga še malo bolje spoznala, da bo sledila svojemu srcu in naredila tisto, kar bo mislila, da je prav in da si želi. Po dobrem ženskem pogovoru se je Meege poslovila, Doreene pa je ostala, da bi pomagala Enyi z naročili.

 

Enya je imela precej naročil, poleg tega je njen čas šel tudi na generalno pospravljanje hiše ter seveda na druženje s Spikom, ki ga je bilo potrebno dnevno česati, drugače je imela pasjo dlako povsod. Čas do vrnitve njenih ribičev, je hitro preletel. Skuhala je kosilo in se napotila ven s Spikom, da jih počaka. Slišali so se po radijski postaji in vedela je, da bodo vsak čas prispeli. Tudi Doreene je prišla k njej, takoj, ko jo je opazila ob pomolu. Skupaj sta pričakali barko. Enya je, še predno je ujela vrv za privez barke, zavpila Powelu, da je pripravila lešnikovo torto s čokolado in mu z dvignjenim prstom dala vedeti, da danes ne bo trpela njegovih igric. Powel je vedel kdaj je Enya resnično odločena in ni hotel žrtvovati svojega kosa torte s tem, da bi jo jezil.

Z Doreene sta vsakemu udarili v dlan in to je bil ves pozdrav, ki so ga bili deležni. Dokler so se moški tuširali sta oni dve pogrnili mizo za kosilo. Po kosilu se je oče umaknil v svojo spalnico in si privoščil popoldansko dremanje. Doreene in Dunham sta izginila po svoje. Caylan je odšel k Meege in Powel je le nekaj zamrmral, ko se je odpravil v pub. Enya je skuhala kavo in se pridružila Roarku v dnevni sobi. »Meege mi je povedala, da sta se s Caylanom pogovarjala,« je tiho rekla in dvignila svojo skodelico.  »Ja, po navadi se veliko pogovarjava,« je lenobno zategnil Roarke. »Ne delaj se nevednega. O meni sta se pogovarjala. Mar nisva rekla, da se bova najprej malo bolje spoznala?« se ni pustila Enya. Roarke se je zresnil in jo pogledal v oči. »Nisem se nameraval pogovarjati o nama. Caylan ni slep, poleg tega me dobro pozna. Sam je začel pogovor. Kaj naj bi po tvoje naredil? Mu lagal?« Enya je kratko zaprla oči in odkimala. Seveda je imel Roarke prav. In Caylana se ni dalo zlahka pretentati.  »Nama?« je tiho šepnila. »Midva ne obstajava,« je dodala še tišje. »Enya, resnično si mi všeč. Mogoče se bo slišalo neumno, a resnično mislim, da sem zaljubljen vate. Še nikoli se nisem počutil tako, kot se počutim ob tebi. Si prepričana, da ni možnosti, da bi obstajala midva?« je rekel in se presedel bližje, dvignil je njeno dlan in jo ujel med svoji. Skomignila je z rameni.

»Ne vem. Všeč si mi, resnično všeč, a ne vem, če sem pripravljena na zvezo.« »Rekel sem ti, da bom počakal. Vzemi si ves čas, ki ga potrebuješ, a dovoli mi biti v tvoji bližini,« jo je hotel spodbuditi. Samo prikimala mu je. Poljubil je njeno dlan in jo spustil. Vzel je skodelico kave in se udobneje namestil na blazine na kavču. Enya je vzela pasjo krtačo, ki jo je pustila na polici pod mizo in začela česati Spika. Okoli dlani, ki jo je Roarke nekaj časa držal med svojimi, je čutila hlad in nekakšno praznino. Njeno telo je očitno hotelo Roarkovo bližino, a njena zavest jo je držala nazaj. Še sama ni vedela zakaj.

 

Izpluli so že naslednje jutro. Morali so izkoristi možnost za dober ulov in seveda dober zaslužek. Enya je ostala sama v hiši. Poslovila se je od svojih moških. Tokrat jo je Roarke bežno poljubil na ustnice. Le mehak dotik ustnic v kratkem poljubu. Vedela je, da si želi še kaj več z njim. Toda ali bo zbrala dovolj poguma? Njena družina je očitno odobravala njuno zvezo, a ni vedela kako bi bilo imeti resnično zvezo pod domačo streho. S tem se bo ukvarjala kasneje. Zdaj, ko se je vreme znatno popravilo in otoplilo je bil čas, da se posveti svojemu vrtu. Za začetek ga bo prekopala. S Spikom sta bila skoraj cel dan zunaj in zvečer je zgodaj legla v posteljo. Od fizičnega napora ni imela časa premišljevati o postavnem ribiču. Lotila se je tudi pospravljanja delavnice, čeprav je Caylan poskrbel, da je bilo vse na svojem mestu in dokaj čisto.

Ona jim je pomila predalnike in police za orodje. Pomila je okna in pometla ter pomila tla. Nekaj malega je tudi pekla. Poleg rednih naročil za pub je naredila nekaj peciva tudi za lokalno trgovino, ki je uspešno prodajalo njene čajne kolačke. Ko ji je že zmanjkalo opravil s katerimi bi si zamotila misli, so se moški vrnili. Pričakala jih je z večerjo in jagodno pito. Porabila je zadnji paket zmrznjenih jagod s svojega vrta. Ko bo sezona bo ponovno kupila nekaj sadja in skuhala svojo marmelado, ki jo je uporabljala za čajne kolute. Prav posebej je vedno skuhala tudi nekakšno marmelado za pite. Recept je zaupala le Meege in Doreene. Konec koncev občasno sta ji pomagali in imel ju je za družino. Seveda jima je tudi zaupala, da njenih receptov ne bosta delili okoli. Z navdušenjem je čakala prihajajoče poletje. Čas toplega ozračja, cvetočega vrta in obdobja, ko bo imela veliko dela, dela, ki se ga je veselila.

