Dodaj zgodbice.net med priljubljene
May 25, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Zadnja noÄ
“Lecgov, Francika!” je nenadoma poskoÄil Nori Leo. “VeÄer je že in Äas za akcijo! Si dobro posluÅ¡ala? Obdelati morava pouÄno snov iz tistega kurbirskega motela Congress Inn! Kaman, bejbi!
May 17, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Eva – Escort dekle iz visokih krogov
“Bing!” me je v trenutku, ko sem odklepal vrata od snežne
brozge zamazanega Golfa, z veselim klicem presenetil poznan
ženski glas. Ozrl sem se Äez rame in od Äuda skorajda padel na
hrbet.
Povem vam, da si hudiÄ in usoda za svoje mraÄne naklepe
res ne izbirata ne Äasa, ne prostora, oÄitno pa imata izredno
prefinjen okus pri izbiri pravÅ¡njih žrtev. Tisto, nad Äemer so se
zaÄele pasti moje Å¡iroko odprte oÄi, je bilo krasno kot nebesni
svod v jutranji zarji, dišalo pa je po vrtovih pregrešne naslade.
Proti meni je z razÅ¡irjenima rokama tekla, mojÄina hÄi Eva –
visoka, vitka, prelepa, z nasmehom, ki vzburja. Pod kratkim
plaÅ¡Äem ni bilo videti krila, nogi, ki sta vitko rasli iz visokih
Å¡kornjev, pa sta se zdeli dolgi do nebes in tako krasni, da bi se
ob pogledu nanju hudiÄu, Äe bi bil sluÄajno tam, poleg ostalega
pohotno dvignil tudi rep. Že njena zapeljiva hoja, naj se mi to
oprosti, je spominjala na krÄe tisoÄerih orgazmov. Bila je ena
tistih žensk, ki dvigajo potenco že na pogled od daleÄ in znajo
povzroÄiti vroÄe misli tudi pri najbolj razsodnih. In ona je, s
svojim prekrasnim nasmehom, ki je živo spominjal na nebeške
slasti, in iskrivim pogledom zagrete ljubimke, tekla proti meni,
ki nikakor nisem sodil med razsodne primerke.
Še preden mi je uspelo kaj ziniti, me je že strastno objela
okrog vratu ter mi napolnila usta s svojim živahnim jezikom,
kar mi je vzelo sapo in odgnalo zmedene misli v neznano. Ta
punca je, kakor koli že je bilo vse narobe, res znala poljubljati.
Poljub, ki mi ga je dala, je bilo globok kot ocean in neizmeren
kot vesolje, v njem pa sem bil tako sladko nemoÄen, da tega
enostavno ne znam in ne zmorem izraziti z besedo. V njenem
objemu in poljubih sem prenehal obstojati, Äutil sem le to, da
tonem v vrtincih strasti, ki so se vrteli v neskonÄnost. Želel
sem si, da bi trajalo veÄno, a žal to ni Å¡lo.
“Sredi Avstrije, pa tako žalostno osamljen,” je dahnila po
poljubu, z rokama, ovitima okrog mojega vratu, tesno prižeta k
meni. “Ravno prav! Peljal boÅ¡ za menoj in to (položila mi je
prst na usta) brez ugovora. Ta dan naj bo lep in za vedno
najin.”
1
RdeÄ Alfa-Romeo, parkiran nedaleÄ stran, je bil njen in
lepo se ji je podal. Eva je bila že na prvi pogled brez vsakega
dvoma maÄka iz visoke družbe, nezemsko bitje, ki ji tudi
prepotentni lizuni z veliko cvenka jedo iz dlani. Ne reÄem, da
sem bil jaz, Å¡e posebej tistega dne, imun na njene Äare, daleÄ
od tega. A veliko bolj, kot njeno samozavestno prepriÄanje, da
bom slepo poskoÄil na vsak njen migljaj, me je v pohlevnost
prisililo spoznanje, da se Mojci, ki mi je tako podlo odtujila
Veroniko, lahko najbolj konkretno maÅ¡Äujem ravno z njeno
pohotno hÄerjo.
