Objavil/a admin in Ljubezenske zgodbe, Resnične zgodbe

Popoln par

Na čisto nič poseben dan sem mesece nazaj spoznala nekega fanta, malo čez 20 let. ÄŒez čas sma postala dobra prijatelja, ki sta vsak dan čepela skupaj in počela vse, kar se jima je zahotelo, zaželelo…brez kakrÅ¡nih koli zavor in skrivnosti. Bila sva super tim, ki se je dopolnjeval, si povedal popolnoma vse, se lahko smejal ure in ure…Imela sva prekrasno obdobje kar se oba strinjava.

V očeh drugih sva se obnaÅ¡ala kot popolen par, sama pri sebi pa sma si govorila, da sma le prijatelja, ki živita za sedanjost in uživata vsak dan posebej. Kljub temu da je on želel stopiti stopničko viÅ¡je, pa ta korak naprej ni biu možen zaradi mene, saj sem bila v tej “zvezi” vpletena brez globljih čustev, ki pa se jih takrat ni in ni moralo pričarati .

Čustva, ki sem jih gojila do njega, so bila zgolj prijateljska, ki so imela še določene ugodnosti pri katerih je bila sama ravnodušnost, saj je šlo le za užitekm druženje in resnično prijateljstvo. Zaradi takega mnenja, ki sem ga imela jaz, pa se je tudi sam sprijaznil, da iz te moke ne bo veliko kruha. No in tisto obdobje se je nekako zaključilo z mojim odhodom prihodnosti nasproti v drug kraj, sam pa je začel trditi, da tako ali tako, tudi če bi imela priložnost, ne bi uspevalo na tak način, In tako je minil prvi mesec, drugi, tretji, četrti brez stikov.
Potem pa sem se vrnila domov v svoj kraj, kar pa je prineslo ponovno snidenje in druženje ter do nekaterih novih spoznanj.  Vsak posebej se je posluževal svojega kotička pod soncem in se popolnoma predal življenju.

Predolgo sem si zatiskala oči srca, da do tega fanta ne čutim nič več, kot le prijateljstvo in da nanj gledam kot na osebo s katero sva preživeli skupaj ogromno časa in uživali v spontanosti vsakega dneva posebej. Po vrnitvi nazaj me je resnično bilo strah odgovora, rekacije, saj je vmes minilo ogromno časa in ogromno novih punc, fantov, ki so stopala nekaj časa skupaj z nama.

Ampak ti meseci čakanja in zbiranja poguma so prinesli v njegovo življenje novo osebo. Osebo, ki mu je dala priložnost biti njegova sopotnica. In ta trenutek pa lahko samo rečem, da mi je žal, da nisem priložnosti zagrabila takrat, ko mi je bila dana na pladnju.

Takrat, ko mi je ponujal srce in ko sem svojega zaklenila v skrinjico. Danes ne mine ura, minuta, sekunda, da ne bi pomislila nanj. Vsako srečanje mi prinese največji nasmeh na obraz, vsaka njegova beseda me omami, premami, vsak njegov pogled me popolnoma znori in popelje v deveta nebesa in sam pogled nanj, me popelje nazaj med najlepÅ¡e spomine, ki jih imava le midva, In vse svoje občutke, misli in čustva moram zadržati v sebi…

Objavil/a belly in Ljubezenske zgodbe, Resnične zgodbe

Ljubezen na prvi klepet

Tistega dne sem zbolela.Bila je sreda. Nisem imela nikamor za iti, zato sem si prižgala računalnik. Pogledala sem mejle, se zmenila s prijatelji po msn-ju da ma danes ne in najverjetneje jutri ne bo. Nazadnje sem še pogledala na facebook. Odprla sem chat.

Objavil/a atena in Resnične zgodbe, Spovednica, Zgodbe ki jih piše življenje

Pogled na svet skozi moje oci

Pretekle par mesecev res veliko pišem. Kar pišem in upam, da bo zgodba postala sporočilo in misel, ki se bo utrnila v spomine mojih bralcev, torej tudi tebi.

Objavil/a admin in Resnične zgodbe

Ti zame ne obstajaš več

Zgodba je resnična nekako moram spraviti to z sebe.
Ti ,ti ki si mi včasih pomenil vse.

Objavil/a atena in Domišljija in fantazija, Ljubezenske zgodbe, Resnične zgodbe, Zgodbe ki jih piše življenje

Tvoja sem za vedno

To zgodbo sem napisala z razlogom! Posvečam jo profesorju španščine, ki mi je spremenil pogled na svet! Del zgodbe je resničen, nekaj pa je izmišljeno.

Objavil/a atena in Ljubezenske zgodbe, Resnične zgodbe

Greva narazen

Sedel je zraven mene ne voznikovem sedežu in se jokal. Solze si je brisal v rokav in se prijemal za glavo. ”zakaj sem takÅ¡en kot sem?”.

Objavil/a atena in Ljubezenske zgodbe, Resnične zgodbe

Nemočna deklica

Stara sem šestnajst let in s fantom hodiva že leto in pol. Moram priznati, da ga resnično ljubim čeprav veliko starejših misli, da pri teh letih to ni mogoče.