Objavil/a tender in Lastne in predelane pravljice

Zimska pravljica

Danes je pa prav nesramno vroč dan. Šele januar je, pa je že tako vroče, kaj bo šele poleti.

Slon Vasu je stal pod posušeno palmo in si močno, res močno želel, da bi se čez nebo pripeljala vsaj krpica, ki bi vsaj za hip pokrila sonce na nebu.

Objavil/a tender in Lastne in predelane pravljice

Kako so našli sol

Bili so težki časi. Kot, da bi tudi nebo vedelo, da mora pritiskati s svojo težo, so ga prekrivali mogočni, temačni, težki oblaki. Iz njih je venomer nekaj polzelo in močilo tla.

Objavil/a cuffek in Lastne in predelane pravljice

Le Magie

Meni, Fabrizziu de Fortunateu, pravemu čarovniškemu mojstru, je bilo dano zapisati nekaj vrstic o mojih doživetjih v dobi, ko so bili mojstri magije visoko spoštovani in se vilinci ter škratje še niso skrivali pred človeškim očesom.

V dobi, ko so zmaji prosto letali po zraku in ko so legende še živele.

Rodil sem se v majhnem kraju,———– po imenu, na Irskem.

Moji starši so bili visokega rodu in bogati, spoštovani v družbi ter dobrega srca.

Tako, da bi najbrž imel lepo in mirno življenje, če nebi odkrili majhnega, komaj vidnega znamenja na mojem tilniku.

Objavil/a Saaaraaah in Lastne in predelane pravljice

Princesa Ela

Tako so tekle ure, dnevi, meseci in leta. Prišel pa je dan, ko je Ela dopolnila 18 let in v tem času postala prelepa ženska.

Kralj se je veselil, da bo kmalu lahko oddal še eno hčerko dobremu princu za ženo. Na njen rojstni dan je povabil vse prince dežele upajoč, da bi kateri le ugajal hčerki.

Ela je plesala z mnogimi od njih, vendar je zraven neprestano mislila na fanta, ki jo je takrat rešil v gozdu.

Objavil/a admin in Lastne in predelane pravljice

Heidi in miklavž

Tih deževen dan odprem marelo in stečem daleč stran na vaško tržnico kjer srečam fajmojštra, ki prodaja motovilec in endivjo ter nekaj samotnih hiacint v teglčkih starih par let in več mesecev.

Gledam hiacinte, da bi jo kupil babici za miklavža in med mojim navezovanjem stika z cvetlico me zmoti le ta dedek in me vpraša kaj bi pa ti mlado MOŽ ?Preskrunem se in mu odgovorim osem dek sira ako ga imate seveda.

Mrko me pogleda izpod podbradka in začudeno pritrdi da nima sira ampak vse to kar je videno očem na mizi prodajalski.

Objavil/a admin in Lastne in predelane pravljice

Metko in Janka 2007

Nekoč pred davnimi leti nekoliko večimi meseci in še večimi tedni sta živela v majhni kolibi sredi gozda Metko in Janka.

Okoli hiše so imeli plinske svetilke, ki se zapičijo v zemljo iz Obi ja kupili so jih ker so bile znižane, ker niso imeli veliko denarja pa vendar so morali videti od daleč kako priti domov sredi noči, ko je Metko šel v mesto zgodaj zjutraj in prišel pozno zvečer ko je prodal vse svoje nabrane želode iz gozda.

Prodajal jih je pod imenom BioŽelodi za najbolšo slovensko potico. V prodajo so šli kakor med od mestnih regradnih čebel.
Janka je doma pletla pullover z norveškim vzorcem. V kolibi so imeli gašperčka in vanj metali drva, ki jih je sekal oče ki je bil slabokrven zaradi stalnih krvavitev z nosu in zmanjšanega hormona PSA.