Green house

Dež je spral še zadnje sledi zime. Veter se je poigraval z golimi vejami drevja v bližnjem mestnem parku, ko je Deby s počasno kretnjo spustila roleto na svojem oknu. 

Otopelo se je obrnila in napotila proti kuhinji. Z nemim užitkom je naredila požirek vročega čaja, globoko vdihnila, da se pomiri in odtipkala telefonsko številko, ki jo je našla na koncu oglasa. Pred tremi dnevi je ostala brez službe. Pregledala je vse oglase in ta je bil edini, ki se ji je zdel obetajoč.

Že res, da ima rada svoje majhno stanovanje v centru mesta, a bila je pripravljena iti od tu. Sama ga je opremila in v njem se je odlično počutila. Bil je njen varni pristan. Toda zdaj, po grdi, nepričakovani odpovedi, si je želela nekam proč, stran od mestnega vrveža in lažnih prijateljev. V slušalki je poslušala ponavljajoči pisk zvonjenja.

 

Edward je se je ob zvoku telefona zdrznil. Grdo je zaklel, ko mu je krožnik spolzel iz rok in se razbil na ploščicah pod njegovimi nogami. Obrisal je mokri roki v kuhinjsko krpo, ponovno zaklel, ker je moral sam opravljati gospodinjska dela in dvignil slušalko. Zaradi neznane številke na ekranu telefona je uradno in počasi rekel: »Edward Parker, ranč Green house.«

»Pozdravljeni, sem Deborah Somevill, kličem zaradi vašega oglasa za gospodinjo,« je zaslišal prijeten ženski glas v slušalki.

Srce mu je hitro poskočilo, že tri mesece je neuspešno iskal gospodinjo. To je bil šele četrti klic glede oglasa. Predhodne tri kandidatke so se poslovile takoj, ko so slišale njegovo ponudbo. Vseeno se je odločil za resnico, zato bo novi kandidatki predstavil stvari take kot so, čeprav je krvavo potreboval gospodinjo, še posebno zdaj, ko se je marec iztekal in je bilo na ranču veliko dela s katerim je bil v zaostanku.

»Halo, gospod Parker, ste še tam?« ga je ženski glas vrnil v stvarnost.

Odkašljal se je: »Halo, se opravičujem za kratek premor, kličete glede mojega oglasa?  Ja, še vedno iščem gospodinjo.« Malo je pomolčal, se prestopil ter si z nezavedno kretnjo šel z roko skozi lase in nato suvereno nadaljeval: »Ne bom vas zavajal. Potrebujem gospodinjo za ranč. Potrebujem nekoga, ki bo skrbel za hišo, saj veste, da nam bo kuhal, čistil, pral in likal. Poleg je potrebno skrbeti še za manjši zelenjavni vrt ob hiši. Tukaj živimo štirje moški. Dedek Hubert, moj bratranec Thomas, njegov desetletni sin Jack ter jaz. Naš ranč je dobre pol ure vožnje severno od Whitneya in najbližji sosed je oddaljen slabih petnajst minut vožnje. Bi vam to ustrezalo?«

»Mislim, da bi to bilo čisto sprejemljivo. Predvidevam, da bi živela z družino in bi moj delavnik bil 24 ur na dan?« se je nasmehnila.

»Pravilno predvidevate, žal to ni služba za osem ur, to bo pravzaprav, način življenja,« ji je pritrdil sogovornik in po kratkem premolku nadaljeval, »povejte mi kaj o sebi in zakaj mislite, da ste prav vi pravi za to delo?«

Deby je ponovno vdihnila in počasi začela: »Stara sem enaintrideset let, samska sem, ne pijem in ne kadim, nimam družine ali kogar koli pomembnega, zato mi ni problem spremeniti načina življenja. Po poklicu sem vzgojiteljica, zaradi zmanjševanja oddelkov sem ostala brez službe in vaš oglas se mi je zdel ravno pravšnji zame.  Želim si stran iz mesta. Že od nekdaj mi je mirno podeželsko življenje bolj pri srcu od mestnega. Pri štirinajstih sva z dedkom ostala sama. Dedek je že takrat bil bolehen in sem sama dobrih deset let skrbela zanj in za majhno hišico z vrtom, ki sva jo imela v predmestju Wace. Glejte gospod Parker, potrebujem službo. Ne bojim se dela. Vsa našteta dela mi ne delajo problemov. Prosim, dajte mi priložnost, še vedno me lahko odslovite, če vam ne bom ustrezala,« je rekla s tiho prošnjo v glasu.

Edward je komaj krotil radost, njegove tihe molitve so bile uslišane. Končno je našel nekoga, ki bo prevzel breme gospodinjstva z njegovih ramen. Odkar je Thomasova žena Mary umrla, so šle stvari glede gospodinjstva samo navzdol.  Dobre dve leti jim je gospodinjila ovdovela gospa Hillbert, toda zdaj so jo leta dohitela in zdravje ji je opešalo, zato je dala odpoved in se preselila k hčerki v Whitney.  Ni smel pokazati veselja in hvaležnosti, saj bi lahko pomislila, da je z njimi kaj narobe in bi si premislila, zato je počasi rekel: »Prav imate, gospodična Somevill. Najbolje bo, da vam dam priložnost, da pokažete ali ste sposobni za to delo. Kdaj bi vas lahko pričakoval?«

Deby si je oddahnila, veselo je nadaljevala: »Jutri bi lahko prišla z avtobusom do Whitneya, v kolikor  vam to ustreza? Pogledala sem vozni red, avtobus prispe v Whitney ob 17.30.«

»Ob 17.30 vas bom čakal na postaji. Nasvidenje do jutri,« ji je zaželel in ko mu je odzdravila je prekinil zvezo in se glasno zasmejal. Z urnimi koraki je stopil v dnevno sobo in z žarečim pogledom zaobjel svojo družino, ki je sedela pred televizijskim ekranom in razpravljala o oddaji, ki so jo spremljali.

»Kaj?« je kratko vprašal Thomas in s pričakovanjem gledal bratranca.

Edward jih je opazoval in se skrivnostno nasmihal. »Dobili smo gospodinjo! Jutri popoldne jo grem počakat na postajo v Whitney,« se je zdaj glasno zasmejal.

Jack je energično zaploskal, dedek se je samo nasmehnil in pritrdilno pokimal.

»Super! Končno!« je kratko komentiral Thomas in se še sam zasmejal.

Na drugem koncu države se je Deby končno sprostila in je vsa mehka obsedela za mizo. Čez nekaj trenutkov se je glasno zasmejala in radostno dvignila obe roki, droben vrisk veselja ji je izletel iz ust. Odločila se je, da bo takoj spakirala svoje stvari, da bo jutri imela dovolj časa, da pospravi stanovanje, ki bo zdaj nekaj časa stalo zaklenjeno in prazno.

 

Edward je prišel petnajst minut prezgodaj. Sedel je na eno od treh lesenih klopi ob dolgi, nizki stavbi avtobusne postaje.  Pred njim so stali skoraj prazni peroni, eden od avtobusov je ravnokar odpeljal in prvi, ki bo prišel, bo avtobus iz Wace s katerim bo prišla njegova nova gospodinja. Zadovoljno je opazoval prometno cesto, ki je peljala poleg postaje. V mislih si je za hip poskušal predstavljati gospodično Somevill. Iz povedanega je predvideval, da je pusta, dolgočasna in umirjena ženska. Najbrž je majhna, okroglolična, povprečna ženska v staromodni opravi. Takoj nato so se mu misli začele vrteti o ranču in delal si je seznam opravil ter poizkušal določiti kje naj začne z deli. Čeprav je njegov bratranec bil priden delavec, je bil samo to, delavec. Vse odločitve in vodenje je prepustil Edwardu, konec koncev ranč je njegov. Iz zamišljenosti in načrtovanja se je spustil na realna tla takoj, ko je  avtobus ustavil pred njim. Lenobno je vstal in prvič opazil, da ni edini, ki koga čaka. Opazoval je ljudi, ki so sestopali. Nekaj jih je suvereno zakorakalo mimo njega, otrok je stekel dedku v objem, starejša ženska z goro vrečk se je skušala preriniti mimo dveh mladeničev. Neosebno je opazoval vrvež dokler se njegov pogled ni ustavil na manjši okrogli ženski  z očali, ki je stopila po svojo prtljago v avtobusni bunker. Naredil je že korak proti njej, ko je zaslišal ženski glas za seboj: »Teta Gerty!« Ženska se je obrnila ter razširila roki, da ji je mlajša rjavolaska lahko stekla v objem. Obstal je, saj je spoznal svojo zmoto.  Opazoval je naprej. Po prtljago sta stopila še dva moška in šele čez čas je pristopila še visoka, postavna mladenka. Nejeverno jo je opazoval. Vzela je svoj kovček in dodatno torbo ter stopila proti njemu. Ker je bil edini, ki je stal pred avtobusom kot vkopan in jo gledal, se mu je nasmehnila in vprašala: »Gospod Parker?«

Samo pokimal ji je. Njen nasmeh je postal toplejši in večji, spustila je torbo ter stegnila svojo dlan: »Deborah Somevill.«

Prijel je ponujeno dlan: »Edward Parker.« Misli so mu z vrtoglavo hitrostjo letele po možganih. To dekle, ne more biti njegova nova gospodinja, najverjetneje se mu je zlagala, saj ni mogla biti starejša od dvaindvajset let. Poleg vsega, ta postavna manekenka s porcelanasto kožo, dolgimi svetlimi lasmi in temno modrimi očmi ni sodila na ranč, kvečjemu na naslovnico modne revije. Opomnil se je, da videz včasih vara in se ponovno zahvalil višji sili, da je pravočasno razdrl zaroko s preračunljivo, zlobno kačo, ki se je skrivala za milo zunanjostjo in zaigrano prijaznostjo gospodične Evelin Jackobs. Gospodični Somevill je obljubil priložnost. »Naj vam pomagam, gospodična Somevill?« je rekel vljudno in iz njene roke vzel kovček, ter pobral torbo. »Kaj pa imate tukaj?« je vprašal presenečen nad težo torbe.

Nasmehnila se mu je in skomignila z rameni: »Nekaj osnovnih aparatov. Svoj šivalni stroj, likalnik, multipraktik, mešalnik in fen.«

Začudeno jo je gledal in na koncu razumevajoče pokimal.

»Prosim, recite mi Deborah ali še bolje kar samo Deby,« je rekla, ko je ujela korak z njim.

»Samo, če boš ti meni rekla Edward,« je rekel prisiljeno prijazno in pri tem upal, da ni opazila, kako ga je zmedla. Še nikdar ni bil tako na trnih, še nikdar ni bil tako vzburjen zaradi ženske in istočasno jezen nase, da ji je tako na hitro obljubil priložnost. Ni imel časa skrbeti še za eno osebo. Zanimalo ga je, kaj ima za bregom in zakaj si želi delati kot njihova gospodinja. Je res obvladovala vodenje gospodinjstva? Je sploh znala kuhati?

Deby ni opazila njegovih mešanih občutkov, preveč je bila obremenjena sama s seboj in svojimi čuti, ki so ponoreli ob pogledu na visoko, mišičasto postavo zelo privlačnega moškega. Predstavljala si je, da je njen delodajalec moški v zgodnjih petdesetih in povprečnega videza. Toda Edward ni mogel imeti več kot šest ali sedemintrideset let in je žarel z moško privlačnostjo. Njegove temno rjave oči so prodorno gledale in dobila je občutek, da ji skuša prebrati dušo. Temni, kratko postriženi lasje so obkrožali njegov odločen obraz, na katerem se je videl vpliv trdega dela.

Edward je pospravil njeno prtljago na zadnji sedež in jo pozorno opazoval. Spoznal je, da ji je očitno naredil krivico s svojim prvim vtisom. Zdaj, ko jo je opazoval je videl, da je starejša, še vedno ni kazala enaintrideset let, a tudi v zgodnjih dvajsetih ni bila več. Njena manekenska postava ni bila tipično manekenska, saj je, za razliko od presuhih deklet,  ona zdravo vitka in na ženskih delih zadovoljivo zaobljena. Moral ji je priznati tudi moč, saj je videl s kakšno lahkoto je dvignila svojo prtljago, za katero je zelo hitro ugotovil, da sploh ni tako lahka. Bila je prijetna ženska s prelepim nasmehom in izpolnil bo svojo obljubo in ji dal priložnost, za katero je upal, da bo pokazala, da se je pravilno odločil. Potreboval je žensko roko na ranču. Problem je bil samo ta, da ga je njegova nova gospodinja neverjetno privlačila. Zaradi ranča in družine bo moral prezreti to privlačnost. Da bi se zamotil je začel govoriti o ranču in njihovem življenju. Razkril ji je, da vsakih štirinajst dni pridejo v Whitney po nakupih, razložil njihov urnik in ji jasno predstavil, kaj pričakuje od nje.

 

Deby je občudujoče zrla v pročelje enonadstropne hiše pred katero se je raztezala velika veranda. Nekoliko desno je stalo gospodarsko poslopje, levo pa je opazila ograjen vrt, ki se je zaključeval z majhnim sadovnjakom. Takoj, ko se je avto ustavil pred vhodom, so se odprla vrata in ven je stopil deček, takoj za njim, sta sledila še dva moška. Edward jih je grdo pogledal medtem, ko se jim je Deby veselo nasmehnila.

»Pozdravljeni, gospodična Somevill, dobrodošli na ranču Green house, upam, da ste prijetno potovali do sem,« je bil prijazen dedek Hubert in ji ponudil roko ter se predstavil.

Stisnila je ponujeno dlan in se zahvalila za dobrodošlico ter prosila, če ji lahko vsi rečejo Deby. Stisnila je tudi drobno Jackovo roko in mu v zameno za njegovo iskreno veselje pomežiknila.

»Večerja bo čez petnajst minut, veselim se, da bo to v bodoče tvoje delo,« je rekel Thomas, ko ji je ponudil svojo dlan.

»V kolikor imaš čas, lahko odneseš prtljago v zgornje nadstropje,« je spodbodel Edward svojega bratranca in prekinil spoznavanje pred hišo.

»Žal, hitim v kuhinjo,« je odvrnil Thomas in izginil nazaj v hišo, ostali so mu sledili, saj proti večeru ni bilo toliko toplo, da bi lahko že posedali na verandi.

»Dokler čakamo na večerjo, ti bom razkazal hišo. Odnesiva tole v tvojo sobo, začneva lahko kar v zgornjem nadstropju,« je rekel Edward in se po lesenih stopnicah odpravil gor.

Deby in Jack sta mu sledila. Dedek se je vrnil v dnevno sobo. Vsi so lahko slišali, da Thomas ni najbolj spreten v kuhinji, saj je nekaj grdo zaropotalo in Deby je predvidevala, da mu je pokrovka padla na ploščice.

»Dobro, da imamo zdaj Deby, drugače bi morali kmalu kupiti novo posodo,« je zamrmral Jack ter še tišje dodal, »upam, da bolje kuhaš od teh dveh rančarjev.«

Deby ga je veselo pogledala in mu samo pokimala, oba sta pogledala Edwarda v hrbet in se pri ponovnem pogledu samo zarotniško nasmehnila.

Deby ni skrivala navdušenja nad veliko, zračno spalnico, katero so ji namenili. Na sredini sobe je kraljevala velika postelja. Pod oknom je stala lesena starinska miza, ki je bila namenjena tako toaletni mizici kot pisalni mizi. Ob steni za vrati sta stali nizka komoda ter garderobna omara. Soba je bila rustikalno opremljena in naravna barva lesa je pripomogla, da se je Deby takoj počutila zelo prijetno. Hitro je spoznala, da je v istem delu hiše še Edwardova soba in kopalnica, ki si jo bosta delila. Na drugem koncu hodnika so bile še tri spalnice in majhna kopalnica. Tam so imeli sobe dedek Hubert, Thomas in Jack. Opazila je, da je hiša potrebna čiščenja, a prav tako je morala priznati, da so moški pravzaprav kar dobro skrbeli za red in čistočo. Center življenja se je nahajal v pritličju, v veliki dnevni sobi, ki se je skozi jedilnico povezovala z ogromno kuhinjo, ki je imela še vrata na hodnik. Spodaj je bila še ena kopalnica, pralnica ter majhen kabinet v katerem si je Edward uredil delovni prostor za urejanje papirjev in druge dokumentacije povezane z rančem. Ob kuhinji je bila še majhna shramba in vrata za klet. Ravno so končali ogled, ko jih je Thomas pozval naj sedejo k večerji. Dedek Hubert je sedel na čelu mize, Deby so posadili poleg Jacka in nasproti Edwarda, medtem, ko je Thomas sedel poleg Edwarda in nasproti svojega sina. Spoznala je, da so navajeni svojega reda in urnika. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Veliko so se pogovarjali in morala je priznati, da so bili moški zelo uvidevni, saj ji niso postavljali intimnih vprašanj, za kar jim je bila hvaležna. Zdaj, ko je videla manjši del ranča in hišo ter spoznala svoje nove sostanovalce, katerim bo gospodinjila, si je oddahnila in se sprostila. Res so bili prijetna družina. No, v resnici so bili prijetni in prijazni vsi razen njenega delodajalca. Edward je zelo malo govoril. Pravzaprav se je držal rahlo nedostopno in zadržano. Pogled mu je pogosto uhajal k njej, kot bi tuhtal ali se je pravilno odločil, ko ji je ponudil priložnost. Vseeno je bila odkrita do sebe in si priznala, da se je kljub Edwardovi zadržanosti ob njem počutila dokaj sproščeno in presenetljivo varno.

 

Thomas je s hvaležnostjo sprejel njeno ponudbo, da pospravi posodo. Edward se je odpravil v delovno sobico, dedek in Thomas pa sta sedla v dnevno sobo pred televizijo. Jack ji je pomagal odnesti posodo v kuhinjo, nato ji je delal družbo dokler ni vse pomila in pospravila. Vzela si je čas in dobro pregledala kuhinjo in shrambo. Od jutri bo ona zadolžena za kuhanje, zato ni hotela presenečenj, prav tako si ni želela, da bi se nemočno vrtela v prazno in iskala posodo in hrano. S temnolasim  in temnookim fantičem sta se sproščeno pogovarjala. Jack je bil iskreno vesel njene družbe. Vse, kar ji o njihovem življenju ni povedal Edward, je sedaj izvedela od gostobesednega fanta. Ravno smejala sta se Jackovi šali, ko je v kuhinjo vstopil Edward.

»Ura je že deset. Mislim, da je že čas, da gre Jack v posteljo, jutri je šola in tudi ti Deby se moraš še razpakirati in odpočiti.  Ne pozabi, da te bom zbudil ob petih,« je ukazovalno povedal in se obrnil ter odšel v dnevno sobo.

Jack je salutiral v Edwardov hrbet, kot ubogljiv vojak svojemu generalu, nato je pogledal Deby, tiho sta se nasmehnila drug drugemu. V minuti je pospravila do konca, nato sta skupaj odšla do dnevne sobe, zaželela moškim lahko noč in se odpravila v zgornje nadstropje. Na vrhu stopnic sta si zaželela lahko noč in odšla vsak na svojo stran. Deby je najprej izbrskala svojo pižamo in torbico s toaletnimi potrebščinami ter odšla v kopalnico. Ni si želela srečati Edwarda. Preveč je bil postaven in privlačen za njeno dobro. Všeč ji je bilo na ranču in ni želela izgubiti dobre službe zaradi poželenja. Čisto prav ji je prišel njegov zadržani pristop in če ji uspe, da se ga čim več izogiba, bo čisto prijetno živeti in delati pri Parkerjevih.

 

Zbudilo jo je trkanje na vrata njene sobice. »Ura je pet, vstati bo treba!« je slišala Edwardov glas, ki je prihajal iz hodnika.

Lenobno se je pretegnila in se nasmehnila. Iz daljave je slišala njegove korake, ko se je spuščal po stopnicah. Vstala je in se odpravila v kopalnico. Bila je dobre volje. Čeprav to ni bila niti približno njena ura za vstajanje je bila budna in pripravljena na nov dan. Bila je spočita in rahlo vznemirjena, začenjal se je njen prvi delovni dan in dokazati mora, da je vredna zaupanja. Sinoči je hitro pospravila svoje obleke v omaro in ker ni mogla takoj zaspati je vzela eno od treh knjig, ki jih je prinesla s seboj. Slišala je vodo, ko se je Edward tuširal pred spanjem. Misli so ji nehote ubrale svojo pot in ji požgečkale domišljijo s podobami golega Edwardovega prsnega koša. Presenetila je samo sebe, saj ni bilo  v njeni navadi, da sanjari o moških, še posebno ne o moškem, ki ga ni dobro poznala. Zmajala je z glavo in se prisilila, da je brala naprej. Kmalu je odložila knjigo in ugasnila luč na nočni omarici, saj ni želela zjutraj težko vstati. Zdaj je stala pred ogledalom, ki je visel na notranji strani vrat garderobne omare. Hitro je smuknila v kavbojke in rdeč pulover. Lase si je spletla v kito in se odpravila v kuhinjo. Ravno je skuhala kavo, ko je vstopil dedek in jo lepo pozdravil. Z nasmehom mu je odzdravila in pred njega postavila skodelico z dišečo tekočino. Na pladenj je naložila skodelici za Thomasa in Edwarda. Hubert je srknil svojo kavo in skodelico postavil na pladenj.

»Dobra kava,« jo je pohvalil in odnesel pladenj v gospodarsko  poslopje.