In moje maÅ¡Äevanje bo v vsakem primeru sladko, sem bil
med slalomsko vožnjo skozi predmestje Celovca sam pri sebi
duhovit, kajti niti najmanj nisem dvomil o tem, da bova z Evo
konÄala v kakÅ¡ni romantiÄni, vroÄim igricam primerni hotelski
sobi. To, da bi se rada prepriÄala o mojih posteljnih umetnijah
tudi v živo, mi je zaupala že ob prvem snidenju, potem pa je to
ponavljala tudi ob vsakem naslednjem.
Pa naj bo, Äe mora biti, Äe je že vse skupaj vzel hudiÄ, sem
si mislil, saj konec koncev sploh nisem vezan in vse kaže, da
tudi nikdar veÄ ne bom, Äe se ne zgodi kakÅ¡en Äudež. Potem
me je prešlo, da bom od nje lahko izvedel tudi podrobnosti o
nagnusnem telefonskem klicu, ki je Veroniko tako kruto vrgel
iz tira. ToÄno! sem si mislil z zlobnim nasmeÅ¡kom, s tem pa
sem za tisto, kar se je imelo zgoditi med menoj in Evo, našel
tudi pravÅ¡njo tolažbo in opraviÄilo.
Hotel je stal na robu idiliÄno zasneženega borovega gozda,
nedaleÄ od avtoceste. Z domaÄno, deloma leseno, deloma iz
klesanega kamna zidano zunanjostjo z balkoni in strmo streho,
je vzbujal obÄutek toplega zavetja. Ustavil sem poleg Alfa-
Romea, in ko sva zaklenila vsak svoj avto, me je prijela pod
roko ter veselo ÄebljajoÄ popeljala v njej oÄitno dobro poznano
okolje. To njeno držanje pod roko, vesel smeh in brezskrbnost,
sta imela name magiÄen uÄinek.
Situacija na recepciji je bila, recimo temu, klasiÄna: dobro
ohranjen gospod srednjih let, obleÄen v odliÄno krojeno temno
obleko, s primernim povrÅ¡nikom, oÄitno prepoln denarja, ki
lahko brez težav plaÄa spremstvo vroÄe, mlade lepotice, ki je
že na prvi pogled dovolj zanosna, da si stranke za cash lahko
izbira po želji, si paÄ, kot to poÄnejo prasci njegove baže, želi
najeti sobo za pregrešne dejavnosti, ob katerih se poštenemu
Äloveku dela mrak pred oÄmi, a kaj bi s tem.
Psi lajajo, karavana gre dalje, bi ob tem rekli modri Arabci,
Eva pa me je povedla navzgor po stopnicah.
Podstrešna soba z balkonom je bila opremljena v alpskem
slogu, z umetnim kaminom, ki je ob romantiÄnem plapolanju
plamenov širil prijetno toploto, in imela je razkošno kopalnico
ter, kar mi je še posebej raznežilo razstrojeno srce – imela je
2
bogato založen bife, ki sem ga popadel kar takoj ob prihodu.
ÄŒe že moram greÅ¡iti, sem se sam pri sebi opraviÄeval že za
vnaprej, bom greÅ¡il pijan in greh bo malce manjÅ¡i. ZaÄelo se je
takoj, in ob njej, ki bi polepšala tudi najlepšo sliko, so se moji
zadržki že v prvem objemu prelili v brezmejno poželenje. Bila
je ena tistih vražjih, za ljubezenske igre rojenih maÄk, katerih
dotik ti v hipu opere možgane.
