Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
ÄŒe gospo Mojco prepriÄam v poslovno sodelovanje, bo dan
zame lep tudi v primeru, da pride do vesoljnega potopa, sem si
mislil V tistih trenutkih je bila moja prihodnost odvisna le od
nje. IzmiÅ¡ljal sem si, torej, govore, nagovore, prepriÄevanja in se
skušal spomniti vsake malenkosti, ki bi mi pomagala k uspehu.
V uspešnost posla sploh nisem dvomil, manjkalo mi je le nekaj
denarja za zaÄetek, ta pa je bil, ko sem stopil iz avtobusa, tako
rekoÄ na dosegu roke.
Malo naprej, v stranski ulici s privatnimi hišami, sredi vrta z
drevjem, okrasnim grmiÄjem in starinskim vodnjakom, je stala
dvonadstropna gosposka hiša, predvojna vila, v kateri je bila,
kot je pravil velik reklamni napis, savna z vsem tistim, kar sodi
zraven. Spodaj je bil manjši bar s pokrito teraso.
V soboto zaprto, sem mimogrede prebral.
Razburjen od priÄakovanja in z obÄutkom, da me opazuje vsaj
sto radovednih oÄi, sem se ustavil pred vhodom ter pritisnil na
zvonec. Zdelo se mi je, kot da bi klical usodo.
Vrata so se odprla skoraj v istem trenutku, ob prizoru, ki se je
ponudil mojim oÄem, pa bi me skoraj pobralo.
Ženska je bila temnolasa, z afro-look nasvedranimi lasmi, ki
so ji padali do oblih ramen. Njene oÄi so bile temne, nasmejano
prodorne in globoko sive, kot je na poseben naÄin sivo nevihtno
nebo. Njen obraz je bil izredno lep, s polnimi ustnicami, ki so
rahlo razkrivale Äudovito belino zob, njena polt pa zagorela od
sonca. Vitki roki in dolgi, lepo oblikovani nogi, kar me je pri
vsem tem še najbolj zmedlo, sem videl skorajda v celoti, kajti
tisto, Äesar nisem mogel videti, je skrivala le havajsko rožnata
kopalna brisaÄa, ki je odkrivala vsaj polovico krasno zaobljenih
dojk in se konÄala visoko na stegnih. Vse previsoko za moÅ¡ke
oÄi! Lepa in skoraj gola krasotica me je presenetila do te mere,
da sem pozabil zapreti usta. ZevajoÄ, kot som na suhem, sem se
ji moral zdeti sila smešen.
“Bing?” se je veselo zasmejala. “Stopite naprej, sicer se bom
na tem prepihu Å¡e prehladila.”
Saj, sem si mislil, prepih, mokri lasje, pa skoraj gola si, in ta
koža, ta gladka, od sonca ogorela koža, s katero bi se najraje kar
takoj zalizal, se tako vzburljivo svetlika od vlage, da bi te Älovek
najraje …
1
Kot bi bil v transu, sem poslušno stopil mimo nje v razkošno
opremljeno obokano preddverje. Ob pogledu na vse tisto, kar se
je svetlikalo in bleÅ¡Äalo okrog mene, me ni veÄ preseneÄalo,
zakaj se ji pet tisoÄ DEM, kakor je rekla po telefonu, ni zdela ne
vem kako velika vsota. Slišal sem, kako je zaklenila vrata in hip
zatem se je znašla pred menoj.
“Mojca,” je nasmejano rekla ter mi ponudila roko.
“Bing,” sem skorajda zajecljal, kar se mi ni dogajalo Å¡e iz
osnovnošolskih klopi.
Njena dlan je bila vroÄa, mehka in vlažna, iz moje pa je
zdrsela tako gladko in tako poÄasi, da me je od silnega obÄutka
ugodja enostavno pretreslo. Ženska je s svojo pojavo in vsakim
najmanjšim gibom izžarevala prav nezemeljsko erotiko.
“Stopi za menoj!” je rekla z rahlo hrapavim glasom. Tikanje
me je še dodatno vzburilo.