Deby se je lotila priprave zajtrka. Vmes je srkala svojo kavo, na radiu je poiskala lokalno radijsko postajo in se prepustila veselim ritmom. Že sinoči se je odločila, da bo spekla omleto s šunko in zelišči, poleg pa ocvrla še nekaj rezin slanine. Ob šestih se je povzpela v zgornje nadstropje in zbudila Jacka.  Cela kuhinja je lepo dišala in obljubljala razvajanje za gurmane.  Moški so končali delo in prišli v hišo. Med umivanjem rok, so se omamljeni od vonja, pričakujoče spogledovali. Čez nekaj trenutkov so vsi sedeli pri zajtrku. Iz zadovoljnih moških ust se je slišalo uživanje ob dobri hrani. Thomas ni mogel prehvaliti njenih kuharskih sposobnosti, Jack si je celo dvakrat naložil in Hubert je zadovoljno mrmral. Le Edward ni izdal svojih misli. Disciplinirano je pojedel svoj delež, vstal od mize in odkorakal ven. Glede na to, s kakšnim užitkom so pospravili hrano, si je Deby mislila ali so res dobri in neizbirčni jedci ali pa so sami tako zanič kuharji, da jim je zdaj vse dobrodošlo. Hitro je ostala sama, saj so se moški razkropili po svojih opravkih. Najprej je poskrbela za perilo in vklopila pralni stroj. Pospravila je posodo in se odpravila v zgornje nadstropje. Pospravila je spalnice, jih prezračila in grobo očistila obe kopalnici.  Bilo je še veliko dela, a vedela je, da vsega ne bo mogla postoriti naenkrat. Vrnila se je v kuhinjo in hitro pripravila slano skutino pito za malico. Medtem, ko se je pita pekla, je pospravila še spodnjo kopalnico. Okrog pol enajstih je prvi prišel dedek in pokukal k njej v kuhinjo, kjer je že pripravljala kosilo. Postregla mu je s skutino pito in še predno jo je uspel pojesti sta prišla še Thomas in Edward. Moške je pustila ob majhni mizici v kuhinji, sama je odšla obesit perilo. Ko se je vrnila jih že ni bilo več. Še sreča, da je sebi in Jacku shranila po košček pite, saj je na mizi našla le še prazen pekač. Nasmehnila se je in nadaljevala s kuhanjem. Dokler Jack ni prišel iz šole je uspela pobrisati prah v spodnjem prostoru in pomiti po tleh. Postavila je mizo za kosilo in poslala Jacka po moške. Ni čakala dolgo, ko so prišli. Bili so glasni in umazani. Najprej so se, na njeno srečo, sezuli pred vrati in si otresli ves prah, nato so zasedli kopalnico, vedela je, da jo bo morala ponovno pomiti, a bolje to, kot da umažejo celo hišo.  Med jedjo so veselo kramljali, Jack jim je pripovedoval o šolskem dnevu in kontrolni nalogi iz zgodovine.  Thomas je razglabljal z dedkom o konjih, Edward pa je jedel v tišini. Po jedi je dedek legel na kavč v dnevni sobi, da si spočije. Thomas se je posvetil čiščenju kamina, ki so ga pred večerom prižigali, poskrbel je tudi za drva. Edward pa je odjahal na svojem velikem rjavcu.  Deby je pomivala posodo in spotoma pomagala Jacku z domačo nalogo. Pozno popoldne, malo pred večerjo, je Edward vstopil v hišo in za trenutek postal na vratih. Hiša je prijetno dišala po čistem, kar njim nikoli prej ni uspelo. Dedek in Thomas sta imela razpravo pred televizijskim ekranom. Stopil je proti kuhinji in na vratih obstal. Opazoval je, kako sta pri mizi Deby in Jack sklanjala glavi nad matematičnim učbenikom. Deby je razlagala enačbo z eno neznanko in se cela posvetila dečku, ki nikdar ni maral matematike. Toliko sta bila zatopljena v snov, da ga sploh nista opazila. Opazoval je svojo gospodinjo. V resnici je bil presrečen, da se je oglasila na njegov oglas. Bila je dobra gospodinja, res, da je bila šele en dan pri njih, a opazil je, da je dopoldne odprla okna v spalnicah in jih prezračila, uspelo ji je oprati dva stroja perila, že dolgo niso tako dobro jedli in odlično se je razumela z njegovo družino. Njen smeh je bil nalezljiv in težko se je krotil, da se ni še on od srca smejal z njimi. Očitno, bo tudi dobra šolska inštruktorica in bo Jack končno delal šolo brez problemov. Vedno je zaposloval spretne in sposobne ljudi, očitno je tudi tokrat imel srečo. Presenetilo ga je, da je naenkrat začutil, da je prav ona tista, ki jo je vedno pogrešal na svojem ranču, v svoji postelji. Misel ga je pošteno zbegala. Bila je preveč popolna, da bi bila resnična. Malo ga je razjezilo, ker ni nič vedel o njej. Lahko bi se mu zlagala, da je ostala brez službe. Ne sme se navezati ali navaditi na njo, saj lahko že jutri izgine iz njihovega življenja. Toliko skrbi glede ranča in družine je na njegovih ramah, da si res ne more vzeti časa še za njo. Stresel je z glavo, da bi si jo izbil iz misli. Celo noč je slabo spal, saj je venomer premišljeval o njej. Njegovo lačno telo se je odzvalo na njeno zapeljivo postavo. Bil je samo moški, ki je bil že predolgo brez ženske. Deby pa je bila ženska z veliko začetnico. Danes se je cel dan držal stran od hiše in nje, a misli so mu venomer uhajale k njej. Vseeno se je odločil, da se bo držal svojega načrta in se držal čim dlje od nje. Upal je, da bo zdržal. Čakal ga je težek boj. Boj samega s seboj. Opomnil se je, da mora misliti na dobrobit ranča.

Prvi ga je opazil Jack: »Zdaj razumem enačbo z eno neznanko!« je veselo vzkliknil fant.

Nasmehnil se mu je. »Super,« je dodal  veselo in odkorakal stran.

Deby in Jack sta se spogledala. Fant je skomignil z rameni: »Nikdar ni bil tako zadržan in nedružaben, ne vem kaj mu je?«

Tudi Deby je nemočno skomignila z rameni in vstala. Ni vedela kaj naj si misli o njem. Vsi so bili v hiši in čas je bil, da postavi večerjo.

 

Thomas in Deby sta se odpeljala v Whitney. Bil je dan nakupov in odpravila sta se takoj po zajtrku. Že sinoči so sestavili nakupovalni seznam. Za hrano in ostale hišne potrebe so zadolžili Deby, moški so ji samo narekovali drobnarije, ki so jih sami potrebovali. Deby je že sinoči pripravila pecivo za današnjo malico. Ko se bosta vrnila, bo hitro skuhala kosilo in popoldne nadaljevala z dnevnimi opravili ter na voljo bo Jacku za vsa šolska vprašanje. Že dober teden je živela na ranču in bila je zadovoljna s svojo službo in načinom življenja, ki si ga je ustvarjala. Življenje na podeželju ji je res prijalo. Imela je svoj ritem dela. Nihče ji ni govoril kaj mora storiti in kdaj, prav tako se niso vmešaval v njeno delo, še najbolj pa jim je bila hvaležna, da niso iskali njenih napak ali jih ji vsaj niso omenjali. Bili so nezahtevni in prijetni, z izjemo molčečega in zadržanega Edwarda. On se je izogibal nje in ona se je držala čim dlje od njega. Vsi so bili zadovoljni. Deby je enkrat začela premišljevati o Edwardovi nedostopnosti, a ni našla pravega odgovora. Enostavno ga ni razumela, prepričala se je, da ima ogromno dela in veliko skrbi in je zato tak. Zdaj sta se z Thomasom peljala proti mestu in med potjo prijateljsko kramljala. Poslušala sta lokalno radijsko postajo, saj je obema ugajala taka glasba. Vmes ji je Thomas razlagal o zgodovini njihovega kraja, sem in tja navrgel še kakšno čenčo o njihovih sosedih. Morala si je priznati, da ji je Thomas zelo všeč. Komu pa ne bi bil všeč postaven in prijeten moški z dobrim smislom za humor, ki se rad smeji in je izvrsten sogovornik? Thomasa je vzljubila, a le kot sestra ljubi brata. Ob njem se ni počutila rahlo vznemirjeno in ni čutila drobne napetosti v trebuhu, tudi srce ji ni hitreje utripalo. Ne, tako zmedeno se je počutila le ob njegovem bratrancu, ob moškem, ki ga je imela za prepovedanega.

 

Dedek Hubert je stopil v hlev, kjer je Edward čistil konjsko stajo. Nekaj trenutkov je opazoval vnuka pri delu, nato pa le vprašal: »Kaj je narobe Edward?«

Edward se je ustavil sredi giba in pogledal dedka. »Nič ni narobe, le kako si prišel do takega zaključka?« je lenobno vprašal in odvrgel gnoj s svojih vil ter se naslonil na njih, da bi slišal kaj mu hoče dedek povedati.

»Edward, dobro veš, da te poznam. Že dolgo časa te nisem videl takega in res me zanima zakaj se izogibaš Deby? Zakaj si tako presneto napet in nedostopen? Nisi si podoben,« je odgovoril starec brez oklevanja.

Edward je samo skomignil z rameni in se ponovno posvetil delu.

Dedek je samo zmajal z glavo in nadaljeval: »Deby je zelo privlačna, mlada, samska ženska. Odlična gospodinja je in očitno uživa v delu in življenju na ranču. Toda, tudi ona je samo človek. S Thomasom se zelo dobro razume. Tudi Thomas je samo moški, vprašanje časa je, kdaj bo o njej začel premišljevati kot moški, ki bi se lahko ponovno poročil. Tudi drugi moški, ki jih najemaš za delo, bodo kmalu začeli hoditi na ranč. Le glej, da ti ne bo kasneje žal,« je zaključil dedek in se obrnil ter odšel v hišo. Povedal je svoje in ker Edward nikoli ni bil zabit in je presneto dobro znal brati med vrsticami, ga je prepustil premišljevanju. Nikoli se ni vmešaval v vnukovo življenje, a občasno ga je moral opomniti na dejstva.

Edward je še nekaj trenutkov tiho delal, nato je obstal in se zazrl proti hiši. Tiho je zaklel.  Dedek je imel prav. Izogibal se je Deby. Že zdaj mu je bilo težko živeti v njeni bližini, če pa se zaljubi v njegovega bratranca, ne bo mogel gledati njune sreče in si jo na skrivaj želeti. Prav tako, ne bi prenesel možnosti, da mu jo odpelje kateri od najetih delavcev. Ponovno je zaklel in se še bolj predal delu v nameri, da si s fizičnim naporom prežene postavno gospodinjo iz misli. Neuspešno.

 

Edward je končal z delom in se odpravil proti hiši. Ni še uspel prečkati dvorišča, ko je zagledal avto. Thomas in Deby sta se vračala. Zdaj se ni mogel umakniti. Videla sta ga. Počakal je, da je Thomas ustavil avto. Odprl je vrata in pograbil prvo škatlo s sedeža. Ni si mogel pomagati, skrivoma je poškilil k Deby. Ni izgubljala časa, odprla je druga vrata in še sama vzela škatlo s sedeža. Pustil je, da je šla pred njim. Mukotrpno je strmel v njeno zaobljeno zadnjico v ozkih jeans hlačah in se opomnil, naj ne hodi več za njo. Njeno ljubko, žensko pozibavanje z boki ga je vzburjalo bolj kot kaj drugega. Na kuhinjsko mizo je odložila svojo škatlo in si slekla jeans jakno ter jo odvrgla na prvi stol. Edward jo je posnemal in svojo škatlo odložil poleg. Še predno mu je uspelo oditi ven po novo škatlo, je opazil njene vabljivo okrogle prsi pod oprijeto bombažno majčko. Ugriznil se je v jezik, da ji ni česa rekel. Ljubi bog, kako ga je razvnemala. Ne bi bilo prav, da ji kar koli govori, saj je bila čisto pristojno oblečena. Ozka in oprijeta oblačila so se kot ulita podala njenemu omamnemu telesu. Ni kriva, da je njega to tako vznemirjalo. Ves namrščen je odšel ven. Dedek Hubert, ga je samo začudeno pogledal, ko sta se srečala na hodniku. Nekaj nerazumljivega mu je zamrmral in se lotil nove škatle. Ko so vnesli nakupljeno robo je s pladnja izmaknil pecivo nato pa smuknil ven in se lotil dela, a le zato, da bo čim dlje od nje.

 

Deby se je najprej lotila kuhanja kosila. Medtem, ko se je kuhalo je začela pospravljati nakupljeno robo. Vso hrano je razporedila po omaricah, hladilniku in shrambi. Čistila je zložila v pralnico in naročene stvari odnesla po sobah. Jack se je vrnil iz šole in se ji nemudoma pridružil v kuhinji. Veselo sta klepetala. Jack ji je z zanosom pripovedoval o svojem šolskem dnevu. Kasneje mu je ona morala poročati o svojem prvem nakupovanju in vtisu, ki ga je dobila o mestu. Njun smeh je zmotil Edward, ki je v dnevni sobi prevrnil pladenj s šalicami za kavo. Kosilo je bilo skoraj pripravljeno. Deby je že postavila mizo in vsak čas bi jim postregla, zato so bili vsi v dnevni sobi. Po nakupovanju si je Thomas zaželel kave, zato je Deby njemu in dedku postregla v dnevni sobi. Ni uspela pospraviti praznih šalic, zato je zdaj upala, da ni večje umazanije. Urno je stopila v dnevno sobo, da se prepriča.

»Oprosti, nisem zanalašč,« se je opravičeval Edward.

Prvič je opazila, da je tudi njemu lahko nelagodno. Zatrla je nasmešek, ki je pretil, da razkrije kako jo to zabava. »Vsakemu se lahko zgodi,« je mirno pripomnila in počepnila ob črepinjah. Urno jih je pobirala. Na njeno presenečenje je isto storil tudi Edward.

Skupaj sta čepela poleg mizice in metala razbite delce na pladenj. V nekem trenutku sta oba stegnila prste po isti črepinji. Njuni prsti so se dotaknili in oba sta urno povlekla roko nazaj. Presenečeno sta se spogledala. Čutila sta energijo, ki se je pretakala okoli njiju. Napetost se je lahko videla. Nekaj trenutkov sta se nemo opazovala, nato je Deby vstala.

»Grem po metlo in krpo,« je dodala in izginila v hodnik.

Edward je do konca pobral večje črepinje in se s pladnjem umaknil v kuhinjo.

Dedek in Thomas sta se spogledala. Dedek se je smehljal, Thomas ga je nejeverno gledal, nato se je namuznil: »Zanimivo.«

 

Edward se je hotel zamotiti. Svoje misli je moral speljati stran od svoje gospodinje. Ni se poznal. Še nikdar ga niso obsedale tako pohotne misli. Naslednji teden je pri sosedu, gospodu Urbantu, že tradicionalna, spomladanska veselica. Tam ne bo manjkalo zabave željnih žensk. Z eno od njih si bo potešil svojo moško potrebo. Samo dober teden mora zdržati. V upanju, da se bo zamotil, se je lotil popravila traktorja. Ni še dobro začel, ko mu je zdrsnil ključ in mu je roka omahnila med ostre, kovinske dele. Glasno je zaklel in povlekel krvavečo roko. Kri je lila. Pograbil je prvo krpo, ki jo je imel poleg in si zavil dlan. Z urnimi koraki se je napotil proti hiši. Še enkrat je zaklel, ker je ravno, ko je stopil na prvo stopnico, Deby odprla vrata. Pogleda je njegovo krvavečo roko in mu pridržala vrata, da je lahko vstopil. Na hodnik je odložila košaro z mokrim perilom in stopila za njim.

»Naj pogledam,« mu je ukazala.

»Lahko sam!« ji je zarenčal nazaj.

»Ne bodi otročji. V vrtcu smo morali opraviti precej zahteven tečaj prve pomoči. Usposobljena sem za nezgode,« mu je očitajoče povedala in povlekla roko, da si jo ogleda. Najprej je snela umazano krpo in mu hitro sprala kri s tekočo vodo. V naslednjem trenutku mu je na zevajočo in krvavečo rano položila brisačo. »Drži!« je rekla in začela odpirati omarico s prvo pomočjo.

Nejeverno jo je gledal, ko je vzela razkužilo, iglo in nit za šivanje. »Ne pretiravaj!« ji je zabrusil.

»Ne bom,« je rekla mirno.  »Sedi!« je ukazala in ga povlekla na rob banje. Roko mu je naslonila na umivalnik. Odstranila je brisačo in mu zlila nekaj razkužila na rano.

Ni pričakoval tako pekoče bolečine, zato je zasikal. Še sam je pogledal svojo rano in molčal. Očitno je res potreboval nekaj šivov. Rana je bila dolga in globoka.

Okoli rane je s hladilnim sprejem posprejala in mu omilila bolečino. Urno in spretno mu je s petimi šivi zaprla rano. Še enkrat je razkužila, nato potresla antibiotični prah ter povila. Ves ta čas nista spregovorila niti besedice.

»Naj ti pomagam, da si slečeš delavski kombinezon. Ves je umazan in zdaj tudi krvav,« je predlagala.

»Lahko sam,« je urno skočil na noge in sam začel z levo roko odpenjati zadrgo.

Ni ji ušlo, da z levico ni tako spreten, kot si je želel. Skomignila je z rameni: »Kakor želiš. Če si premisliš, povej.« Pospravila je zdravila in ga pustila samega v kopalnici.

Globoko je začel dihati. Ljubi bog, če bi se ga še enkrat dotaknila, bi ga razneslo. Kljub kljuvajoči bolečini je ves čas bil napol vzburjen. Ni smel tvegati in ji dovoliti, da mu pomaga sleči kombinezon, lahko bi opazila njegovo stanje. Še zmešalo se mu bo, je pomislil in v sebi zaklel, ker mu slačenje ni šlo od rok.

 

Edward je stopil k baru v dnevni sobi. Vzel je kozarček in ravno pograbil steklenico viskija, ko je Deby vstopila s pladnjem.

»Nikar. Alkohol ti bo samo poslabšal stvar. Kri bo hitreje stekla in bolečina se bo okrepila. Prinesla sem ti čaj in protibolečinske tablete. Pojej kos mesne pite, spij tableto in roko dvigni na naslonjalo kavča. Prinesla sem ti tudi led,« mu je resno pridigala.

»Si najpametnejša?« je stisnil skozi zobe, ko se je obrnil od bara k njej in se ji zazrl v obraz.

»Ne. Samo glede tvoje roke vem kaj govorim. Tudi brez alkohola, te bo začelo boleti. Ko se bo rana začela ohlajati, ti bo kljuvalo v roki in v glavi boš imel občutek, kot bi te nekdo s kladivom enakomerno udarjal po njej. To so dejstva, ti pa naredi po svoje,« je skomignila z rameni in odložila pladenj na mizico poleg kavča.

»Bom!« je zasikal.

»Mislila sem, da si odrasel in pameten moški. Mogoče sem se zmotila,« mu je rekla resno in se odpravila po perilo. Zdaj ga bo lahko obesila. Ni ji bilo več mar za nergajočega moškega v dnevni sobi. Pravzaprav, ni si želela, da bi ji bilo mar. Kadar koli sta bila blizu se je med njima iskrilo. Enkrat ga je ujela, kako strmi v njo. Ni ji ušel njegov strasten pogled, a ko je opazil, da ga gleda, se je njegov pogled spremenil v trdega in rahlo sovražnega. Očitno mu je bila všeč, tako, kot je bil on všeč njej. Za dobrobit cele družine in njene službe, bo bolje, če ne bosta prevečkrat skupaj. Razmerje z delodajalcem, bi lahko imelo katastrofalne posledice. Očitno sta se tega oba zavedala. Še dobro, da sta se, si je mislila.

Na vratih je naletela na dedka Huberta.

»Okoli traktorja je vse krvavo. Kaj se je zgodilo? Se je kdo poškodoval?« je prestrašeno vprašal.

»Edward si je porezal roko. Poskrbela sem zanj. Zašila sem mu rano in povila. Zdaj je v dnevni sobi in se obnaša kot razvajeni otrok,« je stvarno odgovorila in odšla po svojih opravkih.

Dedek Hubert se je samo nasmehnil in počasi stopil v hišo. Thomas je imel prav, ko je rekel, da bo vse skupaj še zanimivo, je pomislil.

 

Do večerje je bil Edward že pravi tečnež. Nergal je in se kregal z vsemi. Godilo ji je, ker je upošteval njen nasvet in si ni postregel z alkoholom. Pridno je pojedel pito in vzel dva tableta. Med večerjo se je kujal. Nihče mu ni več nič svetoval. Sploh se niso menili zanj. Večer je potekal, tako kot po navadi. Pogovarjali so se o delu, ki so ga opravili tisti dan in si naredili načrt za naslednjega. Moški so se umaknili v dnevno sobo,  Deby je pospravila krožnike in se za nekaj minut usedla z Jackom ob njegovi domači nalogi, ki mu je še ostala. Spet sta imela matematiko. Tokrat je Deby takoj opazila Edwarda, ki je prišel in se naslonil na podboj vrat. Radovedno ga je pogledala. Ostal je tiho, zato se je obrnila nazaj k Jacku. Ni se menila zanj. Z Jackom sta hitro končala. Fant je urno pospravil svoje zvezke in v upanju, da bo lahko gledal svojo priljubljeno nadaljevanko, zdirjal v dnevno sobo k dedku in očetu.

»Si kaj želel?« je prijazno vprašala Deby in se radovedno zazrla v molčečega Edwarda, ki se je še vedno naslanjal na podboj vrat.

»Pravzaprav sem,« je tiho rekel.

Očitno je bilo, da mu je nerodno.

»Kaj ti lahko postrežem?« se je trudila biti vljudna.

»Upal sem, da mi boš lahko nekaj pomagala,« je priznal.

»Seveda, se bom potrudila. Kaj potrebuješ?«

»Že včeraj bi moral plačati nekaj računov. Pozabil sem. Z levo roko bom težko to naredil. Thomas se ne spozna na računalnik. Bi lahko ti plačala račune po elektronski banki?« je s težavo izustil svojo prošnjo.

»Seveda. Saj mi boš pomagal?« se mu je nasmehnila.

Samo pokimal ji je in se odpravil proti svojemu kabinetu. Urno mu je sledila. Z roko ji je nakazal naj sede na njegov stol. Računalnik je bil prižgan in računi so stali na mizi. Očitno je poskušal sam urediti zadeve, a ko mu ni šlo, mu ni preostalo drugega, kot da prosi za pomoč. Cenila je trenutek njegove predaje in mu ni oteževala situacije. Sledila je njegovim navodilom in kmalu sta opravila z računi.

»Potrebuješ še kaj?« je vprašala.

»Ne. Hvala,« je bil prijazen.

»Prav. Naj ugasnem računalnik?« jo je še zanimalo.

»Lahko ga ugasneš.« Slonel je na robu mize in jo opazoval.

Tokrat  v njegovih očeh ni prebrala ničesar. Tudi iskrice nelagodja niso letele okoli. Počasi je vstala in se napotila ven.

»Kdo bi si mislil, da lahko normalno zdrživa skupaj v majhnem prostoru, sama?« ji je izletelo iz ust, ko je zapuščala kabinet.

»Kdo bi si mislil?« je potrdil njene besede, saj je vedel o čem govori. Gledal je v vrata, skozi katera je odšla. Nasmehnil se je. Očitno se ji je dozdevalo, zakaj se tako otročje obnaša v njeni družbi.