Brez omahovanja je popadla mene in pijaÄo VroÄa, mlada,
krasno raÅ¡Äena Eva z valovito rdeÄo grivo je to znala delati Å¡e
veliko bolj strastno kot njena mama, v teh ozirih res božanska
Mojca. Eva je imela telo ob katerem so zbledele tudi najlepše
podobe raja, njene oÄi, sive kakor jeklo, pa so v najini intimni
samoti žarele v ognjih pohote, ki se je soÄasno zdela mrzla kot
led in vroÄa kot od sonca razžarjene afriÅ¡ke planjave. Morda je
bila tako obÄutljiva, morda sem bil jaz res vrhunski mojster v
zadovoljevanju žensk, vseeno, kajti Eva je svoj prvi orgazem
doživela že kar pod prho, potem pa je hotela Å¡e veÄ in potem
Å¡e veliko veÄ. In jaz? ÄŒe reÄem, da sem ob njej izgubil glavo,
je to premalo. Tisto, kar mi je ponudila, ko sva se znebila
oblaÄil, je bilo tako popolno, da sem se v prebliskih zavesti
spraÅ¡eval, Äe sem bil do tistega dne sploh živ. Bila je telo,
prežeto z naslado, pohoto in željo, ki je segala vse tja do
neskonÄnosti. Rada je, predano sprejemajoÄ me v svojo ozko
in vlažno skrivnost, ležala na trebuhu, rada je gospodovalno
jahaje sedela na meni, rada se me je, zadihana in nora od
strasti, oklepala z vsemi Å¡tirimi ter z menoj vred sopla v
neustavljivi živalski sli in, hvala bogu, tudi ona je v nestrpno
igrivih presledkih, ko sva raziskovaje se s prsti razglabljala o
novih podvigih, rada pila in kadila ter mi ob tem neprevidno
zaupala tudi skrivnost debele kuverte v svoji elegantni torbici,
ki je vsebovala sto tisoÄ DEM v zadnjem tednu prisluženega
denarja. Prekletstvo denarja! Vsemu tistemu, kar je sledilo in
sodu izbilo dno (moram priznati, da z moje strani ni bilo lepo,
niti hvale vredno), je bila kriva goljufiva denarna piramida, ki
se je imenovala Grab the Money!
“Naj živijo tepci!” se je pijana in Å¡e vedno ne zadovoljena,
glasno smejala v moje naroÄje okobal prižeta Eva. “To, kar
imam s seboj, je le kaplja v morje, dragi Bing, ampak tako, kot
znaš z ženskami ti, jih res ne zmore veliko. Daj me še enkrat
od zadaj!”
Rad sem jo imel od zadaj, tako vzburljivo mehko, okroglo,
ozko in voljno, medtem, ko je vzdihovaje mrmrala v blazino,
krožila z boki, jo privzdigovala in stiskala, moji razžarjeni
prsti pa so se nasladno poigravali z nasrÅ¡enima bradaviÄkama
jedrih in mladostno polnih dojk. Če taka, kakršna je bila, ne bi
zrasla v svetu sprevržene lakomnosti in pokvarjenih spletk, in
bi se ne zgledovala po moralno niÄ kaj bleÅ¡ÄeÄih likih svojih
3
staršev, ki sta že dolgo tega zašla po moralni poti navzdol, bi si
jo zlahka zamislil kot svojo. Na momente je znala biti tudi
prav prisrÄno ljubeÄa, in kot taka mi je bila straÅ¡ansko vÅ¡eÄ, a
to je priplavalo na površje le v trenutkih radosti, ko se je po
vrhuncu prepuÅ¡Äala sanjam, ki so se stekale na poljane nikdar
uresniÄenih želja po drugaÄnem življenju. V svetu bogatih, ki
jo je obkrožal že od malega, sta ljubezen zamenjala bliÅ¡Ä in
bogastvo, za katerim se je skrivalo zlo – denar, denar in Å¡e veÄ
denarja.
Kakor koli, bila je enostavno nenasitna, in sam pri sebi sem
že moral priznati, da ne zmorem veÄ, ko je zveÄer, izÄrpana od
neznanskih užitkov in pijana do amena, utrujeno zaspala. Spila
sva enormne koliÄine halucinantnega Jägermeistra, in ves Äas
sem se trudil, da je Eva pila veÄ kot jaz. V zvezi z njo sem
imel sila mraÄne namene. Å e posebej po tistem, ko je iz nje
zaÄel neprevidno govoriti alkohol in mi razodel, kako so se
ona, Mo in Draga veselo zabavale, ko je Mojca govorila z
Veroniko. Po tistem, kar sem slišal, mi je postalo popolnoma
jasno, zakaj se je Veronika tako ohladila. Imela je Äisto prav,
kajti slišala je vso resnico – zasoljeno, popoprano in do konca
sprevrženo.
Moje maÅ¡Äevanje je bilo sladko in temeljito, kajti, ko sem
hodeÄ po prstih zapuÅ¡Äal sobo najinega sladostrastja in vrgel Å¡e
zadnji pogled na golo telo mlade pohotnice, je bil notranji žep
mojega suknjiÄa nabrekel od težke kuverte, ki je vsebovala sto
tisoÄ nemÅ¡kih mark.