Po večerji so se odpravili do puba. Spike je ostal s Thomasom doma. Oba sta uživala v lenarjenju pred televizijskim sprejemnikom. Dunham je zavil k Doreene dokler so ostali nadaljevali pot naprej. Caylan se je zapletel v pogovor s Powelom, Roarke je prijel Enyo za roko, v tišini sta hodila zadaj. Čutil je, da se je rahlo zdrznila, ko jo je prijel za roko, a ni je odmaknila. Sedli so za veliko mizo na sredi in naročili pijačo. Sovaščani so jih veselo pozdravili. Vsak je nekaj hotel od njih. Moške je zanimalo njihovo ribarjenje in ženske so klepetale z Enyo. Roarke je koma dočakal veselo melodijo, da je lahko povabil Enyo na ples, saj drugače ni mogel biti z njo. Veselo je sprejela njegovo povabilo. Ko sta se končno vrnila za mizo, sta le dobila svoj mir. Roarka je zanimalo kaj je Enya počela ta čas, ko so oni pluli. Sproščen pogovor ji je godil, zato mu je vse počasi povedala. Vmes je tudi sam moral kaj povedati o dogajanjih na barki. Oba sta uživala v večeru. Ko je Enya prvič zazehala, ji je predlagal, da gresta domov. Veselo je sprejela. Resnično je bila utrujena. Brez velikega pompa sta se poslovila. Powel se je spet smukal okoli Margo in Roarke mu je samo pomežiknil, ko sta šla mimo. Dunham in Caylan sta ostala s svojima izbrankama. Tudi do doma je Roarke prijel Enyo za roko. Šepetaje sta se pogovarjala. Ko sta vstopila v hišo, ju je pričakal Spike, ki je le dvignil glavo in ju pogledal, nato pa spet utonil v spanec. Tudi Thomas je spal na kavču pred televizijo. Enya ga je zbudila in hitro se je prestavil v svojo spalnico. »Pridi Spike, še enkrat greš ven potem greva spat,« je poklicala psa. Roarke se ji je pridružil pred hišo, dokler je čakala, da Spike opravi svojo potrebo. Večer je bil še vedno dokaj hladen, zato jo je objel preko rame in jo povlekel bližje v svoj objem. Ni se upirala. Stala sta molče in opazovala jasno nebo polno zvezd. Roarke jo je nežno pobožal po obrazu. Počasi se je obrnila in stopila pred njega. Z obema rokama jo je objel preko hrbta in malenkostno približal sebi. Stala sta tesno skupaj, a nista se dotikala. Enya je pošteno nagnila glavo, da mu je lahko videla v oči.

Lenobno se ji je nasmehnil in jo še malenkostno povlekel k sebi, da se je naslonila na njegovo čvrsto telo. Počasi je spustil glavo in jo poljubil. Sprva le nežno. Le dotik ustnic in ker ni rekla ničesar, niti se ni hotela izmakniti, jo je ponovno poljubil. Tokrat počasi in dolgo. Igral se je z njenimi ustnicami in ko jih je le malo razprla je poglobil poljub. Objela ga je okoli pasu in se še tesneje privila k njemu. Poljubljal jo je nežno in ljubeče. Samo on je vedel, kako močno si jo je želel. V daljavi je zalajal pes in Spike mu je hitro odgovoril. Pri tem je hitro pritekel k Enyi in se podrgnil s svojim velikim telesom ob njene noge. Čar poljuba je bil prekinjen. Enya se je počasi odmaknila od Roarka. »Hej, Spike. Samo jaz sem,« se je iz daljave oglasil Powel. Enya se je še malo odmaknila od Roarka in pobožala Spika po glavi. »Pridi, dovolj je, gremo noter,« mu je šepnila in se napotila v hišo. Roarke ji je sledil. Pridržal je vrata za Powela. »Lahko noč,« jima je voščila Enya in se odpravila v svojo sobo. »Sem kaj prekinil? Se opravičujem,« je tiho šepnil Powel, ko je Enya zaprla vrata za seboj in ju ni mogla več slišati. »V resnici nisi nič prekinil,« se mu je nasmehnil Roarke. »Toda naslednjič bodi bolj pozoren,« je dodal. Powel je samo prikimal in dvignil svoj palec.

Roarke mu je bil všeč in Enyo je imel najraje od vseh svojih sorodnikov, tudi od sestre. Odpravila sta se vsak v svojo sobo. Roarke je zaprl vrata za seboj in v temi sedel na svojo posteljo. S prsti se je počasi dotaknil svojih ustnic. Powel resnično ni ničesar prekinil. Želel si je poljubiti Enyo, a danes ne bi šel dlje od poljuba. Počasi jo bo navajal na misel, da sta par. Na nek način jo je razumel. Tudi njemu ni bilo vseeno, da se poljublja pred hišo njenega očeta. Le kako se je ona počutila? Oba se bosta morala navaditi na to misel. Živeti v isti hiši je imelo nemalo prednosti, a tudi nekaj slabosti. Jutri bodo še doma in pojutrišnjem spet izplujejo. Jutri se bo družil z njo. Če bo imel kaj sreče, jo bo lahko spet poljubil. Naslednji korak pa bo pustil za čas, ko se vrnejo s plovbe. Do takrat se bo najbrž privadila misli na njegove poljube in se pri sebi odločila, kaj si želi.

Enya se je zbudila dokaj zgodaj. Slabo je spala, imela je čudne sanje in velikokrat se je zbujala. Vstala je in se oblekla. Spiku je samo odprla vrata in ga spustila ven. Bilo je še zgodaj in ni bila prave volje, da bi se sprehajala z njim. Odšla je v kuhinjo in si pristavila kavo. Pogled ji je ušel na rahlo oblačno nebo. Čutila je, da bo težek dan in najverjetneje jih je čakal dež. Spike je kratko zalajal pred vrati in spustila ga je v hišo. Legel je na vrata kuhinje in zadremal. Enya se je s skodelico kave namestila za mizo in opazovala temne oblake, ki so se kopičili na nebu. Preveval jo je slab občutek in nikakor se ni mogla čisto umiriti. Ves čas je pogledovala k radijski postaji in upala na klic z očetove barke. Caylan se je oglasil šele zgodaj popoldne. Povedal ji je, da jih je ujelo neurje in da so uspeli izvleči svoje mreže. Z dobrim ulovom so pluli domov.

Do večera bodo že doma. Enya ga je poznala in iz njegovega glasu je lahko razbrala, da je nekaj narobe, čeprav je ves čas skušal prikriti slabe novice. »Caylan!« je razvlekla njegovo ime. Ni je preslepil in hotela je vedeti kaj se dogaja. Tudi on je poznal sestro in ob njenem vzkliku njegovega imena, je vedel, da ji je nesmiselno lagati. »Nič ni, Enya. Ne skrbi. Ujel nas je dež, ki se je kasneje razbesnel v neurje. Vsi smo delali zunaj in vse nas je pošteno namočilo. Samo to je, da je oče spet začel kašljati in mislim, da ima vročino. Saj ga poznaš, trdi, da je dobro. Powel mu je skuhal čaj in popil je tableto. To je vse. Vidimo se zvečer,« ji je le priznal in se urno poslovil. Enya je sedla v Caylanov poltovornjak in se s Spikom odpeljala do vasi, do lekarne. Hitro se je vrnila in začela pripravljati večerjo. Skuhala je tudi govejo juho. Ko je na obzorju zagledala barko, je pristavila čaj za očeta. S Spikom sta jih pričakala na pomolu. Dež, ki je padal celo popoldne je za nekaj kratkih trenutkov prenehal padati, a se je Enya vseeno zavila v vetrovko in si na glavo poveznila kapuco.