 

Edward je sedel na kavču in brez prave volje menjal televizijske kanale. Poškodovana roka ga je bolela. Držal jo je na naslonjalu kavča. Moral je priznati, da je imela Deby prav. Res ga je kljuvalo in od vsega ga je bolela glava. Nikdar ni bil pristaš protibolečinskih tablet, a zdaj je redno posegal po steklenički. Nejevoljno je opazoval neumne oddaje, ki so se menjavale na ekranu tako kot je on stiskal tipko za spreminjanje kanalov na daljinskem upravljalniku. Ni mu šlo v račun, da ne more nič delati. Še oblekel se je težko. Dedek in Thomas sta delala zunaj. Jack je bil v šoli. Skozi okno je lahko opazoval Deby, ki je urejala zelenjavni vrt. Zadovoljen je bil, da so jeseni vrt pognojili in ga je on pred kratkim preštihal. Zrl je skozi okno in takrat je opazil dva lončka rož na oknu dnevne sobe. Sploh ni vedel, kdaj jih je postavila tja in kje jih je dobila. Zadnje rože, ki jih je prejšnja gospodinja imela, so se posušile tik predno je Deby prišla. Malo se je ozrl po dnevni sobi. Priznal si je, da se v njihovi hiši čuti ženska prisotnost. Zdaj je opazil drobne stvari, ki jih lahko naredi samo ženska. Še vedno ni vedel ali je imela Deby kaj za bregom, ko se je odločila, da pride k njim. Zdela se mu je zadovoljna  s takim življenjem. Lepo je skrbela za hišo in za njih. Prvič je pomislil, da je celotna njena zgodba res tako preprosta. Nasmehnil se je, ko je z ramo poskusila odstraniti lase, ki so se ji izvili iz čopa. Ni ji uspelo, zato je pihnila, a tudi to ni prineslo trajnega uspeha. Na koncu je s prsti, umazanimi od zemlje, zataknila lase za uho. Bila je nadvse ljubka in spet je čutil, kako se njegova moškost prebuja. Zamižal je, da bi se umiril. Ni pomagalo. Spet se je zazrl skozi okno. Opazovati Deby je vsekakor bolj zanimivo od gledanja televizije, si je rekel in zastokal ob nelagodju v svojem mednožju. Zdaj je bil ves vzburjen, torej mu tudi misli ne morejo bolj škodovati, kot mu je že škodoval pogled na njo. Gledal je njen hrbet kako se zvija, ko je poskušala doseči plevel v oddaljenem kotu. Pomisli je, kako bi bilo, če bi se tako usločila pred njim, medtem, ko bi jo držal pred seboj, oprto na kolenih. Sanjal je o njenem dolgem in elegantnem vratu. Želel si je, da bi jo lahko poljubil, ji po vratu puščal mokro sled svojega jezika, ko bi se spuščal k vabljivemu, čvrstemu in ravno prav velikemu oprsju. Hrepenel je po njenih ustnicah. Tako rad bi se prepričal ali je tudi njen okus tako mamljivo sladek kot pogled na njen obraz. Izgubil se je v poželenju.

Slišal je odpiranje vrat. Vedel je, da se Deby vrača v hišo. Videl jo je, ko je zapustila vrt. Ustavila se je in pobožala velikega psa, ki se je ves čas sukal okoli nje. Poznal je njen nenapisani urnik. Čas je bil, da naredi dopoldansko malico in začne kuhati kosilo. Najprej je zavila v kopalnico. Pokukala je k njemu in ga vprašala, če kaj potrebuje. Samo odkimal ji je. Ni upal spregovoriti, da ga glas ne bi izdal. Vsekakor ji ni mogel povedati, da bi potreboval njo. Opazil je, da si ni umila samo rok. Tudi umazanijo z obraza je sprala in njeni lasje so spet bili vsi trdno speti v čopu. Iz kuhinje je prihajalo pridušeno ropotanje pomešano s tiho glasbo. On se nikoli ne bi spomnil vključiti radijskega sprejemnika. Dokler je bila Thomasova žena Mary živa, je njihovo hišo vedno napolnjevala glasba. Mary je imel rad, bila je prijazna ženska z veliko energije. Venomer se je glasno smejala.

Bila je dobra gospodinja, a spoznal je, da mu je Debyna prisotnost na ranču bolj všeč. Deby je delovala bolj milo, čeprav je hišo vodila s trdo roko. Thomas je podedoval nekaj malo zemlje, na kateri je stala stara in majhna hiša ter že trohno gospodarsko poslopje. V nevihti je strela udarila v poslopje, ki je zgorelo do tal. Tudi hiša je bila pošteno poškodovana. Na Green housu sta živela z dedkom sama, zato je predlagal, da se komaj poročena Thomas in Mary preselita k njima. Nista imela gospodinje in on sam še ni premišljeval o poroki. Zdaj so zemljo obdelovali kot del ranča. Pogorišče pa so spremenili v pašnik. Takrat so premišljevali, da bodo enkrat že začeli gradnjo nove hiše, a za zdaj se to še ni zgodilo, čeprav je Edward mesečno nakazoval denar od najema zemlje na Thomasov račun. Trenutno so bili vsi zadovoljni s takim načinom življenja. Na hodniku je zaznal senco, ki ga je predramila iz spominov. Deby je odšla zložiti perilo iz stroja. Medtem, ko se bo kosilo kuhalo bo obesila perilo. Spet jo bo lahko opazoval pri delu. Nasmehnil se je sam sebi, da, poznal je njen urnik. Obnašal se je kot dvanajstletnik, ki skrivaj opazuje svojo postavno učiteljico in sanjari o njej. Postal je pomilovanja vreden.

 

Edward je skočil pokonci in urno zgrabil za Debyno zapestje. Gledal jo je presenečeno. Po kosilu se je udobno namestil na kavč in začel gledati oddajo na Discoveryju.

»Zaspal si. Samo pokriti sem te hotela,« je prestrašeno rekla Deby in strmela v njegove prste na svojem zapestju.

»Oprosti. Prestrašila si me, jaz pa sem prestrašil tebe. Še enkrat oprosti,« se ji je nelagodno nasmehnil in spustil njeno roko. Sam si je še malo povlekel odejo višje. »Hvala. Zelo si pozorna.«

»Poklicna deformacija,« je rekla skozi smeh in se napotila ven.

»Kasneje bi lahko skupaj spila kavo. Malo družbe mi bo prav prišlo. Ne bom te ugriznil,« je predlagal Edward.

»Prav,« je rekla kratko in se nasmehnila.

Skozi okno jo je opazoval, ko je obešala že drugi pralni stroj perila. Veter ji je malo nagajal, a je uspešno obesila velike kose posteljnine. Nato se je nekaj minut igrala z njegovim psom. Metala mu je palico in vsakič ji je prinesel palico nazaj. Sproščeno se je smejala. Danes je bil prepozen, da bi se ji pridružil pri igri s psom, a jutri ji bo sledil takoj, ko bo vzela škaf s perilom. Pes bo sigurno ob njej in lahko bosta skupaj uživala v trenutkih spontane sprostitve. Še vedno se je smehljal, ko se je vrnila v hišo. Dokazal bo obema, da lahko uživata v družbi drug drugega. Neumno je bilo, da se jo je izogibal. Mogoče bosta razvila pravi odnos. Mogoče, bo odkril kaj o njej, kar bo pregnalo njegovo poželenje po njej. Kdo ve, kaj vse lahko odkrije?

Mogoče, ji bo všeč in mogoče, bi se lahko zapletel z njo. Mogoče, …. Iz misli, ga je predramil zvok poltovornjaka, ki se je ustavil pred vhodom. Nejevoljno je vzdihnil. Tako si je želel popiti kavo v Debyni družbi, zdaj pa bo dobil obiske. V drugih okoliščinah bi bil vesel mladih kavbojev, ki jih je najemal za pomoč pri delu na ranču. Bili so prijetni fantje. Vsi delovni in z zdravim smislom za humor. Gledal jih je, kako se bližajo vhodnim vratom. Prej nikoli ni opazil kako presneto postavni so. Kot bi stopili z reklame za Marlboro. Glasno je pozvonilo. Deby je urno stopila odpret vrata. Vmes je pogledala k Edwardu. Samo neumno jo je gledal. Ni hotel razkriti, da ve, kdo je prišel. Če bi povedal, bi vedela, da rad kuka skozi okno in lahko bi dojela, da tudi njo opazuje, ko se smuka okoli hiše. V mislih se je ponovno zahvalil dedku, da je sezidal hišo tako, da okna v dnevni sobi gledajo na dva konca, na vhod in na vrt ob hiši. Potrudil se je in vljudno vstal. Slišal je predstavljanje v hodniku. Zaškrtal je z zobmi, saj je bila Deby nadvse vljudna s prišleki. Vedel je, da ji je vsak stisnil dlan. Hudimana, ti fantje, so bili po letih bliže Deby, kot ji je bil on s svojimi osemintridesetimi. Sedem let res ni veliko, a kaj, ko ni vedel, kako na to gleda Deby. Spet se je oštel. Le kaj mu je bilo? Saj se je odločil, da ne bo zapeljal svoje gospodinje, samo prijateljstvo je hotel. Tiho ljubosumje, mu je takoj sporočilo, naj se ne slepi.

Fantje, za katere je zdaj spoznal, da so že zdavnaj prerastli ta izraz, so glasno vstopili v dnevno sobo. Deby jim je sledila. Brez besed je zložila odejo, da bi se moški lahko normalno posedli.

»Skuhala bom kavo,« je rekla prijazno in izginila v kuhinjo.

Vsi so občudujoče strmeli za njo.

»Torej, si končno dobil novo gospodinjo?« je vprašal Frank.

»Ja. Potrebovali smo novo gospodinjo in tako sem najel Deby,« je stvarno odgovoril Edward.

»Zasedena?« je tiho šepnil Andy.

»Prste stran od nje!« je zarenčal Edward in jih vse štiri resno premeril s pogledom.

Samo zasmejali so se in naredili nedolžne obraze.

»Tvoja?« je zanimalo Nathana.

»Mogoče,« je zasikal Edward.

»Torej je še vse odprto,« se je nasmehnil Lester.

Edward jih je samo grdo pogledal in ponovno tiho zasikal: »Prste proč!« Glasneje in bolj prijazno je začel pogovor: »Naslednji teden bi začeli z delom na polju. Upam, da boste vsi prosti in boste lahko prišli k meni,« Bal se je, da bi Deby lahko slišala kaj od njihovega začetnega pogovora. V kolikor bodo tiho, bo posumila, da šepetajo in spet bo v nelagodni  situaciji. Na njegovo srečo, možje niso bili neumni in so takoj sprejeli pogovor.

Deby jim je postregla kavo in na mizo položila krožnik z domačimi keksi z marmelado, ki jih je spekla zjutraj.

»Ti ne boš spila kave z nami?« jo je vprašal Lester.

»Nisem vas hotela motiti,« je preprosto odgovorila.

»Nič ne motiš,« so gostje odgovorili v en glas.

Deby je pogledala Edwarda.

»Prosim, pridruži nam se. Če se ne motim, sva imela kavo v načrtu, še predno so tile prispeli,« se ji je Edward nasmehnil.

Debi je iz kuhinje prinesla svojo skodelico in sedla na kavč med Edwarda in Nathana.

Moški so si postregli s keksi in kavo. Niso jo mogli prehvaliti.

»So resni ali se samo prilizujejo? Če sem prav razumela, delajo zate in v prihodnje jih bom morala velikokrat nahraniti,« se je zasmejala Deby in vprašujoče pogledala Edwarda.

»Lepa, pametna in očitno zna kuhati. Edward, tokrat ti je padla sekira v med,« se je zakrohotal Lester.

Edward je uspel samo pokimati v potrditev vseh trditev. Nagajivo se je nasmehnil Deby in ji tiho svetoval: »Drži jih na kratko in ne nasedaj njihovim sladkim besedam.«

Vsi so se zakrohotali.

»V soboto je spomladanska veselica pri Urbantu. Boš ti povabil Deby ali jo lahko kdo od nas?« je Andy vprašal Edwarda.

»Nič še nismo govorili o veselici. V kolikor si bo Deby želela iti jo bom jaz peljal,« je strogo rekel Edward. Njegov glas jim je jasno sporočal, da ne bo trpel nobenih igric.

»Prav, šef!« se je zarežal Andy, nato pa bolj vljudno nadaljeval, »Deby moraš priti na veselico. Vedno je živahno in zabavno. Vsi bomo tam. Ne bo ti dolgčas.«

»V kolikor se odločim in pridem, bom vesela vaše družbe,« je rekla prijazno. Ni si upala pogledati Edwarda. Iz njej neznanega razloga je ob omembi veselice postal tog in neprijazen. Počasi je vstala in pobrala prazne skodelice. »Žal vas moram zapustiti, delo me čaka,« je rekla in izginila v kuhinjo. V naslednjem hipu je v hišo prihrumel Jack. Veselo je pozdravil moške v dnevni sobi, nato pa ves poklapan sedel s kupom knjig za kuhinjsko mizo.

»Kaj imava danes?« ga je veselo vprašala Deby in pred njega postavila krožnik s keksi in kozarec soka.

Hvaležno jo je pogledal, vzel keks in s polnimi usti nesrečno izdavil: »Geografijo.«

 

Deby je končevala večerjo in se prek rame učila z Jackom. Edward je tiho pristopil v kuhinjo in sedel k Jacku za mizo. Svojo ranjeno roko je položil na mizo in si še sam postregel s keksom.

»Bojim se, da ne morem več,« je potarnal Jack in proseče pogledal Deby.

»Mislim, da si dovolj naredil. Bi pripravil krožnike?« se mu je nasmehnila.

Jack je kot torpedo zaprl zvezek in skočil od mize. Vse svoje stvari je pograbil in stekel iz kuhinje. »Takoj bom nazaj, da pogrnem mizo!« je zavpil čez ramo.

»Je vse v redu?« je prijazno vprašal Edward.

»Ja,« mu je odvrnila Deby in ga vprašujoče pogledala. Ni ji bilo čisto jasno kaj jo sprašuje.

»Res? Spraševal sem se, če nisem bil preveč grob, ko smo se pogovarjali o veselici. Vsako leto se je udeležimo vsi. Celo dedek in Jack,« je priznal o čem jo je spraševal.

Samo začudeno ga je pogledala, še vedno ji ni bilo jasno, kje je problem.

»Si želiš iti?« jo je spet vprašal.

»Če greste vsi, zakaj pa ne. To bo nekaj novega zame. Ne vem, v čem vidiš problem? Glej, če nočeš, da bi šla, pač ne bom šla,« je iskreno rekla in se naslonila na kuhinjski pult.

»Ni stvar v tem,« je rekel hitro.

»V čem pa?« jo je zanimalo.

»Mogoče si želiš, da bi te kdo od fantov spremljal?« je le izdavil.

»Če sem prav dojela, bodo fantje tam. Kaj ni vseeno s kom grem?« je rekla še vedno ne vedoč kaj muči Edwarda.

»No, saj veš. Mogoče ti je pa kdo on njih všeč in bi raje videla, da te on pelje? Kot vrsta zmenka?« je rekel previdno.

Nejeverno ga je pogledala. »Ne želim si ljubezenskih zapletov. Ne potrebujem zmenka. Tvoji možje so prijetni in zabavni, a so samo to. Prav tako ne bi rada ovirala vaju s Thomasom pri privatnem življenju. Najbolje bo, če bosta dedek in Jack moja spremljevalca,« se mu je zdaj že prijazno nasmehnila.

Vrnil ji je nasmeh, res, da bolj kisel, a vseeno nasmeh: »Prav, potem gremo skupaj.«

V kuhinjo je prihrumel Jack in iz omare vzel krožnike. Edward jo je še enkrat pogledal, nato pa odšel v dnevno sobo.

 

Deby je v postelji brala knjigo, ko je nekaj grdo zaropotalo v kopalnici. Urno je skočila na noge in stopila na hodnik. Približala se je kopalničnim vratom in dvakrat potrkala: »Si v redu? Ti pomagam?«

»V redu sem. Ne potrebujem pomoči. Vrni se v svojo sobo. Lahko noč!« je strogo zavpil Edward z druge strani vrat.

»Pusti bom jaz pospravila, ko boš končal,« je vztrajala pri svojem.

»Nikoli ne poslušaš?« se je naprej hudoval. Nato je zaslišala še kletvico in novo ropotanje.

»Edward?« je s strahom vprašala.

»Oh, vstopi,« je bevsknil.

Previdno je odprla vrata. Edward je stal na sred kopalnice z brisačo okoli bokov, z drugo si je brisal poškodovano roko.

»Zmočil si prevezo,« je stvarno ugotovila. »Obleci se, ko poberem stvari, ki so popadale, ti bom prišla previti roko. S pogledom ga je samo oplazila, osredotočila se je na polomljene kotne poličke v tuš kabini.  Ni si upala privoščiti podrobnega pogleda na pol golega Edwarda.

Urno je stopil mimo nje. Poškodovano roko je držal na prsih, z drugo je pograbil svoje obleke. Njegov skremženi obraz je izražal bolečino.

Pobrala je stekleničke tekočega mila in šampona. Ugotovila je, da so se poličke samo snele in ne zlomile. Previdno jih je zataknila nazaj in zložila vse kar je padlo nazaj na svoje mesto. Odhitela je v spodnjo kopalnico po nov povoj in antibiotičen prah. Spotoma je vzela še kozarec vode in protibolečinske tablete. Potrkala je na Edwardova vrata. Počakala je, da se je oglasil in ji dovolil naprej, nato je vstopila. Bilo ji je rahlo nerodno. Še nikoli ni bila v Edwardovi spalnici, ko je bil tam tudi on. Sedel je na postelji. Oblečene je imel samo boksarice in dolgo majico. Šele takrat se je spomnila, da je tudi sama oblečena za spanje. Na sebi je imela modro bombažno pižamo  s kupom roza metuljčkov. Počutila se je neumno. Stopila je bližje. Nehote je morala stopiti med njegova kolena. Previdno je odvezala mokro prevezo in jo odvrgla na tla. Rana je bila rahlo rdeča, ampak ni kazalo, da bi bila vneta.

»Dobro se celi,« je tiho rekla in mu potresla še malo antibiotika na rano. Previdno mu je povila roko. Nato se je spomnila na vodo in tablete, ki jih je odložila na nočno omarico. Z roko mu je pokazala na tablete: »Spij eno, boš lažje spal. Lahko noč,« je rekla vljudno in s tal pobrala prevezo. Hitro je zapustila njegovo sobo. Prevezo je vrgla v kopalnico ter pohitela v svojo sobo. Šele, ko je bila varno za vrati je začela dihati. Edward je imel prav. Vsaj enkrat bi ga lahko ubogala in se brigala zase. Lepo je rekel, da ne potrebuje njene pomoči. Le zakaj je vztrajala? Zdaj ga je prvič videla brez majice. Dokler bo živa, ne bo pozabila njegovega prsnega koša in čvrstih trebušnih mišic. Ni ji bilo dovolj, da jo že oblečen tako strahovito privlači, ne, zdaj je lahko njena domišljija delala naprej.  Nejevoljna in jezna nase je ugasnila luč in legla v posteljo.

Edward je tiho zaklel, ko je Deby končno zaprla vrata svoje sobe. Je moral biti tako neroden? Med tuširanjem so mu misli ušle k njej. Ni bil zbran in spodrsnilo mu je. Sreča, da ni padel in se še kako huje poškodoval. Nikdar ni bil neroden, zdaj pa so se nesreče kar vrstile. Spraševal se je v čem spi in hitro je dobil odgovor. Pa ne samo enega. Zdaj je vedel, da se mu je zdela privlačna ne glede na to kaj je imela oblečeno. Presneta ženska bi ga vzburila tudi, če bi oblekla njegov zamazani kombinezon.  Popil je dve tableti proti bolečinam in počasi legel. Roka ga je neznosno bolela. Nihče mu ni kriv, da je z ranjeno roko udaril po nesrečnem stojalu. Zastrmel se je v temo za oknom. Globoko je vdihnil. Še ena noč v kateri bo zelo slabo spal. Vprašal se je ali Deby že spi? Samo pomislil je na njo, že se je njegova moškost začela prebujati. Zastokal je. Še sreča, da se ni osmešil medtem, ko mu je previjala dlan. Stala je tako blizu. Kaj blizu, stala je med njegovimi koleni. Ves čas se je kontroliral. Prepustil se je bolečini in upal, da bo to vplivalo na njegovo moškost. Ni si zaupal, zato je ves čas mislil na traktor, našteval je vse dele in delčke, ki se jih je spomnil, nato je prešteval svojo živino in delal načrte za prihodnja dela na polju, celo poštevanko je enkrat dal skozi. Ni upal dihati, saj je njena koža omamno dišala na cvetlice. Še zdaj jo je lahko vohal. Ni uporabljala parfumov, a poznal je vonj njenega tekočega mila. Zelo nežen vonj, a vseeno dovolj močan, da mu je ostal v nosu.

 

Edward je že pol ure strmel v temo. Vmes je moral zaspati. Mogoče bi bilo bolje, če ne bi. Seveda je sanjal o njej. O njeni mehki koži in dišečih laseh, ki so se usipali po blazini, njegovi blazini. Slišal je odpiranje njenih vrat. Slišal je vodo v kopalnici in tiho zastokal. Vse je potihnilo, očitno je šla v kuhinjo. Počasi je vstal in se odpravil v kopalnico. Že na stopnišču je začutil poživljajoči vonj kave. Tiho je vstopil v kuhinjo in ji zaželel dobro jutro.

»Dobro jutro. Ni ti treba tako zgodaj vstajati,« mu je odvrnila z nasmehom.

»Navajen sem te ure in neumno se mi zdi ležati buden v postelji,« ji je stvarno odgovoril. Stopil je mimo nje in vzel šalico za kavo.

»Pusti ti bom jaz nalila,« je rekla, ko je odložila mleko na pladenj, ki ga je pripravila za dedka in Thomasa.

»Saj lahko sam. Nisem invalid!« se ni pustil.

»Nisi invalid, samo z levo roko nisi tako spreten,« mu je ogovorila in dvignila pladenj. »Takoj bom nazaj, samo kavo odnesem,« je rekla predno je izginila iz kuhinje.

Previdno je vzel vrč s kavo in si natočil. Ni ji mogel oporekati, res je bil nespreten z levico. Sreča, da so imeli več kot dvajset skodelic za kavo, zato se tiste, ki jih je razbil niso tako poznale. Vseeno ni želel delati še več škode, sploh, če bi kasneje ona morala brisati razlito tekočino.

Ko se je Deby vrnila v kuhinjo je našla Edwarda za kuhinjsko mizo. Pij je svojo kavo in tudi njej je nalil. Na ranjeni roki je držal vrečko ledu.

»Te zelo boli? Si se sinoči udaril v rano?« je resno vprašala.

»Ja, s to roko sem zadel stojalo, ko mi je spodrsnilo. Zdaj sem že bolje,« je priznal. Pokazal je na njeno šalico kave: »Sedi malo, tudi ti lahko v miru spiješ kavo. Dedek in Thomas, bosta pozna za zajtrk. Zdaj imata več dela, ko še mene nadomeščata.«

»To že, a Jacka šolski kombi ne bo čakal. Vseeno bom spila kavo,« se mu je nasmehnila in sedla za mizo.

»Opazil sem, da si postavila viseče police nazaj. Hvala,« je poskušal normalno kramljati z njo.

»Malenkost. Saj sem ti povedala, da sem dolga leta živela sama z dedkom. Veliko stvari sem morala sama delati.  Marsikaj znam,« mu je razložila.

»Si zadovoljna s službo?« jo je presenetil z vprašanjem.

»Seveda,« je prikimala.