Prasec sem, me je preÅ¡lo na temaÄnem stopniÅ¡Äu, a v svetu
revnih, kamor se konÄno vraÄam, bo ta cvenk naredil marsikaj
dobrega.
B. Grant
“Bing!” me je v trenutku, ko sem odklepal vrata od snežne
brozge zamazanega Golfa, z veselim klicem presenetil poznan
ženski glas. Ozrl sem se Äez rame in od Äuda skorajda padel na
hrbet.
Preberi več
May 17, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Venerin griÄek v Ameriki
Z Veroniko sva ostala sredi teme, dežnih kapelj in nama nepoznane
dežele. ObÄutek ni bil prijeten, zato se je stisnila k meni in se vpraÅ¡ujoÄe
zagledala vame. Stala sva nekaj korakov od vhoda v recepcijo. Hotel sem
reÄi kaj lepega, nekaj o tem, kar sem naÅ¡el v temni modrini njenih oÄi, ko
se je nenadoma ulilo kot iz Å¡kafa. Z roko v roki, spremljana z bliski in
grmenjem, sva stekla pod streho. Sobo sem plaÄal za dva dni vnaprej, po
nekaj minutah pa sva se znaÅ¡la pred vrati s tremi kljuÄavnicami, ki so bile
v medli svetlobi veÄ, kot zgovorne. Amerika paÄ!
Uporabna je bila zgolj ena kljuÄavnic, a v sobi so bili tv, telefon in
kopalnica, kar je bilo za obÄutek razkoÅ¡ja popolnoma dovolj. Veronika je
stopila k omari in jo odprla, jaz pa sem poklical blaževega strica ter mu
dal telefonsko številko motela. Tip mi je neprijazno razložil, da denarja še
nima, a da bo poklical takoj, ko bo zbral dogovorjeno vsoto, potem pa je
prekinil. PreÅ¡el me je obÄutek, da tudi v prihodnje ne bo Å¡lo gladko. Že na
prvi pogled je bil videti potuhnjen in zahrbten, take ljudi pa Älovek najraje
vidi daleÄ od sebe. Odložil sem sluÅ¡alko in hotel prižgati cigareto, a sem
si v hipu premislil.
Pogled na Veroniko me je bliskoma odvrnil od krute realnosti in me
popeljal v svet Äudes. Kazala mi je hrbet po katerem so v bogatem slapu
padali razmoÄeni Ärni lasje, pod katerimi se je njen vitek pas razÅ¡iril v
Äudovito, brezhibno gladko ritko. Nogi je imela vzburljivo razkoraÄeni.
Potem se je malce prestopila, pri Äemer sta oblini ritke drhte oživeli in
spremenili obliko v Å¡e bolj omamno, nakar se je poÄasi obrnila k meni.
PokonÄni dojki z otrdelima bradaviÄkama sta se pri obratu rahlo zatresli;
dovolj, da sem zaÄutil utrip prebujajoÄe se erekcije. Ujela je moj pogled
na izboÄen, z drobcenim Å¡opkom dlaÄic okraÅ¡en, napeto zaobljen venerin
griÄek, ki se je spodaj razÅ¡el v omamni, kakor krasno vzhajana žemljica
napeti poloviÄki, ki sta me hipoma zanesli v vrtinec poželenja.
Izzivalno, kot je znala le ona, si je mednožje pokrila z rokama in me
pogledala v oÄi. Uh, kako je to Äudovito dekle znalo igrati v greh vabeÄo
zapeljivko! V kopalnico je odÅ¡la ritensko, gibaje se kot maÄka, in to me je
vrglo iz orbite. Zdi se mi, da sem se znašel ob njej in pod prho že isto
sekundo, Äe ne Å¡e prej. Bil je preskok v Äasu, kajti kar naenkrat sva bila
namiljena, se poljubljala, si z rokami delala ugodja, se božala, strastno
objeta drsela drug po drugem in padala v ekstazo, dokler naju pršenje
tople vode ni oÄistilo vseh zemeljskih grehov in sva, Å¡e vsa mokra, stekla
pod rjuhe. ÄŒe bi me kdo vpraÅ¡al, kaj vse sva poÄenjala, bi mu rekel, da
lažje povem, Äesa nisva poizkusila, kajti potem mi sploh ne bi bilo treba
govoriti. Å e potem, ko sva tesno objeta zdrsnila v spanec, naju je vsak
najmanjši premik popeljal v sladko ekstazo poželenja. Oklepala se me je z
rokama in nogama, se prižemala k meni ter me vso noÄ obdržala v sebi.