Privezala je barko in z zaskrbljenim obrazom pozdravila moške. Očetu je sledila v hišo in mu takoj dala vedeti, da ga čaka zeliščni čaj, prav tako mu je omenila, da ima v kopalnici kremo s katero naj si namaže prsi. Seveda jo je Thomas okregal, da si dela skrbi po nepotrebnem, a je vseeno ubogal njena navodila. Hitro se je stuširal in oblekel topla oblačila, ki mu jih je pripravila ter sedel v dnevno sobo in si postregel s čajem. Čez četrt ure so sedli k večerji. Vsi so se trudili biti dobre volje, tudi Enya se je razvedrila. Powel in Dunham sta odšla v pub, Caylan pa k Meege. Nihče ni vabil Enye ven, saj so vedeli, da ne bo pustila očeta samega. Prav tako so vedeli, da Roarke ne bo pustil Enye same, zato niso zgubljali besed z nepotrebnim vabilom, da se jim pridruži. Enya je očetu skuhala še en čaj in mu dala tablete proti prehladu in vročini. Ponovno ga je opomnila naj si še enkrat namaže prsi in ga pospremila v posteljo. Iz omare je vzela dodatno odejo in jo namestila na njegovo posteljo.

Poljubila ga je v obraz in mu zaželela lahko noč in hitro okrevanje. Vrnila se je v dnevno sobo in utrujeno pogledala Roarka, ki je sedel na kavču in božal Spike, ki je namestil svojo glavo na njegova kolena. Roarke se ji je nasmehnil in jo s pogledom in roko povabil naj sede k njemu. Res je sedla poleg njega in glavo naslonila na njegovo ramo. Z roko jo je tesneje privil k sebi. Nekaj trenutkov sta sedela v tišini in uživala v družbi drug drugega. Enya je svojo dlan položila na Roarkov trebuh in se hotela udobneje namestiti. Roarke jo je prehitel in jo hitro dvignil v svoje naročje. Sedela je na njegovih kolenih in glavo ji je namestil v pregib svojega vratu. Z obema rokama jo je objel in jo tesno privil ob svoje telo. Zaprl je oči in užival v trenutku, da jo lahko takole stiska k sebi. Bila je utrujena in sumil je, da tudi nenaspana. Počasi jo je z ustnicami ljubkoval po sencih. Obrnila je glavo in mu ponudila svoje ustnice. Rahlo se je nasmehnil in srečen sprejel njeno nemo povabilo. Poljubil jo je. Dolgo časa sta se poljubljala. Ko je spet namestila glavo ob njegov vrat je šepnil: »Utrujena si, pojdi spat. Jaz bom peljal Spika ven, ti pa se spravi v posteljo.« »Res sem utrujena in res bi morala iti v posteljo, a meni je tako lepo tukaj s teboj,« je priznala. »Tudi meni je lepo, ko te lahko takole objemam. Tvoja bližina pomirja moj nemir. Enya, zaupaj mi. Priznam, da si te neizmerno želim, a znam kontrolirati svoje strasti.

Dovoli, da nocoj prespim pri tebi. Dovoli, da te celo noč držim v svojem objemu. Samo spala bova. Potrebuješ počitek,«ji je odvrnil in vešče skril strah, da bi ga zavrnila. Potreboval jo je. Tudi sam je bolj slabo spal, ko pa so mu sanje venomer uhajale k njej, tako kot misli, ko je bil buden. »Spika lahko peljeva skupaj ven, potem bom z veseljem sprejela tvojo ponudbo. Nocoj res ne želim biti sama v postelji,« mu je odvrnila, ga kratko poljubila na ustnice in vstala. Podala mu je svojo dlan, ki jo je takoj sprejel. Skupaj sta stopila ven. Dež je dokončno ponehal. Poln mesec si je utiral pot skozi temne oblake in sem ter tja je zasvetila kakšna zvezda. Roarke jo je objel in tesno privil k sebi. S počasnimi koraki sta sledila Spiku, ki je stekel do pomola in nato po stezi ob obali do gozda. Enya ga je nekajkrat opomnila naj ne hodi po njenem vrtu, saj ko ga bo enkrat zasadila, ji bo delal škodo. Pametni pes je hitro dojel, kaj gospodarica hoče od njega in je tekal le po dvorišču in stezah, v gozdu pa si je dal duška. »Roarke?« je tiho šepnila Enya. »Prosim?« ji je lenobno odvrnil in jo še tesneje privil k sebi. Cmoknil jo je vrh glave in čakal, kaj bo povedala. »Kaj, če jaz ne znam kontrolirati svoje strasti, tako kot ti? Kaj, če si je ne želim kontrolirati? Kaj, če si ne želim, da bi ti kontroliral svojo?« je šepnila. Roarke se je ustavil in jo obrnil k sebi. Tesno jo je privil ob svoje telo in jo nežno in ljubeče poljubil. »Vedno bom upošteval tvojo voljo,« je uspel šepniti med poljubom. »Potem pa bodiva naravna, slediva svojemu srcu in željam. Nočem se upirati ali slepiti. Želim si te, Roarke,« je šepnila in dovolila, da jo je spet poljubil.

 

Enya se je zbudila dokaj zgodaj. Nežno je poljubila Roarkovo ramo pod svojo glavo in se počasi, da ga ne prebudi izvlekla iz postelje. Spiku je le tiho šepnila, greva in odšla iz spalnice. Odprla mu je vrata in ga spustila ven. Nebo je bilo čisto in svetlo modro, obetal se je lep in sončen dan. Le mokra narava je kazala znake včerajšnjega dežja. Najprej je pokukala k očetu. Spokojno je spal. Skuhala je kavo . Ravno, ko si je nalila skodelico omamne tekočine, je v kuhinjo prišel Caylan. Veselo jo je pozdravil in iz njene dlani vzel kavo. Ni bila jezna na brata, ker je pograbil njeno skodelico, tak je bil, si bo pač natočila drugo. Tiho mu je povedala, da je pokukala k očetu in on ji je zatrdil, da bodo cel teden doma, da si oče resnično opomore. V tem času bo on začel delati na enem izmed naročil, za otroško sobo, ki ga je zanj zapisala Enya. Caylan se je naslanjal na pult in opazoval Enyo, ki je začela pripravljati maso za palačinke. Ravno pravi čas je obrnil glavo, da je videl Roarka izstopiti iz Enyine spalnice.

S prsti ji je za uho zataknil koder las, ki je ušel na njen obraz in ji šepnil: »Pametno si se odločila. Roarke je dober moški.« Enya ga je pogledala in rahlo zardela: »Vem,« je šepnila v odgovor. »Naj ti ne bo nerodno. Se zavedaš, da ti vodiš to družino? Zaslužiš si srečo in ljubezen,« ji je rekel resno in odložil svojo skodelico kave, da bi lahko še Roarku nalil vročo tekočino. »Dobro jutro,« jima je voščil Roarke in stopil bližje k Enyi. Objel jo je in obrnil k sebi, da jo je lahko kratko poljubil. Kaj več si ni želel pred njenim bratom in svojim prijateljem. »Izvoli kavo. Jaz grem v dnevno sobo, si bom ogledal naročilo za otroško sobo. Moram narisati skice in narediti natančne izmere. V kolikor ti bo dolgčas, mi lahko kasneje pomagaš v delavnici,« mu je Caylan veselo rekel in mu podal skodelico ter nato odšel v sosednji prostor. Roarke je naredil požirek kave in se naslonil na pult, kjer je do prejle slonel Caylan. »Pogrešal sem te. Zakaj me nisi zbudila?« ji je šepnil.

»Tako spokojno si spal, da te nisem imela srca buditi. Tudi ti potrebuješ počitek. Caylan je rekel, da boste vsaj teden dni doma, torej te bom jutri zbudila,« je šepnila nazaj in stopila med njegova stegna ter mu ponudila ustnice v poljub. Ni ga bilo potrebno dodatno spodbujati. Objel jo je in temeljito poljubil. »Kaj vse sem pa jaz zamudil?« je Dunham, ki je ravno vstopil v hišo, saj je spal pri Doreene, vprašal brata in z glavo nakazal na par v kuhinji. »Nič posebnega,« se je zahihital Caylan. »Roarke je zaljubljen v najino sestro in najina sestra mu ljubezen vrača. Mogoče, se še ne zavedata, da sta zaljubljena, a verjemi mi, da sta. To sem opazil iz odnosa, ki sta ga spletala od kar je Roarke prestopil naš prag.« »Vesel sem za njiju. Bal sem se že za Enyo. Tako odgovorno je prevzela vodenje naše družine in pozabila nase,« je tiho rekel Dunham in se napotil v kuhinjo po kavo. Toliko je počakal, da se je Enya odmaknila od Roarka in se ponovno lotila palačink.

 

Thomas se je tretji dan zbudil brez vročine. Takoj, ko se je počutil bolje je postal nergav, saj je hotel nazaj na morje. Celo dopoldne se je prestavljal po dnevni sobi, dvakrat je odšel preverit, če so moški dobro počistili barko in jo pripravili za novo plovbo. Enkrat je pokukal tudi v delavnico, kjer so vsi štirje moški pridno delali. Pri kosilu ni več zdržal in jim je direktno povedal, da hoče čim prej izpluti. »Oče, najprej se moraš resnično pozdraviti. Dobro smo začeli in veliko zaslužili. Ti potrebuješ počitek in mi bi radi dokončali Ebnerju sobico za prvorojenca, ter omarico za čevlje za gospo Doherti. Svojih naročnikov ne smem puščati čakati tako dolgo, čez zimo bi znali oditi drugam. Izpluli bomo čez dva ali tri dni,« mu je resno razložil Caylan. Thomas mu je namenil grd pogled, a ni se prepiral s svojim sinom, sploh, ker je opazil, da tudi vsi ostali mislijo enako. Po kosilu se je Thomas odpravil v vas, k svojemu prijatelju Conorju, moški pa so odšli nazaj v delavnico.

Enya je sprehodila Spika in se vrnila v hišo. Powel je predlagal Roarku naj gre in si pri Enyi izbori krožnik peciva ali kolačkov ter seveda kavo. Vsi so se navdušeno strinjali. Roarke se je napotil v hišo. Pošteno je stresel svoja oblačila, saj ni želel umazanije in žaganja prinesti v pospravljeno hišo. Počasi je vstopil. Najprej je opazil Spika, ki je ležal na vratih Enyine spalnice. Napotil se je tja, saj pes nikoli ni bil daleč od gospodarice. Spike je dvignil glavo in pogledal Roarka ter se spet predal dremežu. Roarke je počasi stopil čez psa in občudujoče zrl v Enyo, ki se je sklanjala v omaro. »Živijo, kaj počneš?« je tiho rekel. Počasi se je zravnala in se obrnila. »Pospravljam svojo omaro. Naredila sem nekaj prostora za tvoje obleke,« je  mirno odvrnila.

»Če ti je prav?« je malo negotovo dodala, saj je opazila presenečeno Roarkovo strmenje. Z urnimi koraki je premagal razdaljo med njima in jo povlekel v svoj objem. »Seveda mi je prav. Hvala,« je ljubeče šepnil in jo poljubil. Spraševal se je že, kako bo zvečer, do sedaj je bil Thomas bolan in se je držal svoje spalnice, danes pa je že ves nergav in neučakan. Bal se je, da bo nocoj moral sam spati v svoji spalnici. Ni bil prepričan ali ga bo želela Enya tudi nocoj ob sebi in predvsem v svoji spalnici. Roarke se ni poznal, drugače bi rekel, da ima še preveč samozavesti, a vse v zvezi z Enyo ga je delalo rahlo nesamozavestnega. Ni mu bilo jasno zakaj, a pomenila mu je več, kot si je želel priznati in pomembno mu je bilo vse v zvezi z njo. »Tukaj sem skoraj končala in lahko te jaz preselim,« je rekla nežno. Pobožal jo je po obrazu in se ji ljubeče zagledal v oči. Videla je njegovo tiho zahvalo in srečo v njegovih očeh. »Zakaj si pravzaprav prišel?« se mu je nagajivo nasmehnila. Tudi sam se je nasmehnil: »Poslali so me po kavo in nekaj sladkega.« »Se mi je zdelo,« se je glasno zasmejala Enya in se izvila iz njegovega objema. »Pridi, greva v kuhinjo,« je dodala. Roarke in Spike sta ji sledila.

 

Thomas je postal resnično nemiren, čeprav je to skušal prikriti. Caylan je imel prav. Lahko so si privoščili nekaj dni počitka  ali vsaj on, dokler so moški delali z lesom. Zadovoljen je bil glede Enye in Roarka. Enya mu je povedala novico, še predno ju je lahko zalotil skupaj ali predno bi resnično dojel, da Roarke spi v njeni spalnici. Njegova deklica se je vedno znala postaviti zase in dobro zagovarjati svoja dejanja. Seveda ji tokrat ni bilo treba prepričevati očeta o čemur koli. To tudi ni nameravala, saj ga je samo obvestila kaj se dogaja.