»Pridna si, hitra si, sposobna si, a vseeno delaš od jutra do večera. Jaz sem nadvse zadovoljen in srečen, da te imamo. Vseeno se sprašujem, če si ti srečna,« je priznal kar ga muči.

»Všeč mi je tukaj. Ni mi težko delati. Mogoče je na začetku bilo malo več dela, ker je bilo treba vse počistiti in sem se še privajala. Lepo ste skrbeli za hišo, ne razumi narobe. Samo so stvari, ki se jih moški ne spomnite počistiti. Zdaj mi samo ostane, da vzdržujem čistočo. Delo si porazdelim in mi je čisto v redu,« je poskušala odgovoriti.

»Pa si srečna?« je ponovil vprašanje.

»Sem,« je rekla in pokimala. »Nikoli nisem preveč marala mesta. Hrup in hitro življenje nista ravno zame. Nikoli nisem bila zapečkarica, a verjamem, da še zelo, zelo dolgo ne bom pogrešala zabav, diskotek in kupa lažnih prijateljev.«

Samo pokimal ji je. Ni vedel kaj bi rekel. Še to ni vedel, kaj bi si mislil. Na srečo, mu ni bilo treba ničesar povedati, saj je Deby nadaljevala pogovor.

»Te lahko nekaj prosim?« je previdno začela novo temo.

»Seveda, reci,« je jo pogledal s pričakovanjem.

»Premišljevala sem. Bi mi lahko na nekaj dni odstopil več mleka? Rada bi delala svoje kislo mleko in sir. Toliko sem bila predrzna in sem zadnjič kupila sredstvo za sirjenje,« je zadržano povedala. Že nekaj časa je o tem premišljevala, a ga ni upala vprašati, saj je bil večino časa nedostopen in nergav.

Nasmehnil se ji je. »Seveda. Tudi sam sem že premišljeval o siru. Nisem te hotel še s tem obremenjevati. Thomasova žena je delala sir. Prav pogrešam ga že.«

»Super,« mu je vrnila nasmeh.

»Kaj, ko bi takoj šel in naročil Thomasu, da odlije nekaj mleka?« je radostno čakal njen odziv.

Oči so ji zažarele, ko mu je prikimala.

Oba sta istočasno vstala. Deby je iz shrambe vzela dve kangli za mleko in mu ju izročila.

»Bi lahko po zajtrku šla na tvoj računalnik in pogledala kaj piše o sirjenju? Na steklenici je sicer navodilo, a vedno je dobro vedeti kaj pravijo ljudje, ki se s stvarjo, ki te zanima ukvarjajo,« je prijazno vprašala.

»Seveda. Vedno lahko uporabiš moj računalnik, ni ti treba spraševati,« ji je odvrnil in se odpravil v hlev.

 

Deby se je navdušena s svojim uspehom,  da je pregovorila Edwarda, vrgla v pripravljanje zajtrka.

»Thomas ti bo prinesel kangli z mlekom,« je rekel Edward, ko se je vrnil v kuhinjo. Nalil si je še malo kave in sedel nazaj za mizo.

»Hvala,« mu je rekla in se nasmehnila.

»V shrambi bi moralo biti vse kar potrebuješ za izdelavo sira. Mislim, da smo vse spravili v tisti leseni zaboj v kotu,« je navdušeno govoril Edward in se resnično veselil. Res je ljubil domači sir. Seveda pa ga je najbolj razveselilo dejstvo, da se je Deby resnično vživela v njihovo življenje. Počasi je postajala prava kmečka gospodinja. Nepričakovano mu je šinilo skozi glavo, da bi bila nadvse primerna žena. Ustrašil se je svojih misli. Deby je pripravljala zajtrk in ni se menila zanj. Lahko jo je opazoval. Misli so se mu počasi umirile. Ponovno je pomislil na Deby, kot svojo ženo. Tokrat ni občutil strahu. Zakaj pa ne? Si je rekel. Bila je privlačna, vzburjala je njegovo strast, vživela se je v njihovo življenje, zatrdila je, da je srečna s takim življenjem. Dedek ga je pametno opozoril na možnost, da si najde tukaj moža. Zakaj to ne bi bil on? Spomnil se je, da mu je rekla, da se ne namerava poročiti. Zdaj se je začel spraševati, zakaj ne? V glavi je previdno sestavljal vprašanje, da jo povpraša o tem. Ravno, ko je oblikoval stavek, ga je ogovorila.

»Bi šel ti zbuditi Jacka ali naj grem jaz? Pozno je že, ne morem dovoliti, da bi zamudil šolski kombi,« je rekla in na mizo postavila krožnik in kozarec mleka za Jacka.

»Bom šel jaz,« je rekel rahlo nejevoljno in vstal. S pogovorom na temo poroke bo moral še malo počakati. Zdaj ni bil primeren čas, saj se take stvari ni mogel pomeniti v eni minuti ali v Jackovi navzočnosti.

 

Edward je bil že nekaj dni na trnih. Bolj je premišljeval o Deby, bolj je bil prepričan, da bo odlična žena zanj. Problem je bil, ker nikakor ni dobil priložnosti, da bi načel pogovor o poroki. Zavedal se je, da je ne sme kar zaprositi za roko. Najprej mora ugotoviti zakaj se je odločila, da se ne bo poročila. Potem se ji mora približati kot se moški približa ženski. Dozdevalo se mu je, da ni čisto ravnodušna do njega, a prepričan ni bil. Če bi se prepustila strasti, bi jo kasneje lažje zaprosil za roko. Ni smel biti neučakan in ne napadalen. Trudil se je in bil prijazen. Zaradi roke je bil nekoristen za delo na ranču. Večino časa je prebil v njeni družbi. Odločil se je, da bo najbolje, če bosta najprej dobra prijatelja. Mogoče, če se bosta bolje spoznala, bo lažje sprejela življenje z njim. Misel na poroko ga je obsedala enako kot so ga obsedale skrite strasti. Ni in ni se mogel domisliti prave taktike. Med njima je še vedno obstajal tanek, nepremostljiv zid. Spoštljivo se je vedla in mu dajala vedeti, da je njen delodajalec. Počasi sta napredovala in iz dneva v dan postajala boljša prijatelja. Zanj še vedno prepočasi.

 

Deby je res uživala v novem življenju. Delo ji je bilo v veselje. Moški se niso vmešavali v njeno vodenje gospodinjstva, še več, spoštovali so njeno delo in niso packali povsod po hiši, ter skrbeli, da ni pospravljala za njimi po nepotrebnem. Tudi učenje z Jackom ji je postala zanimiva stalnica. Deček je bil inteligenten in je pozorno spremljal vse kar mu je govorila. Celo Edward je postal znosen. Ni vedela, zakaj se je odločil, da bo prijazen z njo. A njegov prijateljski odnos ji je godil. Njegovo začetno držanje je pripisovala predvsem nezaupanju v njene sposobnosti. Napetost med njima je večinoma popustila. Iz dneva v dan ji je bil bolj všeč. Veliko se je zadrževal ob njej in zdaj je lažje prenašala njegovo bližino. Še vedno ji je buril domišljijo. Neverjetno jo je privlačil. Ni vedela zakaj ali kako, a nekako lažje je krotila svoje občutke. Zavedala se je, da je njen delodajalec, zato se je poskušala držati poslovnega odnosa, za katerega je morala priznati, da je postajal vse bolj in bolj prijateljski.

 

Edward se je živčno prestopal po dnevni sobi. Dedek in Jack sta mirno sedela pred televizijskim ekranom. Zaslišal je korake, ki so hiteli po stopnicah. Vedel je, da prihaja Deby. Torej čakajo samo še Thomasa. Odhajali so na vsakoletno spomladansko veselico. Že nekaj dni ni niti pomislil na zabave željne ženske, ki bodo na veselici.  Nehal se je slepiti. Z nobeno drugo ne bo odšel in si potešil sle, ki mu je že meglila razum. Prvič, nobena se mu ne bi zdela dovolj poželjiva, da bi jo hotel imeti. Drugič, če hoče dobiti svojo gospodinjo, ji mora dokazati, da resno misli z njo. Mešani občutki so ga razžirali. Ravno se je obrnil in hotel zakorakati proti vratom, ko je vstopila. Nezavedno je rahlo odprl usta. Prisili se je, da jih je zaprl. Ni bil pripravljen na to, kar je videl. Oblekla je ozko jeans krilo, ki ji je segalo skoraj do kolen in razkrilo lepo oblikovane noge. Obula je pol škornje s srednje visoko peto. Čez modro, ukrojeno srajco s precej drznim dekoltejem je oblekla jeans jakno.  Svoje dolge lase je pustila razpete in so ji gladko padali po hrbtu. Diskretno se je našminkala, a je vseeno poudarila svoje modre oči.

»Kako si lepa!« je radostno vzkliknil Jack in urno vstal s kavča.

»Hvala,« mu je prijazno zahvalila in rahlo zardela.

»Sem primerno oblečena ali bi se morala preobleči?« je vprašala in pogledala Edwarda.

»Čisto primerno si oblečena. Priznam, da bi bilo pametno s seboj vzeti puško, kajti grozi nam nevarnost, da nam te kakšen kavboj ukrade,« je resno odgovoril Edward.

Dedek in Jack sta se samo zasmejala. Deby pa je še malo zardela. Jezna nase, ker je zardevala, kar se ji ni zgodilo že zelo dolgo, je le izdavila: »Če se ne motim, je to kompliment. Hvala.«

Edward se ji je samo priklonil.

»Če smo vsi, lahko gremo,« je z vrat rekel Thomas. »Deby, prelepa si,« je dodal, ko se je Deby obrnila proti njemu.

Dedek je ugasnil televizijo in odpravili so se. Zaradi roke, je Edward moral volan prepustiti Thomasu. Dedek je sedel naprej. Jack se je kot najmlajši ponudil, da bo sedel v sredini. Tako Edward kot Deby, sta mu po tihem bila hvaležna. Vsakega od njiju je mučilo vznemirjenje in poželenje, kar sta uspešno prikrila.

Po dvajsetih minutah vožnje so prispeli. Na dovozu pred Urbantovo hišo se je že trlo vozil. Na velikem travniku ob gospodarskem poslopju sta stala velik, za to priložnost postavljen, oder ter z deskami položeno improvizirano plesišče. Glasbeniki so že veselo igrali, nekaj zabave željnih parov se je vrtelo v hitrem ritmu country melodije. Okoli plesišča so postavili lesene klopi. Obiskovalci so se razporedili, nekateri okoli stojnic s pijačo in hrano, drugi okoli klopi in plesišča.

»Jaz grem poiskat svojo družbo.« Jim je povedal dedek in z roko pokazal na klop, kjer je sedelo nekaj njegovih vrstnikov.

»Tam sta Eliah in Timy, se vidimo kasneje,« je zaklical Jack in stekel k gruči fantov.

»Vidim, da se Susan dolgočasi v Johnovi družbi. Rešit jo grem,« je svoje navrgel Thomas in odšel.

Lester je opazil Edwarda in Deby in jima pomahal, naj pridete bližje. Deby se je nasmehnila tej njegovi gesti in vprašujoče pogledala Edwarda: »Nočem ti biti v napoto, pridružila se bom tvojim delavcem.« Želela si je Edwardove bližine in bilo jo je strah njegove bližine. V njej je vse trepetalo. Vedela je, da je to odziv na njegovo pojavo. V oprijetih kavbojkah in modri karirasti srajci ter jeans jakni je bil tako presneto postaven. Sveže umiti lasje, ki so že potrebovali striženje, so se mu kodrali ob ovratniku in jo vabili, da se s prsti sprehodi skozi njih.

»Nisi mi v napoto,« je tiho rekel in malo pomolčal. »Moram te vprašati,« je začel.

Pričakujoče ga je gledala, zato mu je vprašanje šlo še težje z jezika. Vsak njegov živec in vsaka celica, vse v njem, se je zavedalo njene bližine. Hrepenenje po njej ga je že fizično bolelo. Globoko je vdahnil in previdno izdavil svoje vprašanje: »Si želiš zmenek s kom od njih?«

»Mislim, da sem ti povedala, da si ga ne želim. V čem je problem?« je odvrnila mirno.

»Vsi normalni moški tukaj, te bodo hoteli osvojiti. Lahko te prepustim, da se sama odločiš in ukvarjaš z njimi, lahko pa ti pomagam in nakažem, da si moja. Edino tako, te bodo pustili pri miru. Kaj si želiš?« je na videz lahkotno povedal.

»Raje bi videla, da me pustijo pri miru. Samo, s tem lahko tebi uničim zabavo,« je iskreno priznala.

»Nimam punce in trenutno me nobena od žensk tukaj ne zanima. Ne bo mi težko skrbeti zate,« je nadaljeval lahkotno. V sebi pa je krotil strah, da bi ga zavrnila.

»Potem ti bom nadvse hvaležna,« se je zasmejala in ga prijela pod roko.

Skupaj sta se odpravila proti Lesterju in družbi, ki ju je opazovala.

»Smo se že ustrašili, da jo boš odpeljal nazaj domov,« se je zakrohotal moški, ki ga Deby ni poznala.

»Upravičeno bi to lahko storil,« je samozavestno odvrnil Edward in spustil roko, okoli katere se ga je Deby spoštljivo držala. S prsti je poiskal njeno dlan ter prepletel svoje prste z njenimi. Gesta je prisotnim povedala vse.

Nathan se je ponudil, da jima prinese pijačo, kar sta oba veselo sprejela.

 

»Pridi, bova zaplesala,« je šepnil Edward.

»Nisem vešča takih plesov,« mu je tiho odvrnila Deby.

»Ne skrbi, tudi jaz s povito dlanjo ne bom plesal, kot znam. Počasi se bova zavrtela. Saj slišiš, da je bolj počasen ples,« jo je skušal potolažiti in jo pri tem že vlekel proti plesišču.

Ubogljivo mu je sledila. Opazila je radovedne poglede, ki so ju spremljali odkar sta prišla. Edward jo je potegnil v svoj objem in se počasi začel vrteti po plesišču.

»Vidiš, čisto dobro nama gre,« je rekel skozi smeh.

»Ja,« je tiho dahnila. V resnici je rada plesala in zdaj je prav uživala v njegovem objemu. Bala se je edino, da bi on lahko čutil drget njenega razburjenega telesa. Njeno telo se je po svoji volji odzivalo na njegovo bližino. »Bi rekla, da vsi strmijo v naju,« je šepnila in se nelagodno nasmehnila.

Njuna obraza sta bila precej blizu in odločila se je, da je bolje, da malo kramljata, kot, da se prepusti svojim pregrešnim željam.

»Nova si tukaj, normalno, da te vsi hočejo videti. Poleg tega, res si lepa in deluješ krhko, kar jim samo še bolj poraja vprašanja,« ji je nežno odgovoril in jo privil še bližje k sebi.

»Kakšna vprašanja?« ji je izletelo iz ust, še predno bi lahko pomislila. »Oh, mislijo, da sva skupaj. Upam, da me ne bo katera od žensk še zlasala,« je hitro dodala, ko so možgani končno dojeli pomen njegovih besed.

»Ja, predvidevajo, da sva skupaj. Saj sva se dogovorila, da se bova tako obnašala. Za oba je lažje. Mene ne moti, da mi zavidajo tako punco kot si ti. Rekel sem ti, da me nobena ženska tukaj ne zanima, zato ni nevarnosti, da bi se katera spravila nate,« ji je razložil.

Ni mu utegnila odgovoriti.  Melodija se je izpela in Lester se je pojavil ob njej.

»Posodi mi Deby za en ples. Takoj ti jo vrnem,« se je smehljal Lester in se že polastil njene dlani. Začenjal se je hitrejši ples. Edward je skril svojo nejevoljo.  Nemočen je bil, ni dobil priložnosti, da bi kar koli lahko spremenil. Lester je odplesal z Deby, ki se je po prvem šoku sprostila in nasmehnila. Urno je stopil s plesišča proti družbi, ki je zvedavo opazovala dogajanje na plesišču. Vmes ga je ustavila postavna črnolaska in ga povabila na ples, a jo je zavrnil. Nekaj trenutkov se je skušal spomniti njenega imena. Alice ali Arabell, konec koncev ni bilo pomembno. Lansko leto jo je odpeljal v temo in se z njo zabaval v senu, a to je bilo tako daleč stran. Za sigurno  pa je vedel, da si letos ne želi nje. Ne nje, ne katere koli druge, razen svoje gospodinje.

Pristopil je k svojim prijateljem in se trudil odmisliti, da Deby pleše z drugim.

 

Še dolgo so se zabavali ob čudovitih ritmih neumornega orkestra. Lester je ob koncu pesmi pripeljal Deby nazaj in zvesto se je postavila ob Edwarda. Edwardu je godilo, da je vseeno predano vztrajala ob njem. Rahlo jo je objel prek rame in jo kratko poljubil na ustnice. Zavoljo drugih, si je razlagal. Poznal je te ljudi. Vedel je, česar Deby ni. Vsem je dal vedeti, da je njegova. Vsi so vedeli, da živi na njegovem ranču. V očeh teh ljudi je bilo že vse dogovorjeno, samo vprašanje časa je bilo kdaj bo uradna poroka.

V prihodnjih dneh je pričakoval nenapovedane obiske radovednih sosed. Čeprav je bil moški, je vedel veliko o njihovi dobro informirani mreži polni taktik. Ni maral, da se ljudje vmešavajo v njegovo življenje, a tokrat jim bo pogledal skozi prste. Ko bo enkrat osvojil Deby, mu bodo ravno te opravljivke pomagale, da jo prepriča v poroko. Zadovoljen, da jo ima ob sebi in da se obnaša kot bi bila že njegova, se je sproščeno pogovarjal s kolegi. Tudi Deby se je dobro znašla v pogovoru z njimi. Opazil je, da ji njihove teme, ki so se v veliki večini vrtele okoli rančev, dela in živine, ne zdijo dolgočasne. Ne glede ne njene napore, da jih zavrne, so se njegovi prijatelji odločili, da bo vsak od njih zaplesal z njo. Ob smehu so mu sporočili, da jo on ima le ob počasnejših ritmih, saj so ga prepričali, da lahko s poškodovano roko pleše le počasne pesmi. Še dvakrat se je uspel zavrteti z njo. Vsakič je trpel, saj jo je lahko objel tesneje. Ob tem je zaznal njen omamni vonj in gibko telo. Želel si je veliko več, a za zdaj se je moral zadovoljiti s tem. Kmalu si je rekel in upal, da ima prav.

Okoli dveh zjutraj so se poslovili. Jack je bil že precej zaspan, v avtu je naslonil glavo na Deby in hitro utonil v spanec. Edward ga je v temi opazoval in si želel, da bi lahko tudi sam naslonil glavo k Deby. Thomas je moral Jacka odnesti v posteljo. Vsi so se odpravili proti spalnicam. Pred vrati svoje sobe se je Deby obrnila k Edwardu .

»Hvala, zelo lep večer je bil. Naplesala sem se in nasmejala,« je tiho šepnila ter ga nežno poljubila na lice. »Boš šel prvi v kopalnico?« ga je vprašala še vedno pod vtisom prijetnega večera, čeprav se je varno odmaknila za korak stran od njega.

»Ne, kar izvoli,« ji je odgovoril in se počasi odpravil v svojo sobo.

Sedel je na posteljo in si s prsti šel po obrazu. Sled njenih ustnic na obrazu ga je prijetno grel. Ga je morala poljubiti? Še eno noč brez spanja bo težko prenesel.

Potrkala je na njegova vrata: »Kopalnica je zdaj tvoja. Lahko noč.«

 

»Dobro jutro. Vidim, dobro se držiš, torej si prenesla pomanjkanje spanja,« je pozdravil Edward, ko je vstopil v kuhinjo.

»Dobro jutro. Ena noč mi ne bo škodila. Res ne razumem, zakaj si ti tako zgodaj vstal? Nedelja je, pozno smo šli spat in nobenega dela nimaš,« mu je veselo odvrnila in mu natočila skodelico kave.

»Saj sem malo dlje poležal,« je rekel na videz užaljeno.

Samo zasmejala se je in mu pokimala pri tem pa pokazala na uro, ki je kazala Å¡est in trideset.

»No ja, saj sem ti povedal, da sem navajen vstajati in je nesmiselno ležati buden. Sedi z mano, popij kavo,« je rekel skozi smeh.

»Roko ti bom povila. Včeraj si se sigurno potil pod povojem in mislim, da je treba odstraniti šive,« je rekla in odšla v kopalnico po povoj in ostale pripomočke. Vse je odložila na mizo poleg Edwarda. Naredila je požirek svoje kave in šalico postavila na mizo.

Edward se je razveselil te geste. Postavila se je ob njega in zahtevala dlan. Škoda, da ni sedel bolj premišljeno in jo prisili, da mu spet stopi med kolena. Hudimana, ponoči je slabo spal, ker je mislil na njo, tisto malo kar je spal, je sanjal o njej, spet. Lahko bi mu ugodila in prišla bližje, a to ni mogel reči. Zadovoljiti se je moral s tem, kar je dobil. Čas je bil, da izve kaj več o njej.

»Saj ni moja stvar, a sem radoveden,« je lahkotno začel.

Dvignila je oči z njegove roke in ga radovedno pogledala.

»Zdi se mi, da ti nihče ne piše, nihče te ne kliče, računalnika ne uporabljaš, torej ne pregleduješ elektronsko pošto ali kakšno drugo družabno omrežje. Mar res nimaš nobenih prijateljev?« je rekel na videz sproščeno. Hotel je ustvariti lahkotno vzdušje in jo povleči v pogovor.

»Nihče ne ve kje sem. No, sosedi sem povedala, saj sem pustila stanovanje zaklenjeno in odšla čez noč. Drugače nimam pravih prijateljev. Saj sem ti povedala. Očitno ti to ne gre v račun,« se je nasmehnila.

»Res mi ne gre. Prijetna si, družabna, vesela oseba, nemogoče, da nimaš prijateljev,« ni mogel skriti svojega presenečenja.

»Družine nimam. Imela sem tri prijateljice za katere sem verjela, da so moje najboljše prijateljice. Spoznale smo se že v šoli in od takrat bile neločljive, zaupne prijateljice. Z dvema sem delala v vrtcu. Tri mesece sta vedeli, da se pripravljajo spremembe. Ne zamerim, ker sta oni dve ostali v službi. To je normalno, ena je ravnateljičina hčerka, druga pa pomočničina nečakinja. Zamerim, ker me nista opozorili.  Še več, vedelo se je, da morata dva stran. Vodstvo je pretehtalo in odločilo kdo bi lahko dobil odpoved. Od treh možnih kandidatov  so morali izbrati dva. Zaposleni so izbirali kdo gre in kdo ostane.