Spati ob njej in jo Äutiti tako do konca predano, je bilo doživetje, ob
katerem me ne bi bilo strah umreti, kajti vse tisto, kar sem Äutil, bi odÅ¡lo z
menoj v veÄnost …”
Dino je nenadoma utihnil in nežno zagrabil laurino dlan, ki je lezla za
pas njegovih hlaÄ. Zmotili so ga Äudni glasovi, ki so prihajali iz mraÄnega
kota pod oknom. Pogledal je proti kavÄu, kjer je pod rjuhami astmatiÄno
sopihalo, brcalo, se prerivalo, migalo, Å¡umelo, se dogajalo nekaj, kar je
vzbujalo obÄutke blizu grozi. Nekaj, kar je spominjalo na rokoborbo dveh
zares hudih nasprotnikov.
Vedno isto, je pomislil, vedno isto! Komu in zakaj pripovedujem, Äe pa
me nihÄe ne posluÅ¡a? Ta dva sreÄneža sta gladko pozabila, da obstojam ter
odpotovala na Äudežna polja ljubezni, kot da me ni. In Laura!
“PosluÅ¡aj,” se je Å¡epetaje obrnil k njej, “obÄutek imam, da bi bilo dobro
izginiti, kaj praviÅ¡?”
“Prav imaÅ¡,” se je nasmehnila. “Medtem ko sem posluÅ¡ala, sploh nisem
opazila, kaj se dogaja. Sta pa res od sile!”
Izvlekla je svojo nežno dlan izza njegovih hlaÄ, izpraznila svoj kozarec
do dna, si prižgala cigareto ter se dvignila s stola. Potem se je sklonila k
njemu, ga prijela za brado, mu jo potisnila navzgor, v naslednjem hipu pa
sta se znaÅ¡la v enem tistih poljubov, katerih strast Äloveku zmeÅ¡a glavo.
Njegovi roki sta zašli na njene boke ter se spustili navzdol, a ga je odrinila
od sebe in lahko je opazoval le Å¡e to, kako z gracioznim korakom krasno
raÅ¡Äene mladenke izginja v temo.
HudiÄ! Kaj pa je kar naenkrat narobe, je zaklel sam pri sebi. Nenadoma
se je poÄutil bedasto, kajti njen odhod brez razlage ga je pustil v hudih
dvomih. Hotnica se je Å¡la vroÄe igrice, me za slovo strastno poljubila,
potem pa kar odšla in pika! Kaj si pa mislijo! Sicer pa je tako še bolje, me
vsaj ne bo bolela glava, se je tolažil, kajti prebrisanke znajo postati tudi
nadležne, mlada pa je ravno dovolj, da o kakšnem resnem odnosu med
nama sploh ni za misliti.
Nasmehnil se je v plamen sveÄe, pograbil cigarete in vreÄko, ki jo je
prinesel iz trgovine ter odšel v zgornje nadstropje. Poleg sobe, v kateri je
spal on, je bila zgoraj Å¡e ena manjÅ¡a soba, ki pa je bila ves Äas zaklenjena,
sodeÄ po Å¡umih, ki jih je sliÅ¡al, ko je hodil mimo, pa je bila sedaj tam notri
ÄudaÅ¡ka Laura. Kar naj bo, si je mislil, in za oba bo bolje, Äe bo ostala kar
tam. Ampak po drugi strani je pa … ah, kaj bi s tem!
Prižgal je petrolejko, ki jo je kupil nekaj dni pred tem. Njena svetloba
se mu je zazdela v primerjavi s plamenom sveÄe pravo razkoÅ¡je. Odprl je
steklenico vina ter se zgrozil ob spoznanju, kako mu je to prišlo v navado.
Pil ga je kot vodo, kot bi to bilo nekaj samo po sebi umevnega, kar pa ni
bilo ravno zdravo. Za njegove naÄrte o prihodnosti pa sploh ne. Tokrat je
zadnjiÄ, si je rekel.
