Samo pogledala ga je v oči, ni zdržal pogleda, odmaknil ga je, odstopil za korak, povesil pogled in utihnil. Ko je sedala na zadnji sedež, je bil že kilometer izpod Zemljinega nivoja. Spustil se je s hitrim dvigalom. Ni več obstajal, ko je tonila v svoje misli.

Oče ji je prigovarjal, zameril, rekel ji je da je prostitutka – kurba. Zakaj? Zato ker je brez mame spoznala, da jih lahko vrti okoli mezinca. Zato, ker je že šestnajst letna rada opazovala kako se topijo ko jih prime za palčko. Zato ker je s pojavo, stasom in izgledom vabila, jih pojedla in odvrgla.

Ko je pred štirimi leti odšla, sta se razšla v kregu. A vedela je da ima prav, vedel je tudi on, videla mu je v očeh, a ni hotel priznati.
Zapustila, odvrgla je mlahavega tipčka, polnega denarja iz dobre družine. Našli so ga dva dni po tistem ko ga je zapustila, izpljunila. Prerezanih ven, komaj je preživel. Oče ji je zameril, a ona ga je izbrala ker je rabila zabavo, malo seksa in potovanj. Rekla mu je na začetku, da ne gre za nič resnega. ”Moški” ni razumel tega, že po mesecu dni jo je vodil na okoli in predstavljal kot zaročenko. ”Bljak”. Oče ji je rekel da je kurba. Replicirala mu je: Se pravi ko greš ti v kupleraj in plačaš za seks si ”Moški” ”Mačo”. Ko se jaz zabavam sem kurba. Ne plačam, dobivam, oni dajo jaz vzamem. Vem oče, okolica tako vidi kot ti. Pogled mu je govoril da razume, a usta je vodila okolica.

Okolica. Stalno ji je svetoval, da rešitev problemov najde v naravi. Ko je odhajala mu je rekla da je razumela kaj ji govori narava. Volk je, alfa ženska. Ti si kurba ji je rekel.

Oče kaj na narava sporoča, na kaj naj se ozremo, kdo naj bo za vzor: Vsi imamo radi medveda, skoraj vsak otrok ima lutko in jo stiska. A on zapusti žensko ko jo oplodi. Sama ostane z družino. On poje rojenega, v kolikor mu preseka pot. Spoštujemo leva. A on je lenuh. Lovi ona in otroci, on leži v senci, tu in tam malo zarjove. Pri hrani je prvi, nažene prvorojenega sina. Priden si kot mravljica, delaš kot čebela. A oni so sužnji, brez možnosti da postanejo kaj več kot to, za kar so rojeni. Rodiš se kot delavec, vojak, umreš kot rojen.

Vidiš, jaz imam rada volka. Nihče ga ne mara, bojijo se ga. A on, ko najde žensko, on je z njo do konca, do smrti. Lovita in hranita krdelo skupaj, jejo vsi po vrsti, tako stari kot mladi. A mi jih ne maramo.

Volk sem – žena vodje – Alfa ki išče Alfo da ustvarita krdelo.

Vstopila je v dvorano. Že v garderobi so pogovori zastali, ko je slekla plašč, ko je zasijala. Gostitelj jo je prijel pod roko, bila je visoka, v petkah še višja. Ponosna in lepa. Predstavljal jo je bodočim partnerjem, gostom. Nobeden ni zdržal pogleda, mlahave roke, krč bolečine v stisku roke. Revčki.

Vodil jo je pod roko, vedel je da je pripravljena. Vedel je da se izza ostre maske skriva neka druga ženska.

Alfa ve, kdaj alfa išče!

Dovolj mu je bilo. Dovolj žensk brez hrbtenice ki se nudijo, dovolj takih ki se hočejo kazat z njim, nabirat točke in imeti avanture. Ja, vabile so ga tudi oženjene. Z njimi ni hotel imeti posla, ne da nebi hotel, a lahko bi bilo škodljivo za posel. Da se jih znebi je bil vedno v družbi kake lepotice, par so pisali v rumenem tisku. Ja, odkar je vstopil v visoko društvo, so tudi pisali o njemu. Poslušal je nasvete staršev: Ne mešaj seks in posel. Sedaj je že tri mesece sam, dosti mu je bilo ”kurb” in nevidnih.

V zadnje času mu je vedno pogosteje na oči prihajala slika neke srečne družine, katero je spoznal na eni od svojih poti. Našel se je da išče, da se sprašuje katera je tista s katero bo, živel. A one kot da slišijo poročne zvonove, še bolj ga oblegajo.

Oče je imel prav. Rekel mu je nekoč on neki priliki: Ne išči, ne čakaj ženske ki jo boš ženil. Ko iščeš ne najdeš, vedno najdeš kako napako, na koncu boš iskal sebe.

Ne čakaj, sprehodila se ti bo za hrbtom, medtem ko boš gledal drugam. Delaj kar imaš rad, pojdi na kraje kjer uživaš, uživaj in živi tako da boš srečen. Le tako boš srečal osebo, ki ima rada iste stvari, ki dela iste stvari kot ti. Vedel boš ko jo boš srečal.

Mama mu je ob zadnjem obisku svetovala: Ne rini v njo, malo romantike in šarma, lepe besede te bodo pripeljale bližje k srcu. A ko jo želiš in te je zares prijelo ne čakaj na poziv. Vprašaj, a ne z vprašanjem, bodi odločen. Izbira je fakt.

Srečal jih je nekaj, vedel je da imata prav. A ni bil pripravljen, ni bil siguren. Prelahko se je bilo vriniti v njihove misli, preveč ne_sigurnosti in vprašanj se je porajalo. Igral se je z njimi, nekatere je imel celo rad, tako ne_sigurne. Vedel je da niso tiste prave. On išče nekaj več. On išče žensko ki ne bo odmaknila pogleda, ki bo imela svoj jaz. Žensko ki bo znala poslušati, se pustila voditi in oporekati. Čakal je da sreča: Ženo, ljubico, partnerja, ki se ne zapleta, ki se ne smeje na ”glupe” šale, njo s katero se lahko pogovarja, vojskuje in ljubi.
A sedaj ve. Pripravljen je. Alfa išče alfo da ustvarita krdelo.

On je volk – Alfa-, potrebuje Alfo da potrdi bit življenja in preskoči še zadnjo stopnico do vrha.

Vstopil je v dvorano, velik in ponosen. Gledale so ga z občudovanjem, ko ga je gostiteljica vodila pod roko in ga predstavljala. Visok, močan a ne robusten, izžareval je z neko močjo ki vleče a tudi odbija. Topile so se v rokah, se spotikale, izmikale pogled. Strah od moči vabi in odbija.

Vodila ga je pod roko in čakal da vstopi ona, poznala ju je. Onadva se nista poznala, poti se jima niso križale.

Alfa ve. kdaj alfa išče!