Onadine je bila logičen izbor, bila je slaba vzgojiteljica in zelo prepirljiva ženska. Moji najboljši prijateljici pa sta pretehtali, da grem jaz. In veš zakaj? Zato, da je ostal mlad in postaven vzgojitelj, ki jima je všeč, čeprav je osem let mlajši in ima punco. Tretja prijateljica, ki sem ji še najbolj zaupala pa je zapeljala mojega dolgoletnega fanta in to en dan po najini zaroki. Zakaj bi ohranjala stike s takimi ljudmi? Te še kaj zanima?« je vprašala in ga jezno pogledala. Ni se jezila nanj, le spomini so jo razdražili.

Izvlekel je svojo odvito roko in vstal. »Ja, ena stvar me še zanima.« Urno jo je povlekel k sebi in poljubil. Sprva močno in ker se ni iztrgala iz njegovega objema je nadaljeval počasi in nežno. Igral se je z njenimi ustnicami in ko jih je malenkost razprla je izkoristil priložnost in se polastil še njenega jezika. Stok ugodja mu je ušel, ko jo je strastno zapeljeval. Ni se branila. Sodelovala je. Roke je ovila okoli njegovega vratu in se s prsti zapletla v njegove lase. Tudi sama je zastokala. Oba sta bila že zadihana in razvneta, ko se je odmaknila od njega. Previdno ga je odrinila in zmedeno pogledala.

»Zanimalo me je kakšen okus imaš? Zdaj vem, da si vsa sladka, mehka in poželjiva tudi znotraj,« je rekel z globljim glasom prežetim s strastjo. »Meša se mi, kako si te želim,« je šepetaje dodal.

»To ni pametna ideja. Zdaj pa sedi, da ti odstranim šive, ki niso sami odpadli,« je tiho odvrnila in vzela pinceto z mize. Ni ga upala pogledati v oči.

Zadovoljen z njenim odzivom je sedel nazaj in ji ponudil svojo dlan. Kar nekaj odgovorov je dobil. Izdali so jo na celi črti, a je, močna in odločna, vzela stvari v svoje roke in si postavila življenje  v pravo smer. Bila je še slajša, kot je predvideval. Zdaj, ko jo je okusil, se ne bo mogel ustaviti ali je prepustiti komu drugemu. Odzivala se je nanj.

»Mogoče ni pametna ideja, a očitno si oba želiva isto. Ne vidim zakaj ne bi poskusila?« je rekel počasi, ko je že lahko kontroliral svoj glas.

»Delam zate. Všeč mi je tukaj in nočem izgubiti službe zaradi nekaj trenutkov užitka,« mu je hladno odgovorila in povila njegovo dlan do konca.

»Ne boš izgubila službe. Ne bom te odslovil zaradi tega. Hudiča Deby, potrebujem te. Potrebujem te kot gospodinjo in potrebujem te kot žensko,« je rekel in vstal.

»Ne spodobi se. Le kaj bodo rekli tvoji domači? Kaj bo, ko se me boš naveličal? Jaz ne bi mogla ostati tukaj in živeti z bivšim ljubimcem. Pozabi,« je rekla odločno in se izmuznila mimo njega v kopalnico.

V sebi je zaklel. Prehiter je bil, čeprav se počasneje ni dalo. Popil je svojo kavo in žalostno ugotovil, da je njena še skoraj nedotaknjena.  Spet je zaklel in odšel v dnevno sobo. Umaknil se ji bo. Za zdaj.

 

Po kosilu je Edward vstopil v kuhinjo, kjer je Deby pomivala posodo.

»Čeprav je nedelja, dan za počitek, sem mislil, če bi šla z menoj, da ti pokažem spalnice nad garažo v gospodarskem poslopju. Danes bom samo odprl okna, za jutri bi te prosil, če jih lahko malo počistiš in preoblečeš postelje. Fantje včasih prespijo na ranču. Zdaj, ko si ti tukaj, bodo sigurno hoteli prespati,« jo je ogovoril Edward. Naslanjal se je na pult poleg nje in dajal sproščen videz.

»Prav, samo pomijem do konca,« je rekla vljudno.

Edward je stal in jo opazoval.

»Oprosti za tisto zjutraj. Vse kar sem rekel drži. Ne bom te silil. Veš kako čutim in če si premisliš bom vesel, a kot sem rekel, ne bom te silil v nič. Sva lahko vsaj prijatelja?« je rekel tiho.

Pogledala ga je in mu pokimala: »Prijatelja sva lahko.«

Nasmehnil se ji je in počasi odšel.

Deby je končala delo v kuhinji in se odpravila po Edwarda v dnevno sobo. Ravno sta odhajala, ko je po stopnicah prišel ves urejen in nadišavljen Thomas. Oba sta ga presenečeno pogledala.

»Susan me je povabila na kavo in pecivo,« je rekel ponosno Thomas in pred njima zapustil hišo.

»Se to plete romanca?« je Deby nejeverno šepnila Edwardu.

»Očitno. Bomo zvečer kaj izbrskali iz njega,« se ji je nasmehnil Edward in ji pridržal vrata.

Počasi sta se odpravila čez dvorišče do gospodarskega poslopja. Pritekel je Edwardov pes Gabe in se najprej zagnal v Deby, da bi ga počohala za ušesi. Takoj nato je stekel po palico. Za Edwarda se še zmenil ni.

»To ti je zvesti prijatelj!« se je zgražal Edward, ko je Deby zagnala palico čez dvorišče.

»Ja, postala sva kar dobra prijatelja. Hranim ga. Žal mi je, da sem ti ga prevzela,« je stvarno pripomnila in se mu nasmehnila.

Pes je Å¡e trikrat prinesel palico predno sta uspela priti do poslopja. Edward je Å¡el prvi po stopnicah.

»Imamo tri spalnice, stranišče in dve manjši kopalnici s tušem. V dveh sta po dve postelji v tretji pa so trije pogradi. Jutri samo obriši malo omare in obleci postelje v dvoposteljnih sobah.« je razlagal medtem, ko jo je vodil po prostoru.

»Saj lahko kar zdaj pospravim, da jih jutri pričaka vse pripravljeno,« je pripomnila, ko je hodila za njim.

»Nedelja je, že tako si imela delo s hrano. Spočiti si moraš,« je nejevoljno ugovarjal, saj je ves čas nekaj delala.

»Saj ne bom dolgo in ni veliko za postoriti. Ne skrbi zame. Ne bom ti ušla zaradi preveč dela. Rekla sem ti, da mi je tukaj res všeč,« je rekla in se mu nasmehnila.

»Bi šla na sprehod? Saj bi te povabil na ježo, a ne vem, če jahaš in tudi sam se s to roko ne počutim še sposobnega za jahanje,« je lenobno predlagal in preslišal njen poskus, da bi delala.

»Lahko greva na sprehod. Nekega dne bi me lahko naučil jahati,« je rekla in se počasi odpravila ven.

»Obljubim, da bom,« ji je rekel in ji sledil.

Odpravila sta se proti potoku, ki je prečkal njegov ranč in do manjšega hriba z gozdičkom nad potokom. Koračila sta počasi, Gabe je tekel pred njima. Dan je bil prelep, sonce še ni okrepilo svoje moči, a je vseeno prijetno grelo. Edward je poiskal njeno dlan in prepletel svoje prste z njenimi. Ni odmaknila svoje roke. Večinoma sta hodila v tišini, zatopljena vsak v svoje misli. Ne enega, ne drugega ni motila tišina. Uživala sta. Prišla sta do potoka in ga prečkala prek majhnega lesenega mostička. Edward ji je pokazal na eno od redkih skal in predlagal, da malo sedeta. Skala je bila dovolj velika, da sta lahko sedela oba. Previdno jo je objel.

»Sprosti se. Uživaj,« ji je tiho rekel.

Počasi je naslonila glavo na njegovo ramo. Vedela je, da ne bi smela sprejeti njegove dlani in ne objema, kaj šele, da se je naslonila nanj. A kaj, ko jo je nezadržno vleklo k njemu. To so bile le drobne prijateljske geste. Uživala je v njegovi družbi in njegovi bližini. Sproščeno sta sedela v tišini in poslušala ptičje čebljanje v drevju za njima.

»Dedek je že nekaj časa nazaj ugotovil, da si mi več kot samo všeč. Predlagal mi je naj ne čakam predolgo. Jack te obožuje in tudi on mi je že namignil, da bi bila lahko dober par. Thomas te ima rad in se trudi, da bi ti bilo čim bolj prijetno pri nas, ne reci, da tega nisi opazila. Poleg vsega se je očitno tudi sam resno zagrel za Susan,« je tiho povedal Edward in se igral s pramenom njenih las, ki se je izmuznil iz ohlapnega čopa.

Presenečeno in vprašujoče ga je pogledala.

»Spraševala si me, kaj bi rekla moja družina, če bi bila midva par,« je lenobno odgovoril in se zazrl čez pokrajino. Okrepil je svoj objem, da se ne bi premaknila. Užival je v tej intimnosti nedolžnega objema.

»Resen moški sem. Nikoli nisem pomislil nate kot na kratko avanturo. Že res, da sem imel kar nekaj eno nočnih avantur, saj sem moški, ki ima potrebe, a nobene ženske nisem prizadel ali ji obljubljal nekaj, kar ne bi kasneje spoštoval. Bil sem zaročen. Na srečo sem pravočasno spoznal, da moja bivša zaročenka ni ženska za kakšno se je predstavljala. Hotela me je vrteti okoli prsta, hotela je zvesto copato, hotela je denar, položaj in ugled medtem, ko sama ni imela namena biti zvesta, da ne omenjam, da ne bi znala biti gospodinja in da se ji življenje na ranču ni zdelo zanimivo,« je lenobno razgaljal svoje življenje. »Prav imaš. Jaz sem delodajalec in ti moja delavka, romanca med nama je tvegana. Nikoli se ne ve, kako bi se lahko končalo ali kdaj. Težko bi oba ostala pod isto streho, če se ne bi obneslo. Vse to vem. Vem pa tudi, da si v meni prebudila globlja čustva, predramila spečo strast in mi vrnila radost v življenje. Včasih je za srečo potrebno tvegati.«

Deby mu ni odgovorila. Z zaprtimi očmi je slonela na njegovi rami, medtem, ko je njegova roka počivala na njenem trebuhu. S prsti je poiskala njegove in jih rahlo stisnila. Razumel je. Ni je silil, ne v zvezo in ne v pogovor.

»Jutri pridejo pohotni kavboji. Obletavali bodo okoli tebe. Dobri delavci so in ne bi jih rad izgubil. Tudi tebe nočem izgubiti,« je še dodal in se še sam zavil v prijetni molk.

 

Ob šestih zjutraj se je pred hišo ustavil poltovornjak. Deby je zaključevala pripravo zajtrka. Iz radia je prihajala tiha glasba. Vzdušje je bilo nadvse prijetno in domače. Edward je slišal avto in je lenobno vstal izza kuhinjske mize. »Naši kavboji,« je pripomnil in svojo šalico nesel do korita. »Pozdravit jih grem in pogledat, če mislijo tukaj spati. V tem primeru jih bom poslal v njihove spalnice. Čez petnajst minut bomo vsi prišli na zajtrk,« je rekel lahkotno in odšel.

Deby je odprla omarico in vzela krožnike. Miza v jedilnici je bila dovolj velika za tako veliko druščino. Odnesla je krožnike na mizo in jih pustila na robu. Najprej mora zbuditi Jacka. Čeprav sta včeraj z Edwardom večino popoldneva preživela na sprehodu, je vseeno že včeraj pospravila spalnice nad garažo. Jack ji je pomagal. Prostor je bil čist, zato ni imela veliko dela. Pomila je po tleh, obrisala omare in lesene dele postelj ter oblekla posteljnino. Cel večer in večino noči je mislila na svojega postavnega šefa. Edward je ni v nič silil. Ni je več poljubil in ni vedela ali ji je to všeč ali ne. Bil je prijazen in neverjetno dostopen ter dojemljiv. Iznesel ji je svoj pogled, nato pa odločitev prepustil njej. Tudi pri jutranji kavi, ki sta jo spila skupaj, se je obnašal nadvse prijazno in razumevajoče. Ni omenjal včerajšnjih dogodkov ali pogovora. Hotel je, da mu zaupa.

To je vedela in on je vedel, da ona ve in tega ni skrival. Ni se mogla jeziti nanj. Ni se imela za kaj. Iz premišljevanja jo je zdramil Jack, ki je pritekel po stopnicah. Ravno je odložila pribor, ko je ves nasmejan privihral v jedilnico. V istem trenutku so se odprla vhodna vrata in do nje je priplaval moški klepet. Ni počakala, da vstopijo. Odhitela je v kuhinjo po hrano. Jack ji je pomagal. Kar nekaj hrane je bilo treba prinesti. Zdaj bo morala nahraniti osem dobrih jedcev. Vse je bilo na mizi. Zadnje je prinesla dve skledi s sirom, jih postavila na mizo in sedla. Njen pogled se je srečal z Edwardovim. Vzel je košček sira in ga takoj nesel v usta. Svojih oči ni odmaknil z njenih. Besede so bile odveč. V njegovem pogledu je lahko videla odobravanje, veselje, užitek ob okusu in ljubezen. Zmedeno je odmaknila pogled. Že res, da jo je veselilo, da mu je bil sir res všeč, a ljubezen v njegovem pogledu jo je zmedla. Ni verjela, da je mogoče, da bi jo ljubil. Mar ni to prezgodaj? Ni bilo pošteno.

Že res, da ji je zlezel pod kožo, na nek način ga je imela rada, všeč ji je bil, v njej je prebudil spečo strast. A ljubezen? Ne. Ni mogoče. Ne tako kmalu. Sploh pa, ali je ljubezen obstajala?  Nekoč je mislila, da je zaljubljena. Ko je razdrla zaroko ni bila tako na tleh, kot po navadi v filmih in knjigah opisujejo ljubezenska razočaranja. Bila je prizadeta, ker jo je izdal, a se je hitro pobrala. Mar ona ni sposobna zares ljubiti? Ali nje ne more nihče ljubiti? So se odrasli ljudje res zaljubljali?

»Deby, tole je prav okusno. Ljubezen gre skozi želodec in mislim, da se bomo vsi borili za tvojo naklonjenost, Edward gor ali dol,« jo je iz misli predramil Andyjev glas.

»Hvala, ne potrebujem ljubezni. Raje vidim, da ste siti in da dobro opravite svoje delo. Siti moški so tudi manj tečni moški,« jim je odgovorila z nasmehom.

Čutila je Edwardov pogled na sebi, a ni hotela pogledat vanj. Pogovor se je hitro obrnil v delovne načrte. Moški so se odpravili na delo, Jack je odšel v šolo. Ona pa je začela pospravljati krožnike. Edward je ostal za hip v jedilnici. Ko so se vrata zaprla in sta ostala sama je tiho spregovoril:  »Zakaj se bojiš ljubezni? Ne bom te prizadel!« Ni počakal odgovora, odšel je ven.

 

Urno je stopal proti gospodarskemu poslopju kjer so ostali čakali, pripravljeni na delo. Ni jim še mogel pomagati, a lahko je nadziral in se smukal okoli. Rahlo je bil jezen nase. Ko je ostal za trenutek v hiši, je hotel poudariti, da ostaja zaradi Deby. Moškim je hotel pokazati, da je njegova. Naj si mislijo, da je hotel ukrasti poljub in objem od svoje drage. Hudiča, da si je tega res želel. Ni mislil, da bi omenjal ljubezen. Seveda, ga je njena pripomba, da ne potrebuje ljubezni presenetila in je med zajtrkom mislil samo o tem, a vsekakor ni mislil izreči tistih besed. Že sama beseda, ljubezen, je bila močna, kaj šele občutki. Skoraj ji je direktno povedal, da jo ljubi. Jo je res? Še nikoli ni bil zaljubljen. Ljubezen je za mlade in naivne. Poročil se bo z njo. Seveda nekaj čuti, drugače ne bi mislil na poroko. Všeč mu je. Ob njej se je počutil živega, kot že dolgo ne. Zabavna je in zna se smejati ter tudi druge pripraviti do smeha. Nikoli se je ne bo naveličal. Tako naravna je in polna življenja. Pridna in delovna je, vedno pripravljena na nove izzive. Tudi spretna in prilagodljiva, praktična. Odlična gospodinja, ki ji je všeč življenje na ranču. Dobro se razume z njegovo družino. Mlada je in očitno ima rada otroke, tudi zna z njimi. Vsaj, kolikor je lahko opazil iz njenega odnosa do Jacka. Seveda je čisto prava za njegovo ženo. Toda kdo je on, da ji pridiga o ljubezni? Če je nekaj prebudila v njem, še ne pomeni, da je izvedenec za tako močna čustva.

»Te je nagnala ven?« se je zakrohotal Nathan, ko ga je zagledal.

»Oh, nikar ne bodi slabe volje, saj te ima rada, to se vidi iz vajinega odnosa,« je pametoval Lester.

Edward jih je zmedeno pogledal. Potreboval je nekaj trenutkov, da je dojel njihove besede. Predvideval je, da je precej mrko gledal in s tem pripomogel k njihovim opazkam. »Ne, ni to. Malo me muči, ker s to presneto roko ne morem delati. Samo v nadlego sem,« se je poskusil izmazati.

»Me nič ne skrbi. Jezik ti še vedno normalno deluje. Nas boš že pravilno zaposlil,« se mu je zasmejal Frank. Vsi so razumeli, tisto kar je povedal med vrsticami, da je Edward prav pasji šef, ki ljubi red in disciplino, zato so se glasno zakrohotali.

Edward je zmajal z glavo in se še sam nasmehnil. Ne glede na vse, je bil pravičen šef in je dobro plačal. Ti možje so radi delali zanj.

 

Edward se je še nekaj časa smukal okoli gospodarskega poslopja. Zagledal je Deby, ki je začela obešati perilo. Urno se je odpravil k njej. Njegov pes Gabe, je prišel do nje prvi in ji prinesel palico, ki jo je zalučala čez dvorišče, da je lahko stekel za njo.

»Do sedaj sem se smukal okoli njih, zdaj sem prišel še malo k tebi,« ji je s kislim nasmehom dejal. »Počutim se tako nekoristnega,« je še pristavil.

»Še nekaj dni, potem se boš lahko vrnil v svojo rutino,« ga je skušala potolažiti. »Daj, ne bodi tako slabe volje,« je dodala skozi nasmeh, ko ga je pogledala čez ramo.

»Hvala, za ta lep nasmeh. Po zajtrku so me napadli, češ, da si me napodila iz hiše. Zdaj jim moram pokazati, da prav uživaš v moji družbi,« ji je vrnil nasmeh.

»Torej sva pod budnim očesom tvojih kavbojev?« se je smehljala naprej.

»Seveda. Komaj čakajo, da vidijo, da izpadem iz igre, da se lahko stepejo zate.«

»Aha, torej je vsa ta prijaznost za krinko?« se je zabavala.

»Veš, da ni samo zaradi tega. Jaz sem prijazen moški,« se je zakrohotal.

»Če ti tako praviš. Samo ne vem, zakaj si tako prijazen, da obvaruješ mene ali sebe?« se je pridružila njegovemu smehu.

»Oba,« je rekel po premisleku. Vzel je palico, ki jo je prinesel Gabe in jo vrgel čez dvorišče, da je pes spet stekel stran. »Ljubosumen sem. Ne prenesem misli, da bi te kdo drug lahko imel,« je tiho priznal in ji stopil bližje.

Ni ga pogledala, obešala je perilo in samo tiho pripomnila: »Če se bom za koga odločila, se bom zate. Zato nimaš potrebe za ljubosumje.«

Ni počakal, da obesi do konca, takoj jo je zavrtel v svoj objem in se lačno polastil njenih ustnic. Presenetil jo je, ni se uspela braniti ali upreti. Za trenutek je nemočno stala v njegovem objemu, nato se je prepustila svoji želji po njem. Odzvala se je na njegovo igro ustnic. Roki mu je ovila okoli pasu in se stisnila bližje k njegovemu izklesanemu telesu. Razprla je ustnice in se z jezikom zapletla v čutno igro. Pes je zalajal in prekinil čarovnijo. Počasi sta se odmaknila. Ne glede na to, kako strastno in prostovoljno  se je predala poljubu, ga je zdaj jezno in vprašujoče pogledala.

Nasmehnil se ji je. »Vem, kaj si rekla. To je bil samo mali argument, ki ti bo pomagal, da se hitreje odločiš. Nežno jo je pobožal po obrazu in odšel, saj sta oba slišala Lesterja, ki ga je klical.

Deby je ravno pobrala prazen škaf in se odpravila proti hiši, ko je na dovoz zapeljala majhna, okroglolična ženska v velikem dostavnem avtu.

»Dober dan,« je Deby vljudno pozdravila.

»Dober dan. Jaz sem soseda, gospa Urbant. Reci mi kar Sarah,« je pripomnila starejša gospa in s sedeža vzela pladenj z jabolčno pito, nato pa Deby ponudila svojo dlan.

»Deby,« se je kratko predstavila Deby in gostjo povabila v hišo. Škaf za perilo je odložila v pralnici in povedla Sarah v kuhinjo.

»Prinesla sem jabolčno pito. Vem, da so danes prišli delavci, zato mala pomoč pri posladku in seveda kot dobrodošlica,« je veselo čebljala Sarah.

»Hvala, res prijazno od vas. Sedite, skuhala bom kavo,« je rekla Deby in na krožniček zložila nekaj domačih keksov.

»Sarah. Lepo te je videti. Veselica je odlično uspela,« je še z vrat pozdravil Edward in prisedel. »Lahko še jaz dobim kavo?« se je obrnil k Deby in ji namenil ljubeč pogled, vedoč, da Sarah to ne bo ušlo.

»Seveda,« mu je veselo odgovorila Deby, ter začela rezati jabolčno pito.

»Uspešna veselica je bila. Res smo se zabavali,« je naprej kramljal Edward.

Sarah je kar zažarela. »Oh, hvala. Rada vidim, da ljudje uživajo. Res je bilo veselo. Deby, draga, kako se je tebi zdela veselica. Žal mi je, da te nisem uspela spoznati že na veselici. Vedno je toliko ljudi.«

»Prvič sem bila na veselici. Navdušena sem bila. Že dolgo se nisem tako naplesala,« je veselo razlagala Deby in sedla k njima za mizo.

»Prvič na veselici? Od kje pa si?« je zanimalo Sarah, saj je tudi zaradi radovednosti, kdo je Deby, prišla na obisk.

»Iz Wace sem. V mestu ni takih veselic,« je vljudno odgovorila Deby in vstala, saj je voda za kavo zavrela.

»Kje sta se pa vidva potem našla?« je kar direktno vprašala Sarah.

»Potreboval sem gospodinjo, zato sem dal oglas, Deby se je javila,« je lenobno odgovoril Edward.

»Zakaj si jo pa potem skrival? Lahko bi nam namignil in bi ji pomagale, da se privadi življenju na ranču, čeprav vidim, da ji gre kar dobro od rok,« je vznemirjeno klepetala Sarah in s pogledom, polnim odobravanja, zaobjela kuhinjo.

