Objavil/a admin in Domišljija in fantazija

Zmeda – domiÅ¡ljijska zgodbica

O, Bog, kakÅ¡en tip. S katerega filma je uÅ¡el? No, ne bi mogla reči, da je ravno tip, bil je moÅ¡ki z veliko začetnico. Najraje bi zapredla, a  ji je uÅ¡el samo vzdih. Skrivaj je tipala z očmi po njegovi kleni postavi. Visok, miÅ¡ičast, ampak ne preveč, ravno prav za njen okus.

Izpod kape s Å¡iltom so kukali prameni rdečkasto rjavih las, zadaj čop. Brada in brki so bili videti stari kak teden. »Pozdravljeni.« Dvignila je pogled k njemu, njegov globok glas ji je pognal mravljince po telesu. Snel je sončna očala in se zastrmel v njene oči. Barva nevihtnega neba. »Potrebujem Å¡katlo sofitk, Å¡katlo  rdečih gabaritk  in Å¡e prednje bele 24 hd.« Nasmehnila se je. »Za naročilo boste počakali kolegico. Tukaj sem samo, da zamenjam pos terminal.

Objavil/a admin in Erotične zgodbe

Slovo

Metuljčica je elegantno klečala ob Gospodarju in mu s prsti nežno drsela po koži, ki je bila še vlažna od vročega ljubljenja. Izdatno si jo je privoščil ob koncu seanse v zanesljivem ritmu tri globoke in dva plitka. Zdaj ga je ljubkovala tako kot je On imel najraje in kot je po njegovih besedah znala samo ona. Gospodar, ki ji je pomenil vse na svetu, ki ji je v zadnjem hipu podal roko, jo potegnil iz brezna propada in jo vzgojil v brezhibno sužnjo. Zdaj nikakor ni več razumela svojega življenja, kakršnega je živela, preden je srečala Njega. Dvajset izgubljenih let je pomislila. Ne, to ne bi bilo pošteno do nje, se je zdrznila, saj je bila še otrok. Pet izgubljenih let se je strinjala sama s seboj in ga še naprej nežno gladila s pomirjujočimi gibi.

Objavil/a admin in Erotične zgodbe

Najino poletje – tretji del

Dekleti sta med kratko vožnjo tiho sedeli zadaj. Fantoma kljub poizkusu, da bi z razpravo, kako je majhen kraj kot na primer Radovljica, veliko prijaznejši do šoferjev kot Ljubljana, ni uspelo sprostiti napetosti v ozračju.

»Si v redu … je zaÅ¡epetala Simona.

»Sem, čeprav nekoliko nervozna.«

Prijela jo je za roko.

»Tudi jaz, čisto suha usta imam.«

»Morali bi se napiti vode na stranišču, pred smo se odpeljali.«

»Ja, vsaj tokrat bi voda tekla noter, ne ven.«

Obe sta se zasmejali in za trenutek zmotili razgovor spredaj sedečih fantov.

Sedaj sta šepetali še tišje.

»Je še daleč?«

»Kje pa, samo še par sto metrov in smo tam.«

Objavil/a admin in Erotične zgodbe

Najino poletje – drugi del

Petek je bil kmalu tu. Janez je v dnevih pred srečanjem, na dekletovo željo, poslal še nekaj svojih slik na katerih je menda izgledal bolje. Navsezadnje, sta si mislila, če je poslal eno, je popolnoma vseeno, če pošlje še tri. Tudi Marko je v odgovor poslal dodatne slike.

Kaja se je nervozno sprehajala po stanovanju in razmišljala kaj obleči. Vse dni pred srečanjem je bila živčna. Včasih se je že težko zadrževala, ko jo je popadla jeza na Janeza, ki ju je spravil v tak položaj.

Objavil/a admin in Erotične zgodbe

Najino poletje prvi del

Janez je drvel po hodnikih in predavalnicah. Misli so mu bliskovito preskakovale iz problema na problem. Kot novi asistent na fakulteti se je zares želel izkazati. Posledično je opravljal več nalog naenkrat in obremenjeval možgane do maksimalne zmogljivosti.

Vse bi bilo še v redu in bi teklo dovolj gladko, če ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano srečevanje lepih deklet. Študentk. Bruck. Obiskovalk. Vse so bile mlade in vse so bile lepe. Občutek je imel, da so vsepovsod. Fakulteta je bila videti kot natlačena z njimi. Vedno so hodile po istih hodnikih kot on. Človek bi si mislil, da jih je na faks vpisanih precej več kot fantov. Pa temu ni bilo tako. To je sedaj že zatrdno vedel, ker je preveril podatke pri dekanovi tajnici, ki mu je – tudi ona v kratkem krilcu, o bog bodi usmiljen, kazala statistiko vpisa po spolih za nekaj let nazaj.

Študentje ga pri delu nikakor niso motili. Njim ga nikoli ni uspelo potisniti iz dnevne rutine in razmišljanja. Hvala bogu, se je s kratko molitvico na tihem zahvalil stvarniku, da ga ni ustvaril kot BIseksualca. Toda po vsakem srečanju lepega dekleta – roko na srce, grdih na faksu sploh ni bilo – je potreboval minuto ali dve, da se je lahko vrnil v poprejšnji tok dogajanja oziroma delovanja. Skoraj kot kopica nepotrebnih ponovnih zagonov, ob instalaciji operacijskega sistema na nov računalnik.

Objavil/a admin in Spovednica

7 let

Začudeno je obstala pred avtom. Za brisalcem je bil zataknjen prepognjen list. Prebrala je samo eno besedo »prasica« Pogledala je okoli sebe, nikjer nikogar. Ok, nekdo se je pač zmotil. Zmečkala je list  in ga odvrgla na sedež.

Gneča na cesti, kot vedno. Ob takih trenutkih je skoraj obžalovala, da se je preselila v veliko mesto. Včasih je pogrešala mir domače vasice, ampak tukaj je bila njena služba, tudi prijatelji iz šolskih dni. Večina je ostala v mestu, nekaj jih ima že družino.

Tudi sama si je želela otrok. Kadar je pogovor nanesel na njih, se je mož izmikal, kadar so ju o tem povprašali drugi, se je vedno izgovarjal, da je še čas, ali vse skupaj obrnil na šalo. 

Objavil/a admin in Ljubezenske zgodbe

Obljuba – ljubezenska zgodba

»Adnan, obljubil si!«  Proseče ga je pogledala. »Ja,« se je zasmejal, »Ene deset let nazaj.« Najraje bi ga mahnila s torbo po glavi. Hvaležnost pa taka. Njegov Å¡e vedno opojen nasmeh. »Nič ne bo, žal sem zelo zaseden. Sem pa bral članke, dobra si. ‘Dijo.« OdÅ¡el je na stadion. Gledala je za njim in požrla jezo. Stresla se je od mraza ali jeze. Ni bila prepričana.

Spoznala sta se v srednji šoli, v njenem zadnjem letniku. Proste ure sta preživljala na igrišču. On, prebežnik iz Bosne, ona iz vasi vržena v veliko mesto.