“Na juriÅ¡, preklete kurbe!” je nenadoma zasliÅ¡al bojni krik od spodaj,
tik zatem pa je tako treÅ¡Äilo z vrati, da se je moral zasmejati. Ravno je
hotel sesti, ko je skozi vrata privihrala Laura.
“Kaj se pa dogaja?” je prestraÅ¡eno vpraÅ¡ala.
Bila bi Äisto gola, Äe najnujnejÅ¡ega ne bi skrila za brisaÄo. Dino si je
moral priznati, da bi kaj lepšega in bolj poželjivega našel le v sanjah. Z
lasmi, spetimi navzgor in ustnicami, ki so ga spominjale na Meg Ryan, je
bila nekaj, ob Äemer je pozabil na ves preostanek sveta.
“NiÄ hudega,” se je veselo zasmejal. “Le tvoj stric Leopold so doživeli
tako imenovani orgazem, to, kar si slišala, pa je le izražanje zadovoljstva
ob radostnem spoznanju, da zna življenje biti sem ter tja tudi lepo.”
“A tako?” se je, nenadoma sproÅ¡Äena, zasmejala tudi Laura. “Mislila
sem, da se dogaja kaj groznega, kajti v naÅ¡i rodbini je to Äisto … ah, niÄ!”
Obrnila se je in mu dala vedeti, da je v resnici zares gola. V nekaj
korakih, kolikor je potrebovala, da vzburljivo migajoÄ z boki izgine v
temi hodnika, mu je pokazala, kako krasne sence se naredijo na oblinah
premikajoÄe se nage ritke rosno mladega dekleta in kako neverjetno hitro
se ob pogledu na nekaj tako vzburljivega moškemu dvigne. Če bi rekli, da
je bil to prizor za bogove, bi zvenelo preveÄ plehko in obrabljeno, a Äe bi
rekli, da je Dina spominjala na Evo, ko je z drevesa trgala prepovedan
sadež in ÄloveÅ¡tvo popeljala v greh, bi bili že korak bliže resnici.
Spil je požirek vina iz steklenice, odšel na balkon in si prižgal cigareto.
Potegnil je dim, potem pa se, slone na ograji, zagledal v srebrno valovanje
reke med skalovjem. Pogled so mu zakrivale sence smrek in grmiÄevja, a
to je skrivnostnim Äarom z meseÄino obsijane noÄi le Å¡e dodalo. NoÄ je
bila za tisti Äas nenavadno topla, skorajda vroÄa. Z malce domiÅ¡ljije bi ji
lahko rekli tropska.
Vino, je potežkal steklenico, preden jo je ponesel k ustom, posloviti se
bova morala. Dolgo sva bila prijatelja, a tam zunaj me Äaka svet, kjer se
bova v prihodnje sreÄevala bolj poredko.
“Izposodila si bom petrolejko,” ga je presenetil laurin glas, prihajajoÄ
od nekod za njegovim hrbtom. Hotel se je obrniti, a si je premislil.
Morda je Å¡e vedno gola in to bi bila kaplja Äez rob, ga je preÅ¡lo.
“Kar daj,” je odgovoril, “znajdem se tudi v temi.”
“Ko se uredim, ti jo prinesem nazaj. V redu?” se je oglasila obenem s
pojemanjem svetlobe. ZasliÅ¡al je nekaj oddaljujoÄih se korakov in potem
cvileÄe Å¡kripanje vrat v kopalnici.
Že prav, si je mislil, preživel bom, Äe jo prineseÅ¡ ali pa ne, a tiste
Å¡kripajoÄe teÄaje bom namazal z oljem kar takoj zjutraj. A je Å¡e vedno
gola? ÄŒisto naga ali malce manj naga? Res je lepa, ta Äudna punca! Kaj
lepa! FantastiÄna! In da je Zweisteinova!? Ta tip je ja nor, Å¡e bolj nor, kot
njegov bratranec Nori Leo! In zakaj je sploh prišla v Cvovle, ko pa je
svet, mislim, normalen svet, tako velik? Ni videti, da bi tista rodbinska
bolezen tudi njo vrgla iz tira, ali pa?
RazglabljajoÄ o tem, je odÅ¡el v sobo, z mize vzel steklenico in se vrnil
na balkon, kjer je sedel v kar dobro ohranjen fotelj. Spil je nekaj požirkov
vina, odložil steklenico na tla, potem pa prisluhnil glasovom noÄi. Zaneslo
ga je do te mere, da je preslišal šumenje mehkih, skoraj neslišnih korakov,
ki so se ustavili tik za njegovim hrbtom.
Najprej jo je, zatopljen v misli, zaÄutil.
Spustila se je okobal v njegovo naroÄje, mu ovila roki okrog vratu, se
prižela k njemu in si z jezikom utrla pot v njegova usta. Dala mu je
poljub, kakršnega še nikdar ni dobil, in ko sta se njegovi roki dvignili k
njenim bokom, je zaÄutil le golo, od vlage hladno, a na nek Äudežen naÄin
razžarjeno kožo. Bila je gladka, voljna, drhtela je, a to so bili vzburjenje,
hotenje in želja. Kjerkoli se je je dotaknil, je zažarela, kot so od silnega
poželenja zažarele tudi njegove dlani. Misli, Äe jih je v valovih nenadoma
prebujene sle sploh kaj bilo, so utonile v vrtinÄasta brezna onkraj razuma.
Sedanjost je nenadoma postala preteklost in se spremenila v prihodnost, v
nasladnem brezÄasju pa se je izoblikovala v vsepomenski in vseobsegajoÄ
niÄ, ki je pomenil v sladostrastje toneÄo veÄnost.
“Vstani!” mu je ukazovalno zaÅ¡epetala v uho, medtem ko se je dvigala
tudi sama. V modrikasti meseÄini se mu je zdela kot prikazen z Olimpa,
kjer so boginje lepša od lepše.
Slekla ga je, še preden je v omotici poželenja dojel, kaj od njega sploh
hoÄe.
“Pridi!” ga je Å¡epetaje potegnila za seboj v sobo, kjer se mu je, obsijana
od petrolejke in ovita v vihrajoÄe pramene las, zdela kot privid iz starih
Äasov.
Legla je na kavÄ in ga potegnila nase.
“Imej me rad,” je Å¡epnila, “imej me rad, kot si imel rad tisto bajno
Veroniko, in naredi mi vse tisto, o Äemer si znal tako lepo govoriti. Uh,
daj me … naj bom tvoja. Oh, Dino, ko bi le vedel, kako si me …”
Ni je pustil dokonÄati, kajti tako silno ga je spominjala na Veroniko, da
se je od silovite želje imeti jo, znaÅ¡el v njej, Å¡e preden ji je uspelo reÄi Å¡e
kaj lepega. In lepo, mislim, Äudovito je bilo to, da je hotela biti njegova,
da je gorela od želje in ga sprejela s tako divjo strastjo, da ga je zapustil
razum. Trajalo je uro ali dve, morda celo veÄnost in, kakor se jima je
zdelo potem, ko sta obležala v tihem objemu, prav do zadnjega diha.
Ko sta priÅ¡la k sebi, mu je po nekaj vroÄih poljubih dovolila, da je
odšel do mize in prinesel cigarete in steklenico vina.
“Tako Äudovito pijana in na tako krasen naÄin, pa nisem bila Å¡e nikoli
pred tem,” se je polglasno zasmejala. “In ne vem, ali je to od vina, ali od
tistega, kar si mi tako silno lepega naredil.”
“Najbrž bo od obojega,” ji je, smeje se, odgovoril, “a ne boj se, jaz se
poÄutim prav tako kot ti.”
“Sem ti bila vÅ¡eÄ?”
“Nikar ne spraÅ¡uj! Ko sem te videl na vlaku, si se mi zdela povsem
nedolžna, a sedaj moram priznati, da bolj izkušenih, kot si ti, nisem imel
ravno veliko. Le kdo te je uÄil?”
“NihÄe,” se je zasmejala, “a, Äe že kdo, potem si bil to ti. Tiste reÄi, ki
sta jih poÄenjala z Veroniko, si opisoval tako strastno, da sem jih hotela
doživeti tudi sama, in sem jih res, in niti malo mi ni žal.”
“Ampak …”
“Vem kaj misliÅ¡,” ga je prekinila, “a vedi le to, da sem Äutila, kako me
obÄutiÅ¡, kar me je pripravilo do tega, da sem ti zaÄela vraÄati z isto mero.
Z nekom, ki se ljubi tako kot ti, je ljubljenje nekaj najbolj Äudovitega, kar
lahko doživiÅ¡. Daj mi steklenico!”
To, da je nekaj požirkov potegnila kar iz steklenice, je bilo pri njej
videti simpatiÄno. Nežno jo je pobožal po licu, si nekaj požirkov privoÅ¡Äil
tudi sam, potem pa vrnil steklenico na noÄno omarico..
“A Å¡tedilnik morda deluje?” ga je presenetila z vpraÅ¡anjem, ki se ni
zdelo v kontekstu.
“Deluje,” je preseneÄeno odgovoril, “že dober teden. Pa ja ne misliÅ¡ kaj
kuhati?”
“Le vodo,” je rekla. “Rada bi se umila, in Äe si za to, se bova potem
ljubila Å¡e enkrat.”
“Uh,” je vzdihnil in se nasmejal, “ti moja mala nimfa!”
Sklonil se je navzdol in jo poljubil na nasrÅ¡eni bradaviÄki, ona pa ga je
takoj zatem potegnila v poljub. Njeni ustnici sta bili mehki in soÄni, kot
zreli jagodi, njeni poljubi pa so vpili po Å¡e tisoÄ takih.
“Sedaj pa najdi primeren lonec in prinesi vodo!” je ukazala in pri tem
je bila videti tako prisrÄno navihana, da jo je ubogal brez besed, posluÅ¡no
kot suženj.
V kopalnici je poiskal lonec, ki je bil tam prav v ta namen, ga napolnil
z vodo in odnesel na Å¡tedilnik. Ko je vklopil plin in je zagorelo, se je vrnil
k Lauri.
Sledila je noÄ kakrÅ¡ne Älovek doživi malokrat v življenju ali pa nikdar.
Napolnjevale so jo želje, vzdihi razburkanih strasti pa so se topili v šepetu
nežnih besed in na koncu tudi utehe.
DaleÄ pod njima je, obsijana z modrikastim srebrom polne lune, med
skalovjem Å¡umeÄe valovila reka; ko je skozi noÄ zavela topla in dehteÄa
sapa, pa so zašumeli tudi gozdovi.
B. Grant
Z Veroniko sva ostala sredi teme, dežnih kapelj in nama nepoznane
dežele. ObÄutek ni bil prijeten, zato se je stisnila k meni in se vpraÅ¡ujoÄe
zagledala vame.
Preberi več
May 16, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Vražji striptiz
V torek zjutraj me je obiskala angelska Mo. Prebudila me je s
skodelico diÅ¡eÄe kave, s prižgano cigareto, s poljubi in whiskyjem.
Preberi več
May 16, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Mo
Zbudili sta me dve stvari: vonj po sveže skuhani kavi ter
topla dlan, ki me je božala po obrazu in zaradi katere si nisem
upal odpreti oÄi.
Preberi več
May 16, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe, Ljubezenske zgodbe
Ljubezenska igra v troje
Kakor koli že, ob petih popoldan sem prenehal z delom v
delavnici, da bi se psiho-fiziÄno pripravil na veÄerno sreÄanje
z Mojco.
Preberi več
May 16, 2013
Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Mojca, ki diši po grehu
Mojca je priÅ¡la pozno, veselo nasmejana in neuÄakana.
Preberi več
Oglej si
Ideja, zasnova in izvedba: 2007 - 2015 by Pacek :: Kontakt
Vse zgodbe so last avtorjev in njihovo ekskluzivno nahajališče je portal Zgodbice.net! Kopiranje je prepovedano in ravnotako objavljanje v ostalih elektronskih in tiskanih medijih. Zgodbe prebirate na lastno odgovornost! Portal Zgodbice.net ne odgovarja za nikakršne neželjene posledice, ki bi nastale bodisi z branjem zgodb oz. lastnim interpretiranjem napisanega. Zgodbice.net so mesto domišljije in fantazije ter svobode, da zapišemo to kar nam leži na duši, da predstavimo svetu svojo ustvarjalnost in veličino slehernega izmed nas. V kolikor Vas na portalu kaj moti ga prosim nemudoma zapustite in se nanj ne vračate več. Hvala :)