»Najprej sem se moral prepričati, da me ima dovolj rada, da mi ne bo ušla s prvim kavbojem. Tukaj se kar tre samskih porednežev,« je s porednim nasmeškom razložil Edward in se zaljubljeno zazrl v Deby, ko je pred njega postavila šalico kave.

»No, tukaj te pa razumem,« je prikimala Sarah. Malo je pomolčala in ga ocenjujoče gledala. »Zanima me, zakaj še nima prstana?« je direktno podrezala.

»Za zdaj, si ga še ne želi,« je Edward lenobno skomignil z rameni, kot bi ga to ne skrbelo.

»Jaz na tvojem mestu, ne bi bila tako brezbrižna. Pokazal si jo svetu in dokler ne bo uradno tvoja, ti jo lahko kdo spelje pred nosom,« mu je požugala Sarah, nato se je obrnila k Deby, »ne čakaj predolgo. Že res, da ti ga nobena ne bo speljala, a vseeno tukaj radi opravljajo.« Ko je povedala svoje, se je sprostila, pila svojo kavo in sproščeno kramljala, kot da prejšnjega pogovora ne bi bilo.

Sarah se je hitro poslovila. Videla je kar jo je zanimalo, slišala je kar je hotela, zdaj pa mora opraviti še nekaj obiskov. O ja, današnji obisk je bil uspešen. Veselo se je poslovila. Edward in Deby sta jo pospremila do avta. Ko je odpeljala, se je Edward hotel izmuzniti proti gospodarskemu poslopju. Neuspešno.

»Kaj je bilo to?« ga je Deby jezno vprašala.

»Sarah Urbant te je prišla pozdravit in ti izreči dobrodošlico.  Urbantovi so družabni steber našega kraja,« ji je lenobno odgovoril in se spet obrnil, da bi lahko ušel.

»Dobro veš, kaj te sprašujem! Ne delaj se neumnega. Ne imej me za neumno!« je zasikala.

Edward se je moral vrniti nekaj korakov nazaj. Ni vedel kje so ostali, vsekakor si ni želel razprave, ki bi jo slišali vsi. Tudi eden bi bil dovolj, da vsem prenese vsako izrečeno besedo. Ni bil neumen in nje ni imel za neumno. Stopil je čisto blizu in tiho rekel: »Vsi so naju videli na veselici. Kot si že takrat ugotovila, si sprožila val ugibanj. Sarah je predsednica opravljivih žensk tega kraja, katerih poslanstvo je, da se vmešavajo v življenja svojih sosedov. Prišla je preverit kakšna gospodinja si ter kaj mi pomeniš.«

»Zakaj torej zaljubljeni pogledi? Neumno čvekanje o prstanu?« je jezno zašepetala.

Edward jo je samo gledal.

»Edward!?« je zasikala.

»Nisi se še odločila ali me hočeš ali nočeš. Sarah je samo prehitela dogodke s svojimi opažanji. Ne morem, kar stopiti pred tebe s prstanom in te prositi, da se poročiš z menoj. Čeprav si tega želim,« je tiho priznal.

»Poljubiš me dvakrat in že govoriš o poroki! Saj nisi resen!« je nejeverno strmela vanj.

»Resen sem. Povedal sem ti, da si v meni prebudila globlja čustva. Ob tebi sem našel manjkajoči del v svojem življenju. In ja, rad bi se poročil s teboj. Tukaj živimo preprosto življenje, tudi jaz sem preprost. Sem navaden kavboj. Stvari se tukaj hitro dogajajo,« je odkrito povedal.

Nejeverno je zmajala z glavo in odšla v hišo. Edward je gledal za njo in tiho zaklel. Nato se je obrnil in odšel k dedku, ki je vse skupaj opazoval od daleč. Opazil je njegov vprašujoči pogled in predno ga je uspel kar koli vprašati je zamrmral: »Nič takega, kar ne bi mogel rešiti sam.«

 

Deby je malico postavila na mizo na verandi. Bil je lep, sončen dan in izognila se je, da bi zamazali celo hišo. Medtem, ko so oni jedli jim je skuhala kavo. Najprej je umaknila krožnike in nato prinesla kavo. Veselo je kramljala z njimi.

»Sedi in spij kavo z nami,« je predlagal Nathan.

»Nisem mislila piti kavo, ampak, zakaj pa ne,« je rekla in odšla po še eno skodelico. Čeprav so bili siti je prinesla še krožnik z jabolčno pito, ki jo je prinesla Sarah.

»Težave v raju?« je nedolžno vprašal Lester medtem, ko je opazoval Deby kako naliva kavo.

»Ne. Zakaj?« je rekla lenobno in sedla poleg Edwarda na klop.

»Ne? No, oba delujeta napeto. Videl sem, da sta nekaj imela, ko je gospa Urbant odpeljala,« je nadaljeval Lester.

»Nič posebnega nisva imela. Samo debata zaradi različnih mnenj. Nič takega, kar ne bi mogla sama rešiti. Povrh vsega nisem napeta. Mogoče sem z mislimi ušla kam drugam, tokrat prvič kuham za toliko ljudi,« je preprosto odgovorila in skomignila z rameni. »Si ti napet, Edward?« je vprašala in ga nežno pogledala.

»Napet? Ne, napet res nisem. Sem pa razdražen. Počutim se kot največji bedak in še invalid za povrh,« je rekel sarkastično in jo rahlo objel čez ramo ter nežno povlekel bližje. »Vem, kako me lahko umiriš,« je šepnil v njene lase, a dovolj glasno, da so ga tudi oni slišali.

Nagajivo ga je pogledala: »Prepričana sem, da res veš,« je šepnila nazaj in se obrnila k Lesterju ter se mu nasmehnila. »Jabolčno pito je prispevala gospa Urbant,« jim je povedala in si vzela kos. Niso ji ušli moški nasmeški in muzanje. Ob njunem tihem pogovoru so se jim porodile poredne in erotične misli, a le ona in Edward sta vedela, da sta govorila o prstanu.

Moški so siti odšli nazaj na delo. Dedek se je odločil, da bo do kosila malo počival pred televizorjem. Deby je odnesla pladenj s skodelicami v kuhinjo. Edward se je hotel pridružiti moškim pri delu, a ga je dedek ustavil s tihim glasom: »Na kratko bi se pomenil s teboj in z Deby. V hiši.« Oba sta molče vstopila v hišo in odšla v kuhinjo k Deby.

»Sedita, oba!« je strogo rekel dedek.

Edward in Deby sta se spogledala in brez besed sedla za kuhinjsko mizo. Dedek Hubert je stal in ju opazoval.

»Ne vem, kaj se gresta, a očitno igrata neko igro in pravila poznata samo vidva. Če je vama prav, je tudi meni. Ne bom se vmešaval. Vseeno, vama povem nekaj. Nisem neumen ali slep. Očitno je, da sta si všeč. V nasprotju z ostalimi, mene nista prepričala, da sta srečno zaljubljen par. Živim z vama. Glede, česar koli sta se že skregala, morata to čim prej rešiti. Ne dovolita, da se resnično skregata. Škoda bi bilo. Ustvarjena sta en za drugega. Še slepec bi to videl. Le vidva trmasto vlečeta vsak v svojo smer,« jima je povedal svoje in odšel v dnevno sobo ter prižgal televizijo.

Edward in Deby sta obsedela v kuhinji za mizo in se molče gledala. Čez nekaj trenutkov je Edward vstal in ji ponudil roko: »Dedek ima prav. Še prijateljstvo bova uničila. Pridi se greva pogovorit, najbolje, da greva v eno od spalnic,« je rekel odločno.

Nejeverno ga je pogledala: »Spalnico?«

»Tam naju nihče ne bo motil, dovolj daleč stran je, da se ne bo slišalo in prav dobro veš, da te ne bom napadel ali silil v kar koli,« je zasikal in jo prijel za roko ter povlekel za seboj.

»Tvoja spalnica, da se boš počutila bolj varno,« je zamrmral, ko je odprl vrata njene sobe in jo povlekel noter. Spustil je njeno dlan in odšel do okna ter ga zaprl. Sedel je na stol ob mizi. Deby je sedla na rob postelje. Nekaj trenutkov sta se gledala kot pes in mačka. Edward je vzdihnil.

»Prav, naj ti povem svoje videnje situacije,« je rekel spravljivo.

Deby mu je samo pokimala. Na njenem obrazu ni mogel prebrati ničesar. Zdolgočaseno je zrla vanj.

»Od nekdaj živim na ranču. Od majhnega sem si želel tako življenje. Ljubim zemljo, naravo in živino. Zadovoljen sem s svojim življenjem. Dedek je imel malo zemlje, toliko kot Thomas. Moj oče je uspel z mamino doto povečati to posestvo, nekaj zemlje je dobila od svojega očeta, nekaj sta kupila. Ostalo je dedek dal meni, ker bom skrbel zanj. Tukaj sem in tukaj bom ostal. Oglas sem dal, ker sem iskal gospodinjo. Seveda bi bilo bolj pripravno, če bi si našel ženo, a tukaj nisem videl prave. Misli na poroko sem kar potisnil stran. Potem si me poklicala. Vesel sem bil, da si sprejela delo, nobena pred teboj ga ni želela. Kaj vesel, navdušen. Pomislil sem, da bo končno nekdo skrbel za gospodinjska dela, jaz pa se bom lahko posvetil svojemu delu.

Ko si prišla, si zamajala tla pod mojimi nogami. Nikoli si nisem nobene tako poželel kot tebe. Čisto si me obnorela. Za povrh se je izkazalo, da si odlična gospodinja. V tem kratkem času sva se tudi vsaj malo spoznala. Prebudila si čustva v meni. Neznana čustva. Še nikoli nisem čutil česa podobnega. Zdaj si te ne želim samo zvleči v posteljo, zdaj se želim poročiti s teboj. Rekel sem ti že, da je to majhen kraj. Ljudje so staromodni, vzgojeni z visokimi družinskimi vrednostmi. Radi opravljajo. Tukaj ni skrivnosti. Živiš pod mojo streho. Zame mislijo, da je že čas, da se poročim in samo bebec si ne bi želel ženo kot si ti,« je iznesel svoj pogled in se prisilil, da ni vstal in začel korakati po sobi gor in dol. »Tukaj moraš hitro ukrepati, drugače ti kdo izmakne želeno,« je tiše dodal in vstal ter stopil do okna in se zazrl ven. Ni mogel prenesti njenega brezizraznega pogleda.

»Življenje me je naučilo, da se lahko zanesem le nase. Nekoč sem mislila, da sem nekoga ljubila in da on ljubi mene. Zaročila sem se. Pokazalo se je, da sem se motila. Močno motila. Njegova starša sta potrebovala negovalko in služkinjo. Bila sem pri roki in nadvse usposobljena. Zato se je hotel poročiti z menoj. Še sreča, da sem ga dobila s svojo prijateljico in pravočasno dojela celotno situacijo. Dovolj si mi všeč, da bi šla s teboj v posteljo, a poželenje in usposobljenost za delo gospodinje sta premalo za zakon. Če bodo koga opravljali, bodo mene. To me ne gane. Ti, se jim boš smilil, mogoče te bodo malo vlačili po zobeh, a hujše izgube ugleda ne boš utrpel,« je povedala stvarno.

»Avč,« je tiho zamrmral.

»Nekega dne lahko postanem tvoja ljubica, a več kot to ne pričakuj. Za zdaj uživam v vlogi tvoje gospodinje. Pusti mi veselje,« je dodala in  vstala. »Kosilo moram narediti,« je rekla čez ramo in odšla iz sobe.

Edward se je usedel nazaj na stol in strmel v vrata, skozi katera je odšla. Hudimana, nič nista rešila. Povedala sta si kaj mislita, a to je tudi vse. Zdaj je postal še bolj odločen, da jo dobi za svojo ženo. Da bi bila samo ljubica, bi bilo izpod časti. Za njo. Za oba. Dokazati ji mora, da mu pomeni več kot le, da je pripravna in pri roki.

 

Tudi kosilo so pojedli zunaj na verandi. Jack je prišel iz šole in je hotel zvedeti vse, kar je zamudil. Edward se je resnično trudil biti dobre volje. Dovolil je, da so se njegovi občutki do Deby kazali tudi v javnosti. Ni bil prepričan, da je to ljubezen, a nekaj je. To nekaj, ga je navdajalo z obupom, kaj če je ne prepriča v poroko. Moški so obsedeli še malo na verandi. Deby je pospravila posodo in se v kuhinji posvetila Jackovi domači nalogi. Prepričala ga je, da jo hitro naredita, da se bo kasneje lahko pridružil moškim. Fant jo je v vsem ubogal. Ko je končal je pospravil zvezke in predno je odnesel torbo v svojo sobo, je poljubil Deby v obraz: »Hvala,« je tiho šepnil, saj mu je bilo nerodno. Nato je oddrvel iz kuhinje.

Na vratih je skoraj podrl Edwarda, ki se je prijazno nasmehnil presenečeni Deby. »Vsi smo te vzljubili. Nisi samo pripravna in pri roki,« je tiho pripomnil in odšel v kabinet.

 

Dnevi so zapadli v pomladno rutino. Deby je uživala v tako veliki družbi. Dela so bila pri koncu in štirje moški, ki so ji kot prijatelji prirastli k srcu, se bodo kmalu poslovili. Edward je postal res prijeten in prijateljski. Ni ji več pridigal o ljubezni. Z ničemer je ni opominjal ali kako drugače omenjal njun pogovor. Ni je več poljubil, čeprav se je venomer smukal okoli nje. Želela si je njegovih poljubov, čeprav je srečna sprejela njun nov odnos. Delala je v vrtu, ko je k njej prišel Edward z Gabom za petami in palico v gobcu.

»Kaj, ko bi jutri šla v Whitney po nakupih?  Jutri fantje zaključijo delo. Za dodatno zahvalo in kot zaključek  bi lahko imeli manjšo zabavo. Kaj misliš?« je jo resno vprašal.

Vstala je. »Zakaj pa ne? Že danes lahko kaj pripravim za jutrišnjo malico. Tudi nakupovalni seznam imam že narejen,« je odgovorila in poskusila odpihniti lase z obraza. Neuspešno.

Edward je stopil bližje in ji odmaknil nagajajoči pramen las. Pri tem jo je nežno pobožal po obrazu. Ni skril svoje prebujajoče strasti, ki se je zrcalila v njegovih očeh. Nežno jo je objel in jo še bolj nežno poljubil. Z ustnicami se je dotaknil njenih ustnic. Se malo zadržal na njih, nato pa odmaknil. Ni želel ljubice. Želel si je vso. V zakonu. Zatrl je svojo potrebo po njenem poljubu. »Ti lahko kako pomagam?« je vprašal, da prekine tišino in se umiri.

»Gaba spravi od tu, vse mi bo potacal,« se je zasmejala, ko je pes skočil in prednje šape naslonil na njo. Očitno je tudi on želel poljub. Počohala ga je za ušesi in ga porinila dol. »Upam, da lahko že pelješ avto,« je pripomnila, ker je Gabu samo vrgel palico in jo še vedno opazoval.

»Mislim, da bo šlo. Zakaj?« je z zanimanjem vprašal.

»Zato, ker ne vozim,« je skomignila z rameni in se z rahlo nelagodnostjo nasmehnila.

»Ne voziš?« je nejeverno vprašal.

»Ne. Z dedkom nisva imela avta. Predraga razvada, ki je nisva ravno potrebovala. V mestu se lahko prevažaš s kolesom ali mestnim avtobusom. Nikoli nisem imela prave želje, da bi naredila izpit,« je odgovorila.

»Naučil te bom. Če si želiš,« je rekel resno.

»Lahko, če imaš dovolj potrpljenja. Tukaj je to res skoraj nuja,« se mu je navdušeno nasmehnila.

»Zate bom vedno imel dovolj potrpljenja,« je rekel in ni skril, da ni mislil samo na učenje vožnje. »V zahvalo ti bom plačal izpit,« je še dodal.

»To pa ni potrebno, saj imam plačo, res ne potrebujem druge zahvale,« je rekla zdaj že resno.

»Plačo imaš za delo. V opis tvojih del ne sodi učenje z Jackom,« je pripomnil. »Tudi razvajanje mojega psa ni tvoje delo, čeprav si to vzela za svoje poslanstvo,« je dodal, ko je Gabe pritekel nazaj s palico in z razposajenim laježem zahteval njuno pozornost.

»Prav, če si želiš še ta strošek, ti ne bom več oporekala. Parkerjevi boste znali izkoristiti tvoje darilo, v to ne dvomim,« se je zasmejala.

»Parkerjevi znamo vse izkoristiti. Zato imam eno prošnjo,« je pripomnil Thomas, ki je slišal samo zadnje Debyne besede.

Deby in Edward sta ga z zanimanjem pogledala.

»Upal sem, da lahko prosim, če bi šlo, če nimata nič proti,« je začel in se vrtel kot mačka okoli vroče kaše. Ker sta še vedno ostala tiho, je moral izustiti svojo prošnjo. »No, želel sem povabiti Susan v nedeljo na kosilo.«

»Seveda, zaradi mene ni problema, bom skuhala za enega več,« se mu je zarotniško nasmehnila Deby.

»Tudi zaradi mene je vse v redu. Torej misliš resno s Susan?« je radovedno vprašal Edward.

»Ker že govorimo o tem, mogoče bo najbolje, da kar takoj povem. Veš Edward, saj sem se hotel s teboj pogovoriti o tem, mogoče je še bolje, če je še Deby zraven. Mislim, no, hočem reči. Saj vesta. Ti Edward, imaš zdaj Deby. Že nekaj dni premišljujem, da bi se ponovno poročil. Susan ima majhen ranč. Čeprav je njen sin star že šestnajst let in ima redno zaposlenega delavca, je to vseeno preveč odgovornosti za eno žensko. Zdaj bo že dobro leto, kar je vdova. V nedeljo sem mislil govoriti z njo. Ne vem, kaj bo rekla. No, zdi se mi, da bi se dobro ujela. Vem, da dedek ni vsak dan mlajši. Svojo zemljo, ki bo nekoč Jackova, bi pustil tebi v zakup. Lahko bi mi plačeval manj za njo in tisto nekaj denarja, kar si meni plačeval za delo, bi lahko imel za zaposlitev stalnega delavca,« je razglabljal svoje misli Thomas.

»Thomas, Green house prepusti meni, saj mi gre dobro, bom že poskrbel zanj. Če misliš, da boš srečen s Susan jo kar zaprosi. Veš, da bi rad videl, da si srečen. Upam, da bo razumna in te bo sprejela. Nikar se ne obremenjuj z nami. Veš nisem prepričan, da bo Jack navdušen nad selitvijo, zato, če želi lahko ostane tukaj. Skrbel bom zanj,« je rekel Edward in pogledal Deby.

»Z veseljem bi obdržala Jacka tukaj, če bo želel ostati,« je pripomnila Deby.

»Resno mislita?« je ganjeno vprašal Thomas.

»Seveda,« sta v isti glas odgovorila.

»Hvala vama,« je uspel izustiti Thomas.

»Z Deby greva zjutraj po nakupih,« je pripomnil Edward in ga pomenljivo pogledal.

»Mogoče imaš prav. Če bova že govorila o poroki, bi lahko imel prstan in jo takoj zaprosil,« je zažarel Thomas. »Ga bosta kupila zame?« je vprašal. Ko je videl prikimavanje obeh je vzel Debyno roko ter pogledal njene prste. »Velikost naj bo, kot za tvoj sredinec. Hvala, obema.«

Deby ga je prijateljsko objela in cmoknila na obraz. »Res upam, da te bo sprejela.«

Edward ga je potrepljal po hrbtu in se mu spodbudno nasmehnil. Thomas jima je samo pokimal in odšel.

Deby in Edward sta se spogledala.

»Tukaj je življenje preprosto in se hitro odvija,« je hrepeneče izustil Edward.

Deby mu ni odgovorila. Ni vedela kaj bi mu. Iz zadrege jo je rešil neumorni Gabe s svojo palico in laježem. »Tole gredo bi rada dokončala, potem me čaka večerja,« je izustila in se lotila dela.

 

Po zajtrku sta se Edward in Deby odpeljala v mesto. Deby je prižgala radio in nastavila, zdaj svojo najljubšo, radijsko postajo.

»Saj lahko?« je vmes vljudno vprašala.

»Seveda. Sam nimam navade prižigati radia, čeprav mi je postaja, ki jo poslušaš postala všeč,« ji je veselo odgovoril.

Vozila sta se v prijetnem molku. Po nekaj minutah je Edward prekinil tišino, ko ji je iznesel svoje delovne načrte za naslednji teden. Naprej je razglabljal o njihovih možnostih, da zaposlijo rednega delavca, saj je verjel, da bo Susan sprejela Thomasovo snubitev. Spraševal jo je, o njenem mnenju in videnju situacije, ter iskreno sprejel njene odgovore. Oba sta se strinjala, da v kolikor se Thomas poroči s Susan, bo to zelo hitra poroka. Še več, zdaj je veliko dela in Thomas bi se najbrž že pred poroko preselil k Susan in poskrbel za njena polja. Iz pogovora o prihodnosti, v katerega si nista drznila vključiti niti ene besede o njuni intimni prihodnosti,  sta prešla na preteklost. Edward ji je pripovedoval o svojem življenju, o svojem otroštvu. Z ne skritim občudovanjem ga je poslušala. Šele, ko sta zapeljala v prometno glavno ulico mesta, se je zavedala, da sta že prispela. Najprej sta načrtovala nabaviti živež. Edward je parkiral pred veliko veleblagovnico v kateri so vedno nakupovali.

Bolj, da zadovolji sebe, kot je Deby res potrebovala zaščito, ji je zaščitniško položil roko na hrbet in jo pospremil v stavbo. Vzela sta voziček in se posvetila nakupovanju. Edward je porival voziček in zvesto sledil Deby, ki je s seznamom hodila med policami in izbirala stvari, ki so jih potrebovali. Nosila je nakupovalno košaro za stvari, ki jih je potrebovala sama. Okoli košare sta se skoraj skregala. Edwardu ni bilo prav, da hoče svoje stvari plačati sama. Komaj mu je dopovedala, da ji on že ne bo kupoval vložkov in ostalih ženskih malenkosti. Edwardu je zmanjkalo argumentov ravno v trenutku, ko se je Deby ugriznila v jezik in zadržala nesramno opazko, da ni njegova žena, zase. Jezno sta se pogledala in hitro umirila, saj je pristopila gospa Urbant in ju veselo pozdravila. Izmenjali so si nekaj prijaznih besed. Takoj, ko sta zadovoljila njeno radovednost se je poslovila in lahko sta nadaljevala z nakupovanjem. Robo sta zložila v avto in se odpeljala še do kmetijske zadruge. Tam je Edward vodil nakupovanje. Uspešno in brez ostrih besed sta zaključila tudi to. Ostal jima je samo še en postanek.