Za njo sem stopil z mehkimi koleni, oÄi pa so se mi pasle na
brisaÄi, ki se je tako presunljivo konÄala tik pod njeno Äudovito
okroglo ritko. Pred menoj jo je gnetla s prirojeno elegantnimi
koraki svojih golih nog, kar bi vzbudilo zavist tudi kakšni znani
manekenki. Bila je mojih let, morda celo malce starejša, a bila je
tiste posebne vrste zrela ženska, ki je Älovek ne bi zamenjal niti
za ducat polovico mlajših deklet. Bila je mladostno ohranjena,
vzburljiva ter gladko napeta do vseh potankosti, poleg tega pa je
iz njenih sivih oÄi seval razum, ki je osvajal.
S pogledom, trdno zapiÄenim v erotiÄno valovanje njenega
krasnega ozadja, sem ji sledil v sosednji prostor. Bil je prostran
salon, ki bi sodil v sceno iz hollywoodskih filmov o pregrešnem
življenju bogatašev, kjer me je, popolnoma nepripravljenega,
Äakal Å¡e dodaten Å¡ok. Ampak kakÅ¡en! ÄŒe na tem norem svetu
normalnega moškega lahko kakšna stvar vzburi še malo bolj, kot
neznana lepotica, zavita v komaj omembe vredno brisaÄo, so to
prav gotovo tri take. Ženski sta sedeli na razkoÅ¡nem kavÄu, z
lagodno prekrižanimi nogami in me nasmejano gledali v oÄi.
“Tole je naÅ¡ novi prijatelj Bing!” sem zasliÅ¡al mojÄin glas.
Zdelo se mi je, kot da bi prihajal iz neke oddaljene teme, in šele
to me je zdramilo iz sladke omame.
Naš! me je prešlo, kajti slišalo se je, kot bi priletelo iz nebes,
potem pa sta se mi predstavili tudi oni. Ne bi verjel, Äe tega ne
bi sliÅ¡al in doživel, a tudi vitka rjavolaska na levi strani kavÄa je
bila Mojca in prav tako razkošna blondinka na desni, katere
obilje ženskih Äarov je iz premajhne brisaÄe nezadržno sililo na
plano. Tri prekrasne Mojce, zanosne kot tri mitološke gracije,
skorajda gole v rahlo zatemnjenem bliÅ¡Äu salona, so me pustile
odprtih ust. Doživel sem že marsikaj, ampak kaj takega nisem
priÄakoval niti v sanjah. Bilo je, kot da bi se nenadoma znaÅ¡el v
v rajskih vrtovih, in zdelo se mi je enostavno prelepo, da bi bilo
res.
2
“Zakaj pa tako Äudno gledaÅ¡, Bing?” se je zasmejala Mojca
blondinka. “Danes imam zaprto, pa smo si privoÅ¡Äile zasebno
savno. KakÅ¡no malce bolj skromno obleÄeno žensko si pa pri
svojih letih tudi že videl, mar ne?”
Videl sem jih precej, a treh naenkrat, v takih okoliÅ¡Äinah, Å¡e
nikdar. Ko si je premeÅ¡Äala nogo z noge, sem videl tudi to, da
tam, kjer so ženske obiÄajno poraÅ¡Äene, ni bilo najti niti dlaÄice.
Tam vmes je bila dojenÄkasto gladka, napeta in lepo ogorela od
sonca.
ÄŒe me danes ne bo kap, me ne bo nikdar, sem pomislil.
“Sedi, Bing,” je rekla tista, ki me je pripeljala v raj ter mi
pokazala udoben fotelj nasproti kavÄa. “BoÅ¡ whisky, cognac, ali
morda raje kaj drugega?”
“Karkoli,” sem, Å¡e vedno v transu, komaj razloÄno zamrmral
ter utonil v nizek, bogato tapeciran fotelj.
Njena brisaÄa se je, ko sem sedel, konÄala nekaj centimetrov
nad mojim Äelom, in od vsega hudega, kar mi je storil pogled
med njeni nogi, bi najraje spil kar vse, kar je bilo na razpolago.
Med nogama je bila pristrižena prav boleÄe na kratko, stala pa je
tako nevarno blizu mojih oÄi, da sta se mi roki, s katerima sem v
naroÄju pestoval nakupovalno vreÄko, zaÄeli nezadržno tresti.
Doživetje je bilo enostavno prehudo.
“Smo malce nervozni?” je z nasmeÅ¡kom na eksotiÄno polnih
ustnicah provokativno vprašala Mojca rjavolaska in si z vajeno
kretnjo popravila brisaÄo, ki je zdrsnila z majhnih in pokonÄno
zašiljenih dojk.
Le kako ne bi bili, me je prešlo, a za javnost sem reagiral
drugaÄe.
“Ah, ne … sploh ne,” sem se bebavo nasmehnil, Äeprav smo
vsi skupaj dobro vedeli, da tisto, kar momljam, Å¡e zdaleÄ ni res.
“Se tu lahko kadi?”
“Jasno, vse tri smo strastne kadilke,” se je zasmejala Mojca
plavolaska ter segla po zavojÄku žensko elegantnih KIM filter
extra long, ki je ležal med kozarci s pijaÄo na klubski mizici, ki
nas je loÄevala.
Kako neki bi Älovek lahko spregledal veliki, polni in jedri
dojki, ki sta ji pri tem skorajda padli iz brisaÄe? ÄŒe ne bi imela
tako trdo nabreklih bradaviÄk, bi se to tudi zgodilo.
Hitro sem v hlaÄnem žepu poiskal cigarete ter si z izdajalsko
tresoÄo se roko eno prižgal.
“Tako,” je rekla Mojca, ki se je vrnila s kozarcem neÄesa
moÄnega in ga v priklonu postavila predme, “predvidevam, da si
s seboj prinesel vzorce svojih izdelkov?”
“Ja, seveda,” sem zamrmral, s pogledom uprtim v vreÄko,
medtem, ko je ona stopila okrog mizice ter sedla na kavÄ med
svoji krasni prijateljici.
S seboj sem prinesel pozlaÄen kipec Device Marije ter dve
3
manjši plaketi s poznanimi motivi iz dobe Rimljanov, ki so si jih
zaÄele z velikim zanimanjem ogledovati. Tudi jaz sem imel kaj
videti. ÄŒeprav sem se trudil gledati kam drugam, je moj pogled
uhajal tja, kjer je bilo najbolj vroÄe. ObnaÅ¡ale so se sproÅ¡Äeno,
kot da me ne bi bilo, kot da jim je bilo vseeno, Äe vidim veÄ, kot
se spodobi. Mojca rjavolaska si je ni sonÄila, vsaj tako je govoril
bel venerin griÄek, ko je med izmenjavo izdelkov z ostalima
dvema, rahlo razÅ¡irila nogi. Tisto, kar se je nudilo mojim oÄem,
sem dobesedno Äutil na jeziku, in bilo je tako omamno vroÄe, da
sem kozarec whiskyja spil kar na dušek.
“Ah, žeja pa taka!” se je veselo zasmejala Mojca blondinka in
vstala. “Prinesla bom Å¡e nekaj pijaÄe.”
Bila je visoka, vsaj pol glave višja od mene, njeni lepi nogi pa
sta bili tako dolgi, da je moj pogled, ko se je vrnila in se sklonila
k mizi, segel visoko pod brisaÄo. Postavila je pladenj s pijaÄo na
mizico, stopila naokrog ter sedla na svoje mesto, medtem ko se
je moja bujna domiÅ¡ljija zaÄela plaziti po sanjskih planjavah,
kjer sem bil, jasno, le jaz in one tri.
“Ni slabo, sploh ni slabo,” je, s kipcem Device Marije v roki,
rekla Mojca, tista, ki me je pripeljala v pregrešni vrt naslade.
“Pravzaprav, moram priznati, da mi je zelo vÅ¡eÄ. PrepriÄal si me,
Bing.”
“Me res veseli,” sem hitro, a poslovno neveÅ¡Äe odgovoril, “in
priznati moram, da je bila moja prihodnost odvisna le od tega
odgovora.”
Gledal sem jo v njene lepe, prodorne, sive oÄi in pri tem bi
najraje padel na kolena ter jo od hvaležnosti poljubil med nogi,
prav na tisto prekrasno mesto, kjer je bila tako miÄno na kratko
pristrižena.
“Je res tako hudo, Bing?” se je veselo zasmejala ter dvignila
kozarec. “Nazdravimo, torej, na partnerstvo, potem pa se bova v
moji pisarni pogovorila o podrobnostih.”
Vsi skupaj smo trÄili s kozarci, in kako je bilo to videti z moje
strani mizice, si lahko mislite. Ne le, da so bili moji problemi s
prihodnostjo nenadoma reÅ¡eni, temveÄ se je to zgodilo na tako
Äudovit naÄin, da bi mu Älovek lahko verjel le s težavo. Pa to Å¡e
zdaleÄ ni bilo vse.
Razkošno opremljena pisarna je imela dva vhoda. Vstopila
sva skozi tistega, ki je vodil iz salona. Posadila me je v fotelj ter
sedla za veliko pisalno mizo, na kateri se je bohotil, za tiste Äase
Å¡e precej redek, raÄunalnik. Skozi okno na njeni levi sem lahko
videl negovan cvetliÄni vrt na zadnji strani hiÅ¡e, onkraj velikega
bazena pa manjšo zgradbo, ki je komajda presegala višino zidu,
s katerim je bilo vse skupaj ograjeno.
“Lep razgled, kaj ne?” se je zasmejala. “A preidiva k stvari.
Plavolasa Mojca, pravimo ji Mo, ima v moji hiši v najemu bar,
ona druga pa je solastnica savne in jo, ker smo vse tri Mojce,
4
kliÄemo Draga. Moram priznati, da se obÄasno rade poÅ¡alimo s
kakÅ¡nim zanimivim moÅ¡kim. Upam, da nisi zameril?”
“Niti sluÄajno!” sem hlastnil, kar jo je Å¡e bolj nasmejalo.
Bilo ji je jasno, da, ne le, da jim nisem zameril, temveÄ bi si
po možnosti na treh prekrasnih in skorajda golih ženskah pasel
oÄi tudi do sodnega dne ter Å¡e naprej. Tudi v peklu, Äe bi že tako
naneslo. Najbrž ji je bilo jasno tudi to, da mi zaradi njihove šale
erekcija ni popustila že vse, odkar je odprla vhodna vrata ter me
velikodušno spustila v raj.
“V tisti majhni zgradbi tam zadaj,” je nazorno pokazala z roko
skozi okno, “je delavnica in tudi primeren prostor za stanovanje.
Tam bi lahko stanoval in delal, Äe ti je prav.”
“To mi absolutno ustreza,” sem zopet hlastnil v bojazni, da si
ne bi premislila, in tudi temu se je glasno nasmejala.
Še vedno skoraj gola Mojca mi je izpolnjevala želje kot zlata
ribica iz pravljic. To, da me po vsakem njenem stavku ni zadela
kap, je zgolj sluÄaj.
“Kdaj bi lahko zaÄel?” je vpraÅ¡ala.
“Pravzaprav bi lahko zaÄel takoj,” sem pripravljeno rekel, “le,
da trenutno nimam potrebnega materiala.”
“Koliko bi to zneslo?”
“Dva tisoÄ DEM bi bilo za zaÄetek dovolj,” sem odgovoril,
“nekaj kalupov, materiala in orodja imam tudi v bivÅ¡i delavnici v
Cvovlah, a bom moral najti kakÅ¡en prevoz.”
“Tudi to lahko urediva,” je rekla in vstala, ne meneÄ se za to,
da je brisaÄa skorajda zdrsnila z njenega telesa.
V kotu, tik za pisalno mizo, se je nahajala masivna kovinska
blagajna. Sklonila se je k kljuÄavnici ter mi pri tem pokazala Å¡e
tisto nekaj malega, kar mi pred tem ni bilo dano videti. Bilo je
ustvarjeno za … ah, kaj bi nakladal – Äutil sem jo na jeziku, pri
tem pa glasno pogoltnil slino, ki mi jo je v usta priklicala moja
malce prebujna domišljija. Ko se je obrnila k meni, je ujela moj
izbuljen pogled in se zopet glasno nasmejala.
“Rad gledaÅ¡ ženske skrivnosti, kaj ne da, Bing?” je rekla, kot
da to ne bi bilo oÄitno, potem pa dodala. “In, jasno, pri tem si
tudi marsikaj vroÄega misliÅ¡.”
“Le takrat, ko vidim kaj zares lepega,” sem odgovoril z rahlo
zadrego, a vsaj po pravici.
“Hvala za tako krasen kompliment,” je, smeje se, rekla med
odklepanjem kljuÄavnice na blagajni. “Sedaj pa pridno stopi do
bifeja tamle v kotu ter nama natoÄi dva whiskyja, sicer mi boÅ¡
vzbudil kakšno grešno željo in jo moral izpolniti. Vedeti moraš,
da sem v teh reÄeh zelo zahtevna.”
Na tako odkrito priznanje in neposredno vabilo nisem našel
odgovora, vsekakor pa ni bilo želje, ki ji je v tistih trenutkih ne
bi bil pripravljen poslušno izpolniti. Krasna ženska me je imela
v oblasti že od trenutka, ko sem jo prviÄ pogledal v oÄi.
5
S pogledom sem poiskal majhen regal z bifejem, stopil tja in
natoÄil dva kozarca Old Smugglerja, ki mi je bil med ostalimi
pijaÄami Å¡e najbolj znan. Ko sem se obrnil, je že zopet sedela za
pisalno mizo ter nekaj tipkala v raÄunalnik. Postavil sem enega
kozarcev na doseg njene roke ter sedel v fotelj, misli pa so se mi
zaÄele vrteti okrog moje nenadne sreÄe in naklonjenosti usode,
kajti v tisto hiÅ¡o izobilja, Äudežev ter malce preveÄ, a simpatiÄno
svobodomiselnih poslovnih žensk, me ni moglo pripeljati niÄ
drugega, kot grehu, razvratu in sreÄi trpeÄih duÅ¡ naklonjena
nadnaravna sila.
“Morala si bom zapisati nekaj tvojih podatkov,” me je njen
glas povrnil v realnost, “v poslovnem svetu žal ne gre drugaÄe.
Potrebujem ime, priimek, naslov, EMÅ O in tudi davÄno Å¡tevilko,
potem pa bova za zaÄetek podpisala zaÄasno pogodbo. Ti je to
prav?”
“Se razume,” sem odgovoril ter ji povedal vse tisto, kar jo je
zanimalo, nakar je po kratkem presledku zadrdral tiskalnik.
Njen poslovni ton, raÄunalnik, brisaÄa, v katero je bila ovita
ter tisto, kar mi je brez sramu pokazala, se nikakor niso ujemali,
a me to ni niti najmanj motilo. ZaÅ¡el sem v Äudežni svet bogatih
ljudi in tu se vse skupaj vrti malce drugaÄe, sem si mislil.
“Danes odpotujem v PoreÄ, kjer imam hiÅ¡o in me do petka ne
bo nazaj,” je rekla na koncu. “Tule sem napisala, da si danes v
smislu poslovnega partnerstva prejel 2500 DEM, kljuÄe vrtne
hiÅ¡e ter kljuÄe hÄerinega Golfa, ki je zunaj na parkiriÅ¡Äu. HÄi je
pri oÄetu, mojem možu, v Milanu, in avta do nadaljnjega ne bo
potrebovala. Poskrbi, torej, za prevoz svojih reÄi, nakupi, kar je
Å¡e potrebnega za delo ter si uredi kotiÄek v hiÅ¡i na vrtu, kakor ti
najbolj ustreza. V petek, ko se bom vrnila iz PoreÄa, pa se bova
podrobno pogovorila o tem, kako bova poslovala naprej. Ti je
tako prav?”
Kako mi ne bi bilo prav, ko pa se je vse skupaj zdelo kot v
sanjah ali v kakšni hollywoodski pravljici. Tisti dokument, ki je
prilezel iz raÄunalnika, sem podpisal, ne da bi ga prebral.
“Nazdraviva, torej, da bo najin dogovor bolj trden,” je rekla,
ko sva opravila.
Nazdravila sva stoje, s pogledom v oÄi, stala pa sva tako blizu
drug drugega, da sem imel obÄutek, da bom od hudega razpadel
ali pa se razletel po zidovih. ÄŒutil sem njen vonj, toploto skoraj
golega telesa ter nekakšno skrivnostno silo, ki me je nezadržno
vlekla k njej, njene prodorne sive oÄi pa so žejno vpijale moje
greÅ¡ne misli. Vpijale so jih z divjo strastjo priÄakovanja, vedoÄ,
da se bo tisto, kar se je imelo zgoditi, tudi zgodilo. Smehljala se
je in me tiho opazovala, jaz pa sem se spreminjal v poslušnega
sužnja.
“Kaj si v tem trenutku misliÅ¡?” me je nenadoma presenetila,
njen žametno šepetav glas pa se je spremenil v kapljo, ki se bo
6
razlila Äez rob.
“Jaz …,” sem se zmedel, “… to bi težko povedal na glas.”
“Pa naredi, Bing, Äe ti bo lažje,” se je nasmejala.
“Ampak … mislim …”
Vzela mi je prazen kozarec iz roke ter ga odložila na pisalno
mizo. Potem se mi je približala na dotik, zamižala in z glasom,
ki je brez dvoma vabil v spolnost, Å¡epetavo dahnila. “ÄŒakam,
Bing … prav zanima me, Äe sem uganila.”
Tako neprikrito vabilo me je, njeni oÄitni želji navkljub, naÅ¡lo
nepripravljenega. Enostavno nisem vedel, kaj bi storil, potem mi
je kar naenkrat postalo vroÄe in v pomanjkanju domiÅ¡ljije sem jo
na hitrico poljubil na Äudovito polni ustnici, kar ji je izvabilo
muzajoÄ se nasmeÅ¡ek.
“Samo to, Bing?” je Å¡e vedno miže vpraÅ¡ala, in postalo mi je
jasno, da je pripravljena na veliko veÄ, da priÄakuje prav vse in
da je v njenih priÄakovanjih ne smem niti sluÄajno razoÄarati.
Bog ne daj, da bi se ji po vsem tistem, kar mi je tako nesebiÄno
ponudila, sluÄajno zameril! Bila je vseh grehov vredna ženska,
neznansko lepa, tako rekoÄ gola, tisto, kar sem si želel jaz, pa je
priÄakovala in hotela tudi ona.
“Ah, ne!” sem bolj izdavil, kot rekel ter odloÄno padel na
kolena.
Moji roki sta jo pogladili od kolen do bokov, zašli na mehko
oblino ritke, se strastno zagnetli v njo ter mikavno, na kratko
pristriženo muco, ki mi je že ves Äas blodila po mislih, potisnili
k mojim ustom …
Od nje sem odÅ¡el, blago reÄeno, zmeden kot kura, in kar me
je še posebej pestilo, obremenjen s hudo erekcijo. Kljub temu pa
sem se poÄutil kot gospod. Vozil sem se v skoraj novem Ärnem
Golfu, v žepu pa sem imel 2500 DEM ter kljuÄe idiliÄne hiÅ¡ke
na vrtu skrivnostne vile, kjer bom v prihodnje delal in spal, da
namenskih obiskov žlahtne gospe Mojce, kakor mi je dala ob
slovesu razloÄno vedeti, sploh ne omenjam. Kaj veÄ si nesreÄnik
mojega kova enostavno ni mogel želeti. Morda sem pri svojih
enainÅ¡tiridesetih resda postal nekakÅ¡en deÄko za denar, saj vroÄa
punca se vame ni mogla zaljubiti kar na prvi pogled, a kaj bi to –
ker je v današnjem svetu denar res sveta vladar in životarjenje v
bedi lahko brez težav spremeni v prekrasno življenje, je moja
prihodnost na ta naÄin postala neverjetno obetajoÄa, to pa je bilo
edino, kar je štelo. Pri tem sem nemalo užival, priznam. Užival
sem, ko sem Äutil, da jo pretresajo krÄi vrhunca, ko sem zasliÅ¡al
njene vzdihe, užival, ko me je v strasti vlekla za ušesa, mi pulila
lase ter zavrtela boke v norem plesu naslade, moji dlani pa sta
mesili mehko in gladko kožo njene živahne, od sonca ogorele
ritke. In Äisto na koncu mi je ponudila tudi njo.
“Uh, kako lepo se bova razumela, dragi moj Bing,” je dahnila,
7
ko so jo zapustili poslednji krÄi slasti.
Potem me je popeljala skozi obokano preddverje do vhodnih
vrat, kjer mi je za slovo izprala okus po njej s poljubom.
“V petek zveÄer pridem k tebi v hiÅ¡ko,” so bile njene zadnje
besede, “morala se bova resno pogovoriti.”
Tako sem med vožnjo v Stožice ugotovil, da v doloÄenih
krogih takim reÄem pravijo pogovor, in tudi to mi je bilo prav. V
dlaneh in povsod drugod, sem jo Äutil vse do prve gostilne, kjer
sem se odžejal s hladnim pivom in se, po vsem tistem, kar me je
nenadoma doletelo, umiril. A ne prav za dolgo. Bitje za šankom,
oÄitno punca za vse hece, me je podžgala Å¡e bolj. Med majÄko,
ob katero sta se drgnili nabrekli bradaviÄki drhteÄih dojk in
pasom kratkega krilca je poblisnila koža razgaljenega trebuÅ¡Äka.
Tik nad pasom, pod katerim se je bohotila nabrekla izboklina
venerinega griÄka, sem v božanskem navdihu lociral puhasto
zlat zametek sramnih dlaÄic. Mater, kaj vse bi ji delal! me je
prešlo, od silovitosti erekcije pa me je dobesedno upognilo.
Pogled njenih temnih oÄi me je ujel ravno v trenutku, ko sem si
podzavestno obliznil presušeni ustnici, njen zasanjan nasmešek
pa mi je jasno govoril o tem, da njene misli spreletava ravno
tisto, kar sva z Mojco poÄela le kakÅ¡nih dvajset minut pred tem.
Potem mi je obrnila hrbet in mi v globokem pripogibu, iÅ¡ÄoÄ
neko reÄ pod pomivalnim koritom, pokazala tisto, kar je bilo
skritega pod mini krilom. Ah, kakÅ¡en Äudovit dan! Na raÄun te
ugotovitve sem spil še eno pivo in pokadil tri cigarete. V nekem
trenutku sem se ozrl naokrog in dobil vtis, da gostje nekam
Äudno zijajo vame, a se nisem zmenil za to. Imel sem se fajn in
le to je nekaj štelo. Da ne? Ob odhodu mi je navihana natakarica
poklonila krasen, vsestransko zgovoren nasmešek, pa ne zaradi
bogate napitnine.
In kaj takega je res vredno spomina.ÄŒe gospo Mojco prepriÄam v poslovno sodelovanje, bo dan
ÄŒe gospo Mojco prepriÄam v poslovno sodelovanje, bo dan
zame lep tudi v primeru, da pride do vesoljnega potopa, sem si
mislil V tistih trenutkih je bila moja prihodnost odvisna le od
nje.
Preberi več