Čeprav je bil vesel za njiju, je čutil rahlo izgubo. Enya je dokončno odrasla in se odločila o svojem življenju. Caylan je popustil pod Thomasovim pritiskom in se strinjal, da odplujejo v zgodnjih jutranjih urah. Šest dni so bili doma. Enya je vstala in jim skuhala kavo, ki so jo v termovki odnesli na barko, prav tako, jim je pripravila košaro s sendviči namesto zajtrka. Na vratih se je poslovila od njih in se vrnila v posteljo. Legla je in se udobno namestila na Roarkov vzglavnik. Vdihnila je vonj po moškem, njenem moškem. Še odpluli niso, a že ga je pogrešala. Skupaj sta bila le nekaj dni, a njej se je zdelo, da sta skupaj že celo življenje. Pomislila je, da je to tako, kadar si zaljubljen. In vse je kazalo, da se je zaljubila v Roarka. Počasi je utonila v spanec. Za naslednjih nekaj dni je imela delovne načrte, ki ji bodo pomagali preživeti čas brez družine in brez Roarka.

 

Meege se je povabila k Enyi na večerjo, povabila je tudi Doreene. Hotela se je pogovoriti s prijateljicama. Enya je bila vesela klica in je obljubila, da bo naredila večerjo in Meegino najljubše pecivo. Meege je pohupala Doreene, ko se je peljala mimo njene hiše. Čez nekaj trenutkov je Doreene prišla. Ženske so takoj sedle k večerji. Potem se bodo prestavile v dnevno sobo in si privoščile pijačo in pecivo. Obetal se je vesel ženski večer. Meege se je smehljala in njene oči so se iskrile v ne skriti radosti. Niso še pojedle, ko je Meege povedala svojo skrivnost. »Nelson je sinoči povabil Kathleen na večerjo, oznanila sta svojo zaroko. Caylan me je že nekajkrat zasnubil, a oba se zavedava, da dokler ne bo Nelson poročen, jaz ne morem od hiše. Nelson se bo čez tri tedne poročil, toliko, da minejo oklici. Zdaj končno lahko sprejmem Caylanovo snubitev,« je radostno povedala. Enya in Doreene sta veselo vzkliknili in skočili, da bi objeli prijateljico. Iskreno sta ji čestitali. Ko so se malo pomirile je Meege vprašala: »Bi mi pomagali prirediti presenečenje za Caylana?« »Z veseljem!« sta v en glas odgovorili Enya in Doreene in vse tri so se spet glasno zasmejale.

 

Enya in Spike sta čakala na pomolu. Enya ni mogla čisto skriti svojega veselja. Vseeno je previdno pogledovala k moškim, hotela je prebrati njihovo namero in če bi jo kdo želel objeti bi brezglavo pobegnila. Powel jo je preiskujoče gledal in tuhtal, kaj ima za bregom. »Danes sem na večerjo povabila Meege, Doreene in Margo,« jim je zaklicala in se končno pripravila do dokaj resnega izraza na obrazu. Moški so se zadovoljili z udarcem dlani ob dlan, le Roarke, se ni mogel upreti želji in jo je cmoknil na ustnice, pri tem pa pazil, da se je ne bi dotaknil z obleko. V resnici bi jo najraje stisnil v objem ali jo dvignil v zrak in se lačno polastil njenih omamnih ustnic, a se je vzdržal. Kmalu bo stuširan in v čistih, dišečih oblačilih, takrat mu ne uide. Vseeno ga je prijela za dlan in skupaj sta kot zadnja prišla v hišo. Dokler so moški prišli v kuhinjo, so njene gostje prišle in ji po svojih močeh pomagale pogrniti mizo. Uspele so zadržati svojo skrivnost. No Margo je ni poznala in je mislila, da jo je Enya povabila brez pravega vzroka, preprosto zaradi Powela. V resnici jo je Enya ravno zaradi njega vključila v družino, saj se ji je zazdelo, da se je Powel ujel v zanke ljubezni, ker se do sedaj še nobeni ni posvetil tako in toliko kot Margo.

To je dokazoval tudi njegov poljub na njen obraz in tiha, iskrena zahvala. Enya se je potrudila in pripravila Caylanove priljubljene jedi. Ko so pojedli, a so še sedeli za mizo čakajoč sladico, je Meege pomagala Enyi pospraviti posodo in razdeliti torto. Moški niso nič posumili, saj so bili navajeni, da jih je Enya resnično razvajala. Ko sta naposled sedli še sami je Meege spregovorila. »Rada bi vam nekaj povedala,« je začela in s pogledom preletela zbrano družbo. Oči so se ji ustavile na Caylanovih. »Nelson se bo čez slabe tri tedne poročil. Zato sem se jaz odločila, da sprejmem Caylanovo snubitev,« je rekla nežno. »Mogoče bi se lahko poročila teden kasneje, toliko, da jima pustiva njun dan?« je razmišljala na glas. Caylan je urno vstal in Meege potegnil na noge. Poljubljal jo je, dokler se je po kuhinji razlegalo veselje s ploskanjem in čestitkami. Caylan je za hip odšel do svoje sobe in se vrnil s prstanom. Uradno je prosil svojo ljubljeno, da se poroči z njim in ji na prst nataknil lep zaročni prstan. Ko so se vsi malo pomirili in se lotili slastne torte, je Caylan pogledal sestro: »Vedela si!« Enya se mu je široko nasmehnila in prikimala. »Obe  z Doreene sva vedeli,« se je zahihitala. »In nista mogli nič namigniti? Kako sta lahko zdržali do konca večerje?« je Caylan vprašujoče pogledoval od ene k drugi. »Meege te je hotela presenetiti,« je preprosto odvrnila Doreene in zavezniško pomežiknila Meege.

»V popolnosti ji je uspelo,« se je zasmejal Caylan in prijel Meege za roko ter ji poljubil vrh dlani. »Na tako vesel dogodek se pije,« je zadovoljno pripomnil Thomas in dodal, »tisti viski kar kliče, da bi ga odprli.« Vsi so sledili Thomasu v dnevno sobo. Enya je pripravila kozarčke in jih predala Roarku, ki se je smukal okoli nje. Margo se je postopila pospravljanja krožničkov od torte. Dunham je izkoristil priložnost in povlekel Caylana in Meege na stran. »Nočem uničiti vajinega dne, zato ne razumita narobe. Pomislil sem na možnost in zato me zanima, bi vaju motilo, če bi imeli dvojno poroko? Seveda, če me bo Doreene hotela. Mislim, da je spodoben čas žalovanja za njenim očetom toliko minil, da se lahko prepustimo veselju, saj bo poroka čez štiri tedne,« je le šepnil svoje misli, ni želel, da bi ga Doreene slišala. »Ne bo te zavrnila,« je takoj dahnila Meege in se mu radostno nasmehnila. »Meni bo v veselje deliti tako lep dan z vama. Saj veš, da vaju imam rada,« je urno dodala. »Če se Meege resnično strinja sem tudi jaz za,« se mu je nasmehnil Caylan in potrepljal brata po rami, v znak razumevanja, podpore in čestitk istočasno. »Resnično bom vesela dvojne poroke! Kdaj pa jo boš zasnubil?« je nadaljevala Meege. »Jutri sem mislil iti k njima na kosilo in jo zaprositi, zvečer bi pa prosil Enyo, da pripravi večerjo in ko boste vsi zbrani, da poveva novico. Rad bi presenetil Doreene,« je Dunham veselo iznesel svoj načrt. »Ti kar pojdi, bom jaz povedal Enyi, da boš na kosilu pri Doreene in da nas bo več na večerji. A ne bom ji razkril tvojih načrtov. Naj bo tokrat tudi ona presenečena,« je rekel Caylan in pomenljivo pogledal Meege, ki je razumela namig, naj bo tiho. Dunham je samo rekel, hvala in se napotil k Doreene, ki se je veselo pogovarjala s Thomasom in Powelom. Kaj hitro so vsi sedli in Thomas je razdelil kozarčke ter povedal zdravico in ponovno čestital zaročencema. Poljubil je Meege na obraz in ji povedal ljubeče besede dobrodošlice. V resnici je imel obe dekleti rad in je komaj čakal dan, da bosta postali del družine. Končno je dočakal, da bo Meege njihova. Dunhama ni hotel priganjati, a upal je, da bo kmalu tudi on oznanil zaroko z Doreene, potem je ostala samo še njegova deklica. Verjel je, da sta z Roarkom resnično srečen par. Ponosno se je ozrl po svoji razširjeni družini in spil kozarček na njihovo srečo.

 

V Enyini kuhinji je dišalo po sveže pečenem pecivu. Na kuhinjski mizi so stali lično zloženi listi papirja in poleg barvice. Enya je ravno natakala kavo v skodelice, ko so se odprla vhodna vrata.  Spike je vstal in veselo mahal z repom. Moški so bili na morju. Doreene in Meege sta veselo pozdravili in za pozdrav poljubili bodočo svakinjo v obraz. Ženske so se vsaka s svojo skodelico usedle za mizo. Enya je prijela prvi list in jima pokazala: »To bo torta za Patrickov prvi rojstni dan,« je ponosno rekla, ko jima je pokazala risbo torte za njihovega mladega soseda. Po prvem navdušenju jima je pokazala drugo risbo: »Takole bo videti Nelsonova poročna torta.« Počakala je trenutek in vsaki podala po novo risbo: »Tole pa sta vajini poročni torti.« Ponosno se je naslonila nazaj in opazovala prijateljici in bodoči svakinji. Ni se jezila na brata, ker sta ji pripravila presenečenje in je šele pri večerji naslednji dan po Meegini zaroki izvedela za Doreenino in Dunhamovo zaroko. Veselila se je njunih porok. Rada jih je imela in čas je že bil, da se ustalijo in zaživijo pravo življenje. Vse preveč so zapadli v monotoni ritem življenja in sprememba, sploh vesela, je bila sila dobrodošla. »Čudovito, prava mojstrovina,« se je prva odzvala Meege in potegnila Doreene njen list iz rok, nato pa ji podala svojega. »Ostala sem brez besed,« je s solznimi očmi povedala Doreene in se zazrla še v Meegino torto. Samo ganjeno je vdahnila in nekaj solz sreče je spolzelo po njenem obrazu. »Neverjetna si,« je dahnila Meege in vstala ter objela Enyo, tudi Doreene se je pridružila objemu. »Jutri gremo v mesto, moramo kupiti poročni obleki in seveda ti si moraš tudi izbrati pravo obleko. Ne pozabi najina priča si,« je rekla Meege in podala robček Doreene, ki je samo kimala in si s prsti brisala solze.

 

Zgodaj dopoldne je Enya sedla v Caylanov poltovornjak in se odpeljala. Spiku je lepo razložila, da tokrat ne more z njo, sprehodila ga je in ga podkupila z nekaj pasjimi piškoti. Ustavila je pred Doreenino hišo in kratko pohupala. Doreene in njena mama Dorothy sta hitro izstopili. Dorothy je bila edina mama, ki jih je lahko spremljala in se resnično veselila z njimi, poleg tega je tudi sama potrebovala novo obleko  za hčerino poroko. Ko sta se ženski usedli v avto, Dorothy spredaj in Doreene zadaj, je speljala. Ustavile so se pri Meege. Vse tri so izstopile in šle pozdraviti Meegino mamo Glenn, ki je sedela v vozičku. Po možganski kapi je ostala priklenjena na voziček, tudi govorila je težje, a se je iskreno veselila za svoja otroka. Meege in Enya sta ji obljubili, da bosta tudi za njo kupili nekaj lepega, da bo lepa na obeh porokah. Tudi Kathleen, Nelsonova nevesta je šla z njimi, saj si še ni kupila poročne obleke, čeprav je ostal le dober teden do njene poroke. Zahvalila se je Enyi za risbo torte in ji zatrdila, da sama ne bi znala izbrati lepše. Kathleen in Meege sta poljubili Glenn v pozdrav in končno so se lahko odpravile. Bodoče neveste so se razposajeno posedle zadaj in vse do mesta neumorno klepetale o tem kaj si želijo. Po prijetno napornem nakupovanju, polnem smeha, so se pozno popoldne uspele vrniti domov. Kupile so vse potrebno. Za Glenn so izbrale dve čudoviti obleki in nekaj malenkosti, kar lepo so ji prenovile garderobo. Thomas in Caylan sta dala Enyi denar in proste roke, da plača vse kar vseh pet žensk potrebuje. Meege je lahko plačala le obleko in drobnarije za Kathleen. Enya je še zavila v specializirano trgovino za slaščičarje in nabavila vse potrebno za poročne torte.

 

V  četrtek popoldne so Meege, Doreene in Enya s Spikom ob sebi, stale na pomolu in opazovale bližajočo se barko. Prejšnjo soboto so imeli nekakšno generalko na Nelsonovi poroki. Takrat so se moški vrnili šele v petek zvečer in Enya jih ni spustila v hišo, dokler ji niso obljubili, da se bodo tokrat vrnili že v četrtek.  Caylan in Dunham na lastno poroko res nista smela zamuditi. Vse priprave so prevzele one in vsaka posebej bi ju dala iz kože, če se ne bi prikazala, ne glede na težo situacije. Poleg priprav so izkoristile čas in Meege je glavnino svojih stvari že preselila v Caylanovo spalnico. Prav tako so glavnino Dunhamovih stvari preselile k Doreene. Seveda bosta po poroki obe nevesti prespali v Thomasovi hiši, šele naslednji dan se bo Dunham resnično preselil k Doreene in Dorothy. Saj ne, da bi kdo Dunhama metal iz hiše, a sam jim je tako oznanil in spoštovali so njegovo željo. Končno so dočakale, da se je barka ustavila ob pomolu. Na moško presenečenje, se je Spike postavil pred ženske in njim kazal zobe. Powel je samo vprašujoče dvignil obrv. »Naučila sem ga, da nas brani pred objemi, ko si to ne želimo,« se je zasmejala Enya in umirila psa ter ga pohvalila za vešče izvedeno vajo. »Kam je izginila moja deklica?« se je zasmejal Thomas in pobožal psa po glavi ter se napotil v hišo. Pustil je mlade, da se pozdravijo in pomenijo. Po poznem kosilu so ženske ostale doma, moški pa so odšli v pub, saj je Powel vztrajal, da potrebujejo fantovščino. Enya je že spala, ko se ji je Roarke pridružil v postelji. Objel jo je in jo kratko poljubil nato pa zaspal kot klada. Vrček ali dva temnega piva sta bila preveč. Enya se je udobneje namestila v njegov objem in zaspala nazaj. Zjutraj jo je zbudil s svojimi poljubi. »Pogrešal sem te,« je le šepnil, ko se je dokončno zbudila in mu ponudila svoje ustnice.

 

Kot se spodobi, se je pred oltar s svojo izbranko najprej sprehodil prvorojenec Caylan. Po izrečenih poročnih obljubah sta na vrsto prišla še Dunham in Doreene. Cerkev je bila skromno, a lično okrašena, nevesti prelepi in ženina preponosna. Vreme je bilo lepo in že prijetno toplo, zato so pred hišo postavili velik šotor in pripravili kosilo za povabljene ter najeli lokalne glasbenike, da so popestrili zabavo. Rajali so do pozno v noč. Thomas se je zahvalil hčerki za organizacijo in ves trud, ki ga je vložila v bratovi poroki. Tudi brata sta ji izrekla zahvale. Vsi so se zavedali, da je resnično vso breme organizacije ona sprejela na svoja ramena. Doreene in Meege sta ji sicer pomagali, a nista bili gonilna sila. Enya je vodenje imela prirojeno. Še enkrat je dokazala, da se pod vso milino skriva močna in pametna ženska. Roarke je z ljubeznijo opazoval Enyo. Zavedal se je, da jo ljubi. Po obredu ji je hotel to povedati, nekajkrat, a ni našel pravih besed in tudi ni želel, da bi ga razumela narobe. Saj je opazil, kako žari od sreča za svoja brata in njuni izvoljenki. Hotel ji je pustiti ta dan, kot lep spomin na družino. Svojo ljubezen ji bo razkril drugič in pri tem poskrbel, da bo to tudi prav lep in poseben dan za njiju. Tokrat se ni spozabil in je popil le dva piva. Hotel je biti v pomoč, če bi ga Enya potrebovala. Občudoval je njeno lepoto in se zadovoljen zavedal, da se Enya drži v njegovi bližini. Vsi so lahko opazili, da ona pripada njemu, tako, kot je on pripadal njej. Ni ji še rekel, da jo ljubi, a tudi ona tega še ni rekla njemu. Toda njena dejanja so govorila, da ga ljubi in samo upal je, da tudi ona čuti njegovo ljubezen skozi njegova dejanja.

 

Enya in Meege sta pričakali barko na pomolu. Thomas je pustil sinovoma dva dni uživanja v zakonski sreči, nato so odpluli. Meege in Caylan sta se z roko v roki odpravila v hišo za Thomasom in Powelom. Dunham jim je pomahal, oznanil, da prideta z Doreene kasneje na obisk in odšel. Roarke je prijel Enyo za dlan in tiho vprašal: »Kaj je narobe?« »Nič,« je urno odgovorila. Strogo jo je pogledal, zato je nadaljevala: »Nič posebnega. Ti bom povedala kasneje, ko bova sama.« »Kaj, ko bi se sprehodila s Spikom in bi mi lahko takoj povedala?« je poskusil, a je samo odkimala. Cmoknil jo je na ustnice in se odpravil pod tuš. Po večerji so se odpravili v pub. Powel je vztrajal, saj je hotel videti Margo in ostalim bo prav prišla pijača sprostitve, zato so na koncu popustili. Še Thomas je šel poleg. Spike se ni menil za ljudi in se je zleknil sred dnevne sobe. Roarke je objel Enyo in počasi sta hodila za ostalimi. »Bi mi sedaj zaupala, kaj te muči?« je poskusil. »Ne, uživaj v večeru, kasneje ti bom povedala. Saj ni nič takega,« se je nasmehnila, a živčnosti ni mogla čisto skriti. Roarke se je ustavil. »Dohitela vas bova,« je zaklical ostalim in obrnil Enyo k sebi. »Prosim, povej mi,« je rekel. Enya ga je nekaj trenutkov gledala. Nato je zamižala in tiho šepnila: »Otroka bova dobila.« Ni pričakovala, zato je glasno zacvilila, ko jo je Roarke dvignil v zrak in se zavrtel z njo. »Enya, ljubim te. Že dolgo te ljubim, a ti tega nisem še uspel povedati.

To je čudovita novica,« se je veselil. Enya je ostala tiho. »Enya? Si mar nesrečna zaradi tega? Res nisem nameraval najprej spočeti otroka in se šele nato poročiti, a jaz sem vesel in srečen.« »Je kaj narobe?« se je oglasil Caylan iz teme. »Nič ni narobe, naju lahko pustiš sama,« je odvrnila Enya. Roarke jo je spustil na tla in se ji skušal zazreti v oči, a je bilo pretemno, da bi kar koli videl. »Enya? Je to tako hudo?« je še enkrat vprašal, tokrat znatno živčen. »Pazila sva, nisem pričakovala, da se bo zgodilo. Nisem vedela, kaj si boš ti mislil o tem. Ne, ni hudo. Vesela sem,« je le izdavila svoje skrbi. »Kaj si bom jaz mislil? Enya, mar ne čutiš, da te ljubim? Oh, Enya. Ljubim te! Ljubim najinega otroka,« je rekel in jo močno stisnil v svoj objem. »Tudi jaz ljubim tebe,« je uspela šepniti. »Vem! Saj čutim tvojo ljubezen, ki mi jo daješ. Oh, Enya. Žal mi je, da si morala trpeti z neumnimi vprašanji,« ji je rekel in jo strastno poljubil. Objel jo je in skupaj sta nadaljevala pot do puba. Njena družina je sedela za mizo v kotu. Pridružila sta se jima. Roarke je naročil pivo zase in sok za Enyo. Ni ugovarjala. Ko so vsi imeli pijačo, je Roarke pogledal zbrane, objel Enyo in rekel: »Ta runda in še kakšna je na moj račun. Jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Ljubim Enyo in Enya ljubi mene. Malo sva prehitela dogodke, zato danes še nima zaročnega prstana na prstu, a dobila ga bo v najkrajšem možnem času. Sva pa prva, ki lahko oznaniva, da pričakujeva naraščaj.« Nejeverni obrazi Enyine družine so se v hipu razvedrili in nastalo je splošno smejanje in odobravanje ter čestitke. Ponosni bodoči dedek je dal za naslednjo rundo.

 

Cerkev je pokala po šivih. Vsi iz vasi so hoteli videti Enyino poroko. Ponosni Roarke je stal pred oltarjem in z ljubeznijo v očeh opazoval Thomasa, ki je vodil žarečo Enyo proti njemu. Njeno dlan je položil v njegovo in ganjen sedel v prvo klop. Po izrečenih obljubah je Roarke poljubil svojo ženo in jo obril proti občinstvu, ki je glasno ploskalo in vzklikalo. Z vešče skrojeno obleko, je Enya zakrila svoj rahlo zaobljeni trebušček. Saj v resnici ji ni bilo treba, saj so se vsi veselili za njiju, a hotela je biti popolna nevesta. Čeprav si je sama naredila poročno torto, ki je po mnenju vseh prekašala vse njene stvaritve pred tem, sta ji slavje priredila brata s pomočjo svojih lepših polovic. Ker niso mogli povabiti cele vasi je bilo slavje za širšo družino in redke dobre prijatelje. Enya je šele tik pred poroko spoznala Roarkovo družino, ki jo je iskreno sprejela. Tudi ona je sprejela njih, saj so ji bili na prvi pogled všečni in zabavni. Kaj drugega od njih tudi ni pričakovala.

 

Novo leto so pričakali v družinskem krogu. Enya se je tudi tokrat potrudila s svojimi slaščičarskimi mojstrovinami. Meege, se je potrudila z večerjo. Povabili so tudi Dorothy in seveda Dunhama in Doreene. Powel in Margo tudi nista manjkala. Med večerjo, je Caylan oznanil, da tudi ona dva z Meege pričakujeta naraščaj in ljubeče pogledal sestro, ki je zaščitniško božala svoj velik in napet trebuh. Njena druga roka je počivala v Roarkovem naročju. Enya je bila prva, ki jima je veselo čestitala, a zaradi svoje obilnosti, ni skočila na noge tako, kot Thomas, ki je veselo poljubil snaho in potrepljal sina po hrbtu.  Po večerji so se udobno namestili v dnevni prostor. Roarke je sprehodil Spika, Doreene in Margo pa sta vztrajali, da pospravita kuhinjo. Enya se je počutila rahlo nekoristno in predvsem debelo. Tolažila se je, da ji je ostalo le še malo časa in potem bo spet okretna. Caylan je ves poletni zaslužek vložil v svoje stanovanje in predvidevala je, da se bo njegov otrok rodil že v novem stanovanju. Za njo so moški izdelali posteljico in previjalno mizo s predali, kjer bo lahko imela dojenčkova oblačila in ostale drobnarije. To jutro sta Caylan in Roarke preuredila njuno spalnico. Glavnino potrebščin je že nabavila in z Meege sta vse oprali, zlikali in zložili. Ostalo je samo, da počaka, da se brcajoča kepica v njenem trebuhu odloči priti na ta svet.

 

Roarke je ležal na boku in počasi božal ženin trebušček. Poljubil jo je in ji šepnil, da jo ljubi. Nato je počasi vstal in se oblekel. Odšel je v delavnico, kjer je pomagal pri izdelavi kuhinje za Caylanovo stanovanje. Enya je še ostala v postelji. Zunaj je bilo mrzlo in od posedanja po kuhinji in dnevni sobi jo je bolel križ. Spike je odšel z Roarkom. Zaspala je nazaj. Zbudila jo je mokrota med stegni. V hipu je bila budna. To bo torej to, si je rekla in vstala. Ni še hotela oznanjati, da se je porod počasi začel, saj je vedela, kako je Roarke zaskrbljen glede vsega povezanega z njo ali otrokom. Bdel je nad njo kot koklja nad piščetom in čeprav ji je njegova pozornost godila, ji je šla prav tako na živce. Najprej se je odpravila pod tuš in se nato oblekla. Takrat enkrat so se začeli tudi popadki. Meege je našla v kuhinji. Tiho ji je šepnila, da se je začelo in se vrnila v sobo, da pripravi svojo torbo za porodnišnico. Šele nato je povedala očetu, da se začenja in mu dovolila iti po Roarka. Poklicala je tudi taščo in ji sporočila novico.

Vedela je, da bosta tast in tašča prišla v porodnišnico. Novico je povedala še Doreene in počasi sedla na kavč ter mirno počakala, da Roarke pridivja v hišo. Ni se motila. Kot tajfun je vstopil in takoj pokleknil pred njo. Ni vedel kaj bi prej vprašal, zato je Enya izkoristila njegov molk in strogo rekla: »Najprej se preobleci, nato vzemi mojo torbo. Potem me lahko pelješ.« Poljubil jo je, pobožal trebuh in skočil na noge. Enya mu je pripravila oblačila in hitro se je preoblekel. Nato se je zasmejal sam sebi. Enya mu nikoli ni pripravila oblačil. Očitno je bil razvalina na dveh nogah in njegova ljubka žena, ki bo vsak čas rodila, je bila toliko zbrana in prisebna, da je mislila na vse. Caylan ni dovolil raztresenemu Roarku, da bi vozil. »Meege, stres ni zate. Doreene bo ostala pri tebi ter Powel in Dunham. Poklical te bom, takoj, ko bo kaj novega,« je rekel ženi, jo poljubil in kot prvi izstopil iz hiše. Thomasa ne bi zadržali doma tudi, če bi ga privezali na kavč, zato je šel poleg. Roarke je pomagal Enyi na zadnji sedež Caylanovega poltovornjaka in jo ves čas objemal in božal. Enya jih ni hotela strašiti, zato je molče potrpela s popadki. Dobri dve uri kasneje, je Roarke držal v rokah njunega prelepega sinčka.

 

Roarke se je zbudil in nejeverno strmel v prazno posteljo poleg sebe. Vse je bilo tiho. Preveč tiho. Urno je vstal in si hitro navlekel hlače ter majico. Spustil se je po stopnicah v pritličje in pogledal po prazni hiši. Nato je iz daljave zaslišal lajež. Odprl je vrata in se zazrl v prelep sončni dan. Sinoči so pripluli. Imeli so težko plovbo, saj jih je zajela nevihta. S pogledom je zaobjel okolico in se ustavil na postavi svoje prelepe, ljubljene žene. Opazila ga je in mu z roko poslala poljub, nato je popravila deklico v svojem naročju. Njuno hčerkico. Bili so v jagodnem vrtu. Vsi. Thomas je držal košaro, kamor sta Caylanovi dvojčici odlagali nabrane jagode. Doreene je na klopi v senci jablan dojila dojenčka. Trije fantki so se nedaleč stran igrali v peskovniku. Trije prvorojenci, ponos svojih očetov. Naslednji rod ribičev in mizarjev.