Zlatarna, kamor sta morala po Thomasov prstan. Vstopila sta v zlatarno. Prostor je bil svetel in presenetljivo domač. V kotih sta stala velika cvetlična lonca in prostor je obdajal rahel cvetni vonj, ki je prihajal iz  osvežilca zraka. Starejši zlatar ju je vljudno pozdravil. Edward  mu je povedal, da iščeta zaročni prstan in možakar je kar zažarel. Ni skoparil s pohvalami za Deby, misleč, da je prstan za njo.

»Prstan ni zame,« je vljudno povedala Deby in mu pokazala svoje prste, »tako velikost potrebujeva.« je pokazala na svoj sredinec.

»Oh, se opravičujem,« je nelagodno rekel zlatar in grdo pogledal Edwarda, ki je moral žalostno skomigniti z rameni, »noče se poročiti z menoj. Žal.«

Deby je oba grdo pogledala.

»Oh, drago dekle, zakaj ste tako nerazumevajoča do njega? Vsak slepec vidi, da vas ljubi,« je rekel starec in zmajal z glavo, ter pred njo postavil nekaj prstanov zahtevane velikosti.

Deby je še enkrat jezno pogledala Edwarda, ki je skomignil z rameni in ji prepustil izbiro. Posvetila se je prstanom, izbrala je dva in jih nataknila na prst. Obrnila je roko in vprašujoče pogledala Edwarda.

»Ta mi je všeč,« je rekel in pokazal na prvi prstan na njenem prstu.

»Meni tudi,« je rekla in začela snemati prstana s prsta.

»Mogoče, bi ga zmanjšala zate in drugega vzela za Susan. Čeprav sem ti hotel dati mamin prstan, mi je ta lepši. Zaslužiš si nekaj milega, saj si ti tudi mila,« ji je tiho šepnil.

»Edward, prosim te. Ne morem se poročiti s teboj. Razumi me,« je zastokala in v oči so ji privrele solze. Hudo ji je bilo, da ga je prizadela, a vseeno se ni mogla poročiti z njim.

»Potrpežljiv moški sem,« je šepnil.

Deby se je počasi odmaknila od njega. Da bi se umirila se je sprehodila po zlatarni in občudovala kotiček z urami. Edward jo je ošinil s pogledom in se nasmehnil zlatarju. Resni gospod je iz sosednjega predala izvlekel še en prstan. Edward mu je v očeh prebral, da je ta ravno prave velikosti za Deby in tudi najlepši je bil od vseh razstavljenih. Energično mu je pokimal in s pogledom ošvrknil Deby, ki se ni menila zanju. Urno je spravil škatlico v žep, vzel vrečko s prstanom za Susan in plačal izbrana prstana. »Pridi, greva, vabim te na pijačo,« je rekel in ji pridržal vrata, ko sta se poslovila od zlatarja.

Končali so spomladansko setev. Po večerji so priredili majhno zabavo. Na Debyno prigovarjanje je Thomas povabil Susan in njenega sina. Sedeli so na verandi in se gostili s pecivom in pijačo. Lester je zaigral na ustno harmoniko. Dedek Hubert je s ploskanjem dajal ritem melodiji. Občasno se je tudi Gabe s svojim tuljenjem pridružil glasbi. Susan in Deby sta se morali zavrteti z vsakim moškim. Deby se je zavrtela tudi z Jackom. Na Jackovo razočaranje se je pesem končala in moral je spusti zadihano Deby, ki mu je za konec pritisnila poljub in lice in mu skuštrala lase. Že pošteno utrujena se je usedla poleg Edwarda in naredila krepak požirek piva.

»Da se ne prehladiš,« je skrbno rekel Edward in ji ogrnil njeno jopo čez hrbet, nato jo je povlekel bliže k sebi. Roka mu je ležerno ostala na njeni rami.

»Hvala,« je šepnila in ga s komolcem rahlo dregnila v rebra. Ko jo je pogledal, mu je z očmi namignila na Thomasa in Susan, ki sta se nežno gledala. »Privoščim jima srečo,« je šepnila in spet odpila požirek svojega piva.

Edward ji je pritisnil nežen poljub v lase in zašepetal: »Torej, samo meni ne privoščiš sreče. No, tudi sebi je ne. Ne skrbi, izboril si jo bom, za oba.« Ni ji dovolil odgovoriti. Lester je začel novo pesem in prisilil jo je, da je vstala in se zavrtela z njim.

Vsi so se zabavali, veselo klepetali in smejali. Okoli polnoči so se gostje poslovili. Thomas je pospremil Susan do avta in se za trenutek še zadržal ob njej. Dedek in Jack sta se odpravila spat. Edward je pomagal Deby pospraviti mizo. Počakal je, da je pomila kozarce. Nič ji ni govoril, samo opazoval jo je in se ji nežno smehljal. Ko je zaključila in se obrnila jo je objel in privil na svoje prsi. Počasi in nežno jo je poljubil. Odmaknil se je in ji zaželel lahko noč, nato je odšel v svojo sobo. Deby je obstala v kuhinji, ne vedoč kaj naj si misli.

 

Med sobotnim kosilom je Edward oznanil svojo namero, da Deby nauči voziti avto.

»Hotel vam je povedati, da se po kosilu ne smete oddaljiti od stopnic verande,« je Deby rekla resno.

Ostali so se zakrohotali.

»Danes ne bo potrebe po taki previdnosti. Okoli hiše ne bo nevarno. Jaz bom zapeljal malo niže od poslopja. Po poljski poti greva do potoka. In ne Jack, danes še ne boš smel z nama,« se je še naprej smejal Edward.

Jack je skomignil z rameni. Nič ni rekel, saj je Edward odgovoril na njegovo še ne izrečeno vprašanje.

»Torej, o tem, sta zadnjič debatirala v vrtu, ko sem vaju zmotil,« je pripomnil Thomas in se zresnil.

»Ja. Ne morem dovoliti, da ne zna, nekaj tako osnovnega, kot je vožnja avta,« je odgovoril Edward in opazoval bratranca, ki mu je samo pokimal. Brez besed sta se sporazumela, da je čas, da pove svoje odločitve o ponovni poroki.

»Z Edwardom in Deby sem se že pomenil, zdaj je čas, da tudi vama povem,« je začel Thomas in pogledal dedka, nato še sina. »Odločil sem se, da se ponovno poročim. Jutri pride Susan na kosilo. Po kosilu jo bom zaprosil. Sinoči, ko sem jo pospremil, sem ji omenil, da bi se jutri z njo resno pomenil in naj premisli o možnosti ponovne poroke. Včeraj ni rekla nič, razen, da bo jutri prišla na kosilo. Ne vem, če me bo sprejela, a upam, da bo,« je resno povedal Thomas in predvsem gledal svojega sina.

»To je lepo, da se hočeš poročiti. Susan mi je všeč, samo jaz ne bi rad živel pri njej. Misliš, da bo hotela ona priti sem?« je počasi povedal Jack.

Thomas se je nasmehnil sinu. »Edward in Deby sta predvidevala, da ne boš hotel stran. Ti lahko ostaneš tukaj dokler hočeš. Če se bom poročil s Susan, bom odšel živet na njen ranč. Ona potrebuje moškega, da vodi ranč, dokler njen sin ne odraste in prevzame vse obveznosti. Edward pa ne potrebuje dveh gospodinj. Tako je življenje, Jack,« je nežno poskušal razložiti situacijo.

»Če jaz lahko ostanem pri Deby, potem bom ostal,« je prikimal Jack in veselo pogledal Deby.

Deby se je nasmehnila fantiču in pogledala Edwarda, ki jo je resno opazoval.

»Super, Thomas,« je hitro dodal dedek. Čutil je, da bo Jack začel vrtati v Edwarda in Deby. Slutil je, da čas ni pravi za taka vprašanja, zato je hitro preusmeril pogovor. Predlagal je, da se jutri po kosilu z Jackom zapeljeta do njegovega prijatelja, ki je na Jackovo srečo, tudi dedek enega od Jackovih najboljših prijateljev. Seveda je Jack veselo sprejel novico. Kosilo so nadaljevali v prijetnem vzdušju.

 

Deby je pospravila mizo in pomila posodo, medtem, ko je Edward brisal pomito posodo in ji razlagal delovanje avtomobila. Ko sta zaključila s posodo, je Deby imela polno glavo teorije. Edward jo je prijel za dlan in z roko v roki sta se odpravila proti avtu. Pomagal ji je na sovoznikov sedež, nato se je usedel za volan. Počasi je obrnil ključ, da je motor zarohnel.

»Ker znaš šivati s šivalnim strojem, bo to zate lažje. Tako, kot uravnavaš hitrost na stopalki pri stroju, tako tudi tukaj dodajaš moč s stopalko,« je rekel in ji kazal stopalke in ji razložil vse tri. Nato ji je razložil menjalnik. Čez nekaj trenutkov je počasi speljal. Odpeljal se je nekaj deset metrov in na poljski poti ustavil. Izstopil je in se napotil proti Deby. Vmes je odprl zadnja vrata, da je lahko Gabe vskočil.

»Očitno boš že prvo uro imela potnika,« ji je pripomnil, ko je izstopila iz avta in se odpravila na voznikovo stran.

Skomignila je z rameni in se zasmejala. »Bolje, da je v avtu, kot, da skače okoli. Ne bi ga rada povozila. Drugič bo previdneje izbiral družbo.«

Sedla je na voznikov sedež in nejeverno pogledala Edwarda. »Ne smej se!« se je še sama zarežala in ga s hrbtno stranjo dlani udarila v trebuh. »Nisem jaz kriva, da imaš tako dolge noge.«

»Jaz imam dolge noge? Jaz bi rekel, da imaš ti kratke noge in nasploh si drobižek,« se je krohotal Edward in se sklonil in ji pokazal kje naj premakne sedež.

»Jaz pa že nisem drobižek. Sem čisto normalna ženska, ti si se potegnil tja nekam pod oblake. Reci kaj Gabe,« se ni dala Deby. Gabe je kratko zalajal in šapo položil na naslonjalo Debyneg sedeža. »Vidiš, še Gabe se strinja z mano,« se ni dala Deby.

»Oh, naj ti bo. Nisi drobižek,« se je še naprej smejal Edward. Malo se je zresnil in tiho dodal: »Ravno pravšnja si zame. Zdaj pa spelji, dovolj naju bodo opravljali tudi brez urnega postanka na začetku.«

Upoštevala je njegove nasvete in razlago. Previdno je speljala in ubogala vsa sprotna navodila.

»Res še nikoli nisi vozila? Kar dobro ti gre,« je rekel presenečeno Edward in se naslonil na naslonjalo njenega sedeža.

Gabe je gobec pomolil skozi odprto okno in ni se zmenil za človeka na prednjih sedežih.

»Res nisem nikoli vozila,« je resno odgovorila Deby in gledala naravnost. Vozila je počasi in previdno.

Pripeljal sta se do potoka. Edward ji je dajal navodila, kako naj obrne avto. Po kratkem naporu ji je uspelo. Vmes je zapeljala v njivo in dvakrat ji je avto ugasnil, a ni se dala. Ugasnila je motor in izstopila sta. Predlagal je, da si pretegneta noge, zato sta prečkala potok in se sprehodila po majhnem gozdičku. Deby je našla primerno palico za Gaba in mu jo nekajkrat vrgla. Z Edwardom sta se sprehajala z roko v roki. Večino časa sta molčala. Prišla sta nazaj do avta. Deby je še dvakrat vrgla Gabu palico in šele nato ga je spustila v avto. Predno je sedla, jo je Edward povlekel v svoj objem.

»Za pretrpljeni strah si zaslužim plačilo. En poljub bo tokrat zadostoval,« ji je zašepetal predno se je lačno polastil njenih ustnic. Zastokala je v njegovem objemu in se predala poljubu. Počasi jo je nehal poljubljati. Pobožal jo je po obrazu in jo nejevoljno izpustil. Jutri bo bolj pameten in bo Gaba pustil doma, na zadnji sedež pa bo vrgel odejo in jutri se ne bo zadovoljil samo s poljubom. Čas je, da svoji bodoči ženi, pokaže kako vpliva nanj.

 

Susan je prišla na nedeljsko kosilo. Prinesla je svojo slovito čokoladno torto in morala je obljubiti, da bo naslednjič prinesla tudi recept. Deby ji je dovolila, da ji pomaga pogrniti mizo. Prijetno sta se pomenkovali, kot bi bili že dolgo prijateljici. Vedela je, da je Susan malo na trnih, čeprav se je dobro držala. Pav tako, je slutila kakšen bo njen odgovor glede Thomasove snubitve. Veselila se je za Thomasa. Ves čas so se sproščeno pogovarjali in smejali. Nihče ni niti namignil na poroko. Thomas je bil ponosen na svojega sina, ker se je prav spodobno obnašal. Delal se je, da ne ve, zakaj bodo pustili Thomasa in Susan po kosilu sama. A vedel je. Ko sta z dedkom odhajala je pomežiknil očetu in se zarotniško nasmehnil. Edward je pomagal pospraviti mizo. Susan ga je hotela odgnati, saj je sama pomagala. Edward ji je razložil, da bodo s skupnimi močmi prej pospravili, saj se mu mudi Deby odpeljati na naslednjo uro vožnje. Za jutri so napovedovali dež in hotel je izkoristiti sončen dan. Zdaj je tudi Susan vedela, da Deby ne zna vozit, zato se je vnela razprava o tej temi. Thomas jih ni mogel samo opazovati, še sam je poprijel za krpo in brisal posodo. Veselo so razpravljali o avtomobilih, vožnji in nujnosti prevoza v njihovem kraju. Kot bi mignil so pospravili kuhinjo. Edward je prijel Deby za roko in jo povlekel proti vratom.

»Midva greva,« se je zarežal in odkorakal. S police v predsobi je snel ključ svojega avta in ga potisnil v Debyno dlan.

»Ne misliš, da bom sama zapeljala iz garaže?« se je zgražala Deby in hitela, da bi ujela korak z njim.

»Seveda mislim. Saj ti je včeraj zelo dobro šlo,« se ji je režal Edward in jo vlekel.

Še nekaj mu je ugovarjala, a ker so se vhodna vrata za njima zaprla, Thomas in Susan nista mogla slišati njunega pričkanja. Thomas je pogledal Susan in ji z roko nakazal proti dnevni sobi. Susan se mu je nasmehnila in odločno odkorakala v pokazano smer.

»Dober par sta,« je veselo pripomnila.

»Ja, dober par sta. Samo ne vem, kaj se gresta? Očitno sta si všeč. Edward jo ljubi, samo mislim, da si to še ni priznal. Tudi Deby ni ravnodušna do njega. Zato mi ni jasno zakaj zgubljata čas in se upirata ljubezni,« je Thomas skomignil z rameni in na mizico pred kavčem postavil kozarec soka za Susan in pivo zase. Sedel je poleg Susan in se obrnil, da jo je lahko gledal. Počasi je vzel njeno dlan v svojo in jo resno gledal. Vrnila mu je pogled.

»Dovolj sva stara, da lahko govoriva odkrito in direktno,« je rekel počasi in jo ljubeče pogledal.

Samo pokimala mu je.

»Rad te imam, več kot samo rad. Ne bom te obkladal z romantičnimi frazami. Rad bi se poročil s teboj. Nisem romantik, žal. Grobi rančar sem. Nikdar nisem mislil, da se bom želel ponovno poročiti, a ob tebi sem spoznal, da bi rad do konca življenja živel s teboj. Imam nekaj zemlje, ki jo obdeluje Edward in katero bom zapustil Jacku. Imam tudi lepe prihranke. Dober delavec sem in zanesljiv moški. Tvoj sin je še premlad, da bi prevzel vse obveznosti, ki jih ranč zahteva od njega. Lahko ga vodim zanj, dokler ne odraste. Dobro bom skrbel zate. Prosim, vzemi me za moža,« je povedal svoje Thomas in iz žepa izvlekel majhno škatlico s prstanom, ki sta ga zanj kupila Edward in Deby. Podržal je škatlico, da je lahko videla prstan, nato ga je izvlekel iz škatlice. »Prosim, ali se boš poročila z menoj?« je dahnil.

Susan so se oči navlažile. Grlo se ji je osušilo. Saj je vedela, da jo bo zaprosil. Tudi odločila se je že. Celo noč je premišljevala o tem. Zdaj pa so jo preplavili srečni občutki. Samo pokimala je Thomasu in se nasmehnila.

Thomas ji je nadel prstan na prst in jo počasi in nežno poljubil.

»Ne bo ti žal, da si me sprejela za moža,« je šepnil in se ponovno polastil njenih ustnic, tokrat strastno in lačno.

 

Deby je živčno sedla v avto. Od včeraj ni nihče vozi avta, zato je sedež ostal prilagojen njenim potrebam. Edward se je lenobno zleknil v  sovoznikov sedež in jo opazoval izpod trepalnic. Na obrazu mu je igral droben, nagajiv nasmešek.

Deby ga je grdo pogledala in vstavila ključ v ključavnico. Ni ga še obrnila. Kar obsedela je in gledala okoli. Iskala je Gaba. Očitno se je nekam zavlekel in zaspal.

»Če ne boš speljala, bo Thomas mislil, da namerno zavlačujeva in mu ne privoščiva priložnosti,« je zamrmral Edward in si prislužil še en grd pogled.

Počasi je obrnila ključ in postavila v vzvratno prestavo. Počasi je speljala. Sreča, da je dvorišče veliko in je ni nič oviralo. Dedek in Jack sta se odpeljala s Thomasovim avtom, Susan pa je avto pustila na dovozu pred hišo. Varno stran, kot bi slutila, da se bo Deby potila na tem delu dvorišča. Poravnala je avto s potjo, ki je vodila čez polja. Prestavila je v prvo prestavo in speljala, nato je prestavila v drugo. Počasi sta se peljala. Vse je bilo kot je treba. Tudi avto ji ni nič cukal, tako kot včeraj, ko je prvič poizkusila. Sprostila se je, a vseeno ni upala pogledati v Edwarda. Čutila je njegov pogleda na sebi.

»Vidiš. Zelo dobro ti gre. Vse si naredila kot je prav. Dobra učenka si. Imaš odličen spomin in pravo eleganco,« jo je pohvalil in roko postavil na naslonjalo za njenim hrbtom. Želel si je s prsti razdreti v kito spletene lase. Bo že še počakal. Voznika ni smel motiti med vožnjo. Videl je, da se je sprostila.

»Zdaj pa dodaj še malo gasa in prestavi v tretjo. Lahko bi se peljala malo hitreje,« je rekel lenobno, čeprav so bili njegovi čuti še preveč živi. Želel si jo je in danes bo naredil vse, da bo tudi ona čutila isto poželenje, ki muči njega.

Deby je ubogala njegova navodila in lahkotno prestavila v višjo prestavo. Edward jo je občudujoče gledal. Ali je kaj, kar njej ne gre od rok?

Pripeljala je do potoka.

»Kar naravnost po cesti zapelji. Šla bova okoli hribčka,« ji je dal nadaljnja navodila. »Kar tukaj ustavi. Avto bova pustila tukaj, midva pa greva na kratek sprehod,« je nežno rekel, ko sta pripeljala do mesta, ki si ga je zamislil za njun postanek.

Izstopila sta iz avta. Edward je vzel odejo z zadnjega sedeža in se urno približal Deby. Prijel jo je za roko in skupaj sta se napotila po ozki stezi v gozd. Počasi sta hodila v hrib. Prišla sta na vrh. Deby je občudujoče zrla po pokrajini, ki se je odprla pred njo. Hrib je bil odlična razgledna točka. Edward je na travo pod velikim drevesom razprostrl odejo in sedel. Naslonil se je na deblo in jo opazoval. Ko se je nagledala je počasi pristopila in še sama sedla.

»Pridi,« je rekel lenobno in jo povlekel v svoj objem.

Sedla je poleg njega in glavo naslonila na njegovo ramo. Sedela sta v tišini. Sprostila se je v njegovem objemu, čeprav se je vsak delček njenega telesa zavedala moškega ob njej in si ga želel. Zatrla je svoje poželenje. Čut za samoohranitev ji je pomagal. Zaprla je oči in nehote začela premišljevati, zakaj se toliko upira poroki. Edwarda si je želela. Godila ji je njegova pozornost. O ja, Edward jo je skoraj ljubeče razvajal. Do sedaj ga je že spoznala, dober mož bi ji bil. Le ona bi bila slaba žena. Ni ga ljubila tako, kot bi žena morala ljubiti moža. Ne še. Odkrito si je priznala, da se počasi zaljublja vanj. Toda, to ji je bilo premalo. Slaba vest ji ni dovoljevala, da se nepremišljeno veže za moškega, ki ga ni ljubila z vsem srcem in dušo. Ni bilo pošteno do njega. Edward je opazoval žensko v svojem objemu. Nekaj je premišljevala, čeprav je imela zaprte oči, se je na njenem obrazu zrcalil nelagoden občutek. Hotel jo je že vprašati, a si je zadnji trenutek premislil. Hotel jo je zapeljati in pogovor, za katerega ni vedel kakšen bi bil, bi lahko spremenil ozračje trenutnega miru in sproščenosti. Močneje je stisnil njeno dlan, ki si jo je že pred časom prisvojil in je lahkotno počivala v njegovi dlani na njegovem stegnu.

Drugo roko je zaščitniško imel na njenem boku. Sklonil se je in jo lahkotno poljubil na sence in se s svojimi toplimi ustnicami zadržal tam. Počasi jo bo razvnel, da mu bo sledila s poželenjem, enako močnim kot njegovo, ki je bobnelo v njem. Čutil je, da je rahlo zadrgetala in vedel, da je na dobri poti. Počasi se je z ustnicami spustil po njenem obrazu in poiskal njene ustnice. Poljub je bil le nežen dotik ustnic. Ko je rahlo razprla svoje mehke ustnice je poglobil poljub in ga počasi stopnjeval in prebujal strast v obeh. Sledila mu je in se voljno odzivala nanj. Z jezikom je poiskal njenega in ko je ponovno zadrgetala je postal še bolj zahteven. Ni ga odrinila, ni prekinila poljuba. Sprejela je njegovo igro in se strastno pridružila. Ni več vedel, kdo koga poljublja, kdo vodi in kdo sledi. Dajala je in zahtevala, tako kot on. Ni odmaknil ustnic z njenih, prijel jo je močneje in povlekel na sebe.

Ležala je na njem, ena roka je počivala na njegovih prsih, ujeta pod njenim telesom, medtem, ko se je druga zakopala v njegove lase. On je svoje oklenil čez njen križ in jo trdo držal na sebi. Za trenutek sta ločila ustnice, da sta lahko prišla do zraka. Oba sta dihala hitro in zadihano. Videl je strast v njenih očeh in vedel, da ona vidi isto v njegovih. Spet se je polastil njenih ustnic in jo prekotalil na hrbet. Takoj ji je sledil. Z nogo je pokril njeni in se zleknil poleg nje. Le toliko jo je ujel s svojim telesom, da mu ni mogla uiti in da je čutila njegovo vroče, napeto telo. Eno roko je imel pod njeno glavo in jo nežno držal v objemu, tam, kjer jo je hotel imeti. Drugo roko je položil na njen trebuh in ji počasi začel dvigovati bombažni pulover, ki ga je nosila. S prsti se je dotaknil svilnato mehke in vroče kože na trebuhu. Oba sta zadrgetala ob dotiku. Edward je počasi drsel s prsti navzgor po trebuhu. Umikal se je iz poljuba, najprej je poljubkoval kotiček njenih ustnic, nato se je spustil po bradi do elegantne krivulje njenega vratu. Z ustnicami je raziskoval njen vrat. Prsti so objeli v mehko čipko oblečeno dojko.

Iz grla se ji je izvil zadovoljen stok. Čez glavo ji je potegnil pulover in razgalil njeno kožo. Z ustnicami se je ponovno polastil njenih. Na svojih prsih je čutil vroč dotik njenih prstov, ki so lahkotno drseli po mišicah in se ustavili na njegovi bradavički. Ni čutil kdaj mu je odpela srajco. Z ustnicami se je spet spustil po njenem vratu, vse do napete bradavičke, ki je poskušala uiti iz tenke plasti njenega modrčka. Z jezikom jo je ljubkoval čez čipko in šele čez čas je s prstom odstranil edino oviro in se polastil trde bradavičke, jo poljubljal in sesal. Z roko se je sprehodil po trebuhu vse do pasu njenih kavbojk. Spretno je odpel gumb na hlačah in odprl zadrgo. Čutil je njen drget, ko se je s prsti sprehodil pod tančico čipke njenih spodnjih hlačk. Z ustnicami se je spustil nižje po njenem trebuhu in njegov jezik je puščal vlažno sled na njeni pregreti koži. Z obema rokama je potegnil njene kavbojke dol. Tokrat je čutil, kdaj je ona odpela njegov pas in iz primeža kavbojk osvobodila njegovo moškost. Izkoristil je trenutek in hitro slekel še svoje hlače. Legel je poleg nje in se ponovno posvetil njenim ustnicam, medtem, ko so njegovi prsti raziskovali vlažno vročično mesto med njenimi nogami. V naslednjem hipu se je prevalil na hrbet in jo ponovno povlekel na sebe. Okobal je sedla na njegov trebuh in ga strastno poljubila. Počasi je s telesom drsela nižje, dokler ni začutila njegovo trdo moškost tam, kjer jo je hotela imeti. Počasi ga je sprejela vase in se prepustila strastni potrebi po zadovoljitvi.

Prepustila sta se predolgo zadrževani potrebi. Edward je čutil njen vrhunec in se je še sam prepustil svojemu užitku. Nekaj trenutkov sta nemočno in zadovoljno ter zadovoljeno obležala. Prva se je premaknila Deby, ga strastno poljubila in se počasi odmaknila. Poiskala je svoje obleke in se hitro oblekla. Edward je še naprej ležal in jo opazoval. Vrgla mu je njegove hlače in sedla nazaj ter opazovala njega pri oblačenju in zapenjanju srajce. Molčala sta. Sedel je nazaj in se ponovno naslonil na drevo. Potegnil jo je v svoj objem. Glavo je naslonila na njegovo ramo, s prsti je poiskala njegove in jih stisnila. Mižala je, na obrazu ji je igral zadovoljen nasmešek. Edward se je topil ob pogledu na njo. Močneje jo je privil k sebi in jo poljubil.

»Deby. Poroči se z mano,« ji je šepnil v lase. Malenkostno se je premaknil in iz žepe izvlekel škatlico s prstanom. »Prosim, ali se boš poročila z mano?« je nežno vprašal in pokleknil poleg nje, odprl je pokrovček in pokazal prelep prstan.

Deby je skočila na noge. »Kako lahko uničiš tako prelep trenutek?« je jezno vprašala. »Prosila sem te, da o tem ne razpravljava. Poroka me ne zanima. Lahko sem tvoja ljubica. Sem tvoja gospodinja in če hočeš tudi priležnica, ampak samo v primeru, da me ne boš več silil v poroko. Še omenjal je ne boš. Drugače bo tole vse kar si dobil od mene.«

»Ne! Ne boš moja ljubica! Žena ali nič!« je tudi on jezno odvrnil in vstal. Prstan je porinil v njeno dlan. »Ta je tvoj. Obdrži ga.«

»Potem bo pa NIČ! Ne potrebujem nakita. Nisem te prosila zanj. Ne bodi naporen!« je jezno odvrnila in mu vrnila prstan. Ni ga sprejel in prelep kos nakita je padel na odejo na kateri sta pred nekaj trenutki gorela v strasti. Jezno je odkorakala.

Edward je pobral prstan in pograbil odejo ter zakorakal za njo.

Sedla je v avto in takoj, ko je sedel tudi on je speljala. Jezno in sunkovito. Umirila je avto, a sebe ni mogla. V avtu je napetost, jeza in razdraženost posrkala ves zrak. Odprla je okno. Vesela, da sta prispela je parkirala avto v še vedno prazno garažo in se odpravila v hišo. Susanin avto je še vedno bil pred hišo, zato je morala ukrotiti svojo jezo. Edward ji je sledil v koraku. Pred vrati sta se ustavila in se spogledala. Thomas in Susan nista bila kriva za njun prepir. Oba sta se zavedala, da jima ne smeta uničiti trenutka. Vstopila sta in odšla naravnost v dnevno sobo. Thomas in Susan sta sedela skupaj na kavču in se smehljala. Tudi ona dva sta se nasmehnila. Thomas je vstal in ju zmagoslavno pogledal.

»Susan se bo poročila z menoj,« je rekel ponosno.

»Oh, to je čudovito. Čestitke!« je veselo vzkliknila Deby in objela Thomasa, takoj nato je planila k Susan in tudi njo močno stisnila v objem in ji ponovno izrekla čestitke.

»Na to se pije!« je vzkliknil Edward, ko je potrepljal bratranca po hrbtu in nežno objel in poljubil bodočo svakinjo. Takoj je nalil štiri kozarčke viskija in jim jih izročil.

»Na ženina in nevesto, na srečno življenje!« je rekel Edward in dvignil svoj kozarček. Ostali so ga posnemali.

Nekaj trenutkov so se še veselili in načrtovali bližajoče dogodke ter čim hitrejšo poroko.

 

Hubert in Jack sta se vrnila le nekaj trenutkov po Susaninem odhodu. Deby je že pripravljala večerjo, medtem, ko sta se Edward in Thomas pomenkovala v dnevni sobi. Lahko je slišala veselje in nov val čestitk, ko je Thomas dedku in sinu povedal novico. Jack je pridrvel v kuhinjo in ji ves navdušen povedal svoje mnenje. Malo je še govoril o svojem popoldnevu, zanimalo ga je kako je ona preživela še eno uro vožnje. Sproščeno sta se pogovarjala in smejala. Deby ni hotela z ničemer pokazat, da sta se z Edwardom hudo sprla. Dobro ji je šlo od rok.

»Bi pogrnil mizo za večerjo?« je vprašala Jacka.

Takoj je skočil na noge in stopil do omarice, da bi vzel krožnike. Obstal je ob njej in jo resno pogledal.

»Bom res lahko živel tukaj?« je nelagodno vprašal.

»Seveda. Edward ti je obljubil, da lahko. Nikar ne skrbi zaradi tega,« ga je skušala potolažiti. Pobožala ga je po obrazu in se nasmehnila.

»Je tebi prav, da boš skrbela zame?« se fantič ni mogel otepsti nelagodnosti.

»Seveda mi je prav. Rada te imam,« je rekla nežno.

»Oh, tako rad bi imel tako mamo, kot si ti,« je dahnil fantič in jo objel.

Tesno ga je stisnila k sebi in mu v lase pritisnila dolg, počasen poljub. »Rada bi imela sina kot si ti.«

Jack se ji je nasmehnil, pograbil krožnike in urno odšel v jedilnico. Rahlo mu je bilo nelagodno, čeprav je bil vesel iskrenosti med njima.

Ni opazila Edwarda, ki ji je stopil za hrbet in tiho šepnil: »Pazi, želja ti se lahko izpolni.«

Rahlo je odskočila, ker jo je presenetil in ga nejeverno pogledala.

»Nisva pazila, prav lahko bi bila noseča,« je še tišje pripomnil in jo trdno držal za nadlaket, samo pol koraka stran od sebe.

»Ne skrbi, niso pravi dnevi,« je suho odvrnila.

»Veliko otrok se rodi, ker ženske mislijo, da niso pravi dnevi. Vsi Parkerjevi otroci so bili vedno dobro sprejeti, dobrodošli in ljubljeni. V kolikor sva spočela novo bitjece, bo rojeno, da si ne bi umišljala kaj drugega,« ji je že preteče zarenčal.

»Nikoli ne bi pomislila, da bi umorila nerojenega otroka!« je zasikala z zgražanjem.

»Dobro, samo, da se razumeva,« se ji je že rahlo nasmehnil. »Vsi otroci, so se vedno rojevali v zakonu, najin ne bo izjema.«

»Še nekaj časa ne bova vedela ali sem zanosila ali ne, čeprav verjamem, da ni mogoče, da bi. V vsakem primeru boš prvi zvedel,« je rekla predrzno in odrinila njegovo roko.

»Se kregata?« je žalostno vprašal Jack, ki se je vrnil po pribor.

»Ne. Samo o nekateri reči se ne moreva sporazumeti,« se mu je nasmehnila Deby. Še dobro da sta šepetala in fantič ni mogel ujeti okoli česa sta se pričkala. Res bi bilo nerodno, da družino vpleteta v svojo intimo.

»Prav,« se je nasmehnil Jack in s priborom spet odšel v jedilnico.

»Uživala sva. Ujemava se in dopolnjujeva. Dobro veš, da bi bilo v postelji veliko boljše. Oba goriva v istem poželenju, z isto strastjo. Zdaj, ko sva okusila drug drugega, ne bova zadovoljna brez intimnosti. Naslednjič, ko se bova ljubila boš moja zaročenka. Samo prstan si natakni na prst in se nehaj upirati,« ji je šepnil in jo goreče pogledal. Škatlico s prstanom je odložil v pleteno košarico s suhim cvetjem na robu kuhinjske nape. Samo ona dva sta zdaj vedela, da je tam, saj se je ni videlo.

»Ja res je, a naslednjič, ko se boš hotel ljubiti z menoj, boš to počel, kot moj ljubimec brez omembe poroke in brez neumnosti s prstanom. To ti ponujam. Vzemi ali pusti!« mu je vrnila tiho in začela rezati kruh.

Brez, da bi kaj oprijemljivega dosegel, je Edward odšel iz kuhinje.

 

Cel naslednji dan je deževalo. Deby si je našla delo, tako, da so bili moški več ali manj prepuščeni sami sebi v dnevni sobi. Thomas se je počasi začel pakirati. Toliko dela je na poljih, da ni hotel zgubljati časa. S Susan sta se domenila, da se bo preselil k njej še pred samim obredom poroke. Edward je opravil nekaj telefonskih klicev in si našel delavca, ki bo nadomestil Thomasa. Poskušal se je držati čim dlje od Deby, čeprav je vsak trenutek mislil na njo in koval načrte, kako jo prepričati v poroko. Bolj je on sanjal o poroki bolj se je ona oddaljevala iz njunega prijateljstva. Jack je po šoli bral domače branje. Dan je minil brez večjih zapletov ali napetosti. Tudi naslednji dan je bil siv in deževen. Thomas se je s svojimi stvarmi odpeljal k Susan. Deby je končno izpraznila in pregledala veliko omaro polno raznovrstnega materiala. Pri kosilu je ogovorila Edwarda.

»BI imel kaj proti, da iz tistih materialov sešijem novo posteljnino in kuhinjske krpe?« je lahkotno vprašala.

»Zakaj bi šivala? Če potrebujemo novo posteljnino ali krpe ali kar koli drugega, samo povej, ti bom dal denar in kupi,« je preprosto odvrnil.

»Zakaj bi kupoval, ko pa imaš polno omaro dobrega in lepega blaga?« je vprašala rahlo presenečeno.

»Lahko si privoščim,« je skomignil z rameni.

»Nisem rekla, da si ne moreš privoščiti! Imaš kakovostno blago, a ne vem zakaj ga hraniš. Rada šivam in takle dan je kot ustvarjen za taka dela,« je rekla še vedno presenečena nad njegovo trmoglavostjo.

»Nisem te hotel obremenjevati še s šivanjem. Če ti je v veselje, šivaj,« je skomignil z rameni in se ji nasmehnil. »Mislil sem, da bi po kosilu lahko imela še eno uro vožnje. Dobro bi bilo, da spoznaš tudi take razmere za vožnjo,« je veselo predlagal.

»Če misliš, da je zanimivo v nalivu obtičati v blatu, lahko poskusiva,« je rekla zgroženo.

»Dobro ti gre in cesta ni tako razmočena, ne bova obtičala,« se ji je zasmejal.

»Prav,« se je še sama nasmehnila.

Skupaj sta pospravila mizo in se odpravila v dež. Edward se je udobno namestil na sovoznikov sedež in jo poželjivo opazoval. Nista še zapeljala z dvorišča, ko ji je začel z žametnim glasom polnim strasti opisovati kako si jo želi. Priznal ji je, da je sanjal o njej in ji počasi in zelo nazorno povedal svoje erotične sanje. Opisal je vsak poljub in vsak dotik. Počasi jo je z glasom ljubkoval in ji razkrival svoje pohotne želje ter ji pričaral vsak njen odziv na njegove ustnice in prste, ki so brezsramno raziskovali njeno telo. Samo z besedami je razvnel oba, čeprav je disciplinirano sedel na svojem sedežu in svoje prste držal stisnjene v pesti v svojem naročju. Čeprav jo je vzburil je vztrajno gledala predse in previdno vozila.  Naredila je krog do potoka in obrnila avto nazaj proti domu. Ni več zdržala z njim in njegovimi strastnimi namigovanji.

»Moje pogoje poznaš,« je zamrmrala.

»Ti pa poznaš moje. Veliko zamujava, ker si navadna strahopetka,« je rekel nežno.

»Če ne bi bil trmast, bi lahko napredovala počasi, iz enega odnosa v drugega,« mu je vrnila samozavestno.

»Staromoden sem,« je zamrmral.

»Zadnjič te to ni ustavilo.«

»Zadnjič sem precenil položaj. Saj sem imel prstan s seboj in trdno namero, da boš moja v zakonu.«

»Zmotil si se.«

»Malenkost pa res. Ta vzdržnost je naporna za oba. Ne bodi trmasta in strahopetna, ker nisi taka. Ne zdiš se mi, da bi ravno spala z vsakim, torej ti nekaj pomenim. Želim si te. Hočem te za ženo,« je rekel samozavestno, ko je ustavila avto v garaži.

»Ja, nekaj mi pomeniš, a se vseeno ne bom poročila s teboj,« je rekla in izstopila. Na dovoz je ravno pripeljal neznan avto in urno je stekla proti hiši, saj je dež še vedno neusmiljeno padal.

Edward je gledal drugo najbolj opravljivo sosedo, ki se je kobacala iz avta. Tiho je zaklel in stekel za Deby. Hotel jo je razvneti in jo pripraviti do tega, da si ga bo želela in bo zaradi tega podlegla njegovi zahtevi za poroko, a je nehote povzročil nepotešeno bolečo potrebo po sprostitvi tudi sebi. Zdaj pa bo moral poslušati še vaške čenče in ustvarjati harmonično in idilično življenje o katerem bo drugim poročala gospa Sterwey.

Deby je vljudno sprejela gospo Sterwey. Skuhala je kavo in postregla s svežim sadnim biskvitom oblitim s smetano. Sedeli so v dnevni sobi z dedkom Hubertom in prijetno kramljali. Stari opravljivki so razkrili Thomasove in Susanine načrte. Gospa Sterwey je popila kavo in si postregla s kosom peciva nato pa polna novih čenč odhitela domov. Jack je prišel iz svoje sobe z domačo nalogo. Z Deby sta se umaknila v kuhinjo, da je dedek lahko nemoteno spremljal televizijski program. Edward, ki si ni želel pogovora z dedkom, ki bi mu sigurno navrgel kaj o odnosu z Deby, se je umaknil v svoj kabinet. Namesto, da bi delal je sanjaril o svoji postavni gospodinji.

 

Nekaj naslednjih dni je potekalo vse po ustaljenem redu. Mladi Erwin Homersby se je preselil v Thomasovo sobico in začel z delom na ranču. Vesten in delovni mladenič svojih triindvajset let, se je s svojo veselo naravo hitro vklopil v družino. Vreme se je izboljšalo in Edward je veliko časa prebil na svojih poljih ali ob živini. Deby je skrbela za hišo in vrt. Vsi so po tihem pogrešali zgovornega in vedno nasmejanega Thomasa. Po kosilu sta si Edward in Deby vedno privoščila kratko uro vožnje med katero sta vsakič vsaj z nekaj besedami omenila obojestransko poželenje, ki je vrelo med njima. Nobeden od njiju pa ni hotel popustiti svoji zahtevi. Med njima je spet prasketala energija in zatajevana strast. Edward je izkoristil vsak trenutek, da ga je preživel ob Deby, čeprav je s tem mučil oba.

 

Po večerji je Edward prišel k Deby v kuhinjo.

»Jutri bi lahko šla po nakupih. Mislil sem poklicati prijatelja, ki dela v izpitnem centru in te prijaviti na izpit. Prvo pomoč boš, glede na znanje, opravila brez problema, mogoče bi že jutri lahko imela izpit. Spotoma bi vzela še literaturo in te prijavila na teoretični del izpita,« je prijazno iznesel svoje premišljevanje.

»V kolikor misliš, da sem pripravljena, lahko,« je skomignila z rameni in nadaljevala s pomivanjem posode.

Stopil je bližje in ji umaknil pobegli pramen las z obraza. »Že kaj veš?« je nežno vprašal in jo nalahno poljubil pod ušesom.

Vedela je kaj jo sprašuje. Očitno je upal, da je noseča.

»Ne vem še,« je tiho odgovorila.

»Ni potrebe, da čakava. Če zdaj objaviva zaroko, nihče ne bo spraševal zakaj je otrok rojen prezgodaj in ne vsaj devet mesecev po poroki,« je nežno zašepetal.

»Nisem noseča. Nehaj s poroko!« je zasikala.

»Tega še ne veš,« se je nasmehnil in jo še enkrat poljubil na občutljivo točko pod njenim ušesom. Nato je samozavestno odšel v svoj kabinet. Ves napet in trd. Poželenje je pretilo, da mu zamegli razum. Hudiča, dosegla bo, da bo on popustil. Zdaj je premišljeval, da to mogoče ne bi bilo slabo. Poskrbel bo, da bo zanosila in potem se mu ne bo mogla več izmikati. Vsi so čakali na njuno objavo poroke. Vsi so verjeli, da med njima nekaj je. Prav tako, so vsi, ki so ga poznali, verjeli, da se bo poročil z njo. Lahko bi sklepali, da nočeta pokvariti Thomasu in Susan njunega slavja in zato čakata. V končni fazi pa ga je prav malo brigalo, kaj si mislijo sosedje. Hotel jo je in dobil jo bo. Dovolj neprespanih in nepotešenih noči je za njim. Udobno se je namestil v svoj stol in prižgal računalnik. Odločil se je. Če Deby hoče ljubimca, bo nekaj časa njen ljubimec. Kasneje jo bo prepričal, da svoj odnos poglobita in spremenita. Zdaj se je lažje posvetil svojemu delu.

 

Deby je pomila posodo in jo pospravila. Vzela je sir, ki se je zdaj že odcedil v svoji preši. Zamesila bo še testo, ki ga bo jutri spekla kot čajno pecivo. Po zajtrku bi se lahko lotila šivanja. Izbrala je že vse materiale in jih zrezala. Zdaj ji je ostalo samo še, da jih zašije. Misli so ji kljub načrtovanju opravil uhajale k Edwardu. Hudimana, zlezel ji je pod kožo. Z veseljem je živela in delala na ranču. Parkerjevi so ji bili všeč. Nekaj je čutila do Edwarda. To ni samo golo poželenje in potreba po njegovem telesu. Zakaj se je tako upirala poroki? S svojim vedenjem ji je dal vedeti, da si je želi. Nje, ne samo njenih ženskih sposobnosti vodenja gospodinjstva.  Zakon s postavnim rančarjem bi znal bit nadvse zanimiv in vsekakor bi uživala v takem življenju. Dovolj je stara, da bi res lahko imela otroke, ki si jih je tako želela. Videla je Edwarda z Jackom in prepričala se je, da bi bil odličen oče. Bolj je premišljevala o svojih vzrokih za odklonitev poroke, manj argumentov je našla. Odločila se je. Če Edward hoče ženo, jo bo dobil. Segla je v košarico s suhim cvetjem in vzela škatlico s prstanom ter jo previdno spravila v žep.

Zdaj se je lahko v miru posvetila testu. Dedek Hubert je pokukal k njej v kuhinjo in ji voščil lahko noč, nato pa odšel v svojo sobo. Tudi Erwin in Jack sta že odšla spat. Zunaj se je nepričakovano razbohotila nevihta. Dež je udarjal v steklo na oknu in nekajkrat se je močno zabliskalo, oddaljeno bobnenje je pričalo o besu narave. Testo je pospravila v hladilnik, pospravila je kuhinjo, ugasnila luč in se odpravila v svojo sobo. Hiša je bila tiha in razen luči na hodniku temna. Ugasnila je luč in odprla svoja vrata. Takrat je zaslišala odpiranje Edwardovih vrat. Obrnila se je in ga pogledala. Nova strela je razsvetlila nebo. V hipu je stal pri njej in jo nalahno prijel za ramena.

»Če želiš le ljubimca, ga boš tudi dobila,« je šepnil predno se je polastil njenih ustnic. Počasi jo je s svojim telesom porival v sobo. Zaprl je vrata in jo odvedel do postelje. Ves čas jo je nežno ljubkoval in poljubljal. Čeprav je gorel od strasti je nežno božal njen hrbet in počasi začel slačiti njena oblačila, ki so pozabljena obležala na tleh ob postelji. Sam je bil samo v majici in boksaricah. Ko je odvrgel vsa njena oblačila se je urno znebil še svojih in jo nežno položil v posteljo. Ljubil se je z njo, nežno, počasi in temeljito. Njegovi poljubi in dotiki so razvneli vsak živčni končič v njenem telesu. Prijetno je drgetala pod njegovimi spretnimi prsti. Poljubljal jo je lačno in zahtevno, nato se je počasi lotil njenega vratu in jo držal na robu razuma. Z občutkom zatajevane strasti se je počasi lastil njenih dojk, dokler so prsti raziskovali vlažno ženskost. Počasi se je premikal po njenem telesu, dokler se z ustnicami ni ustavil na njenem hribčku med drobnimi kodri. Razvnel jo je, da ga je že roteče prosila za odrešitev. Počasi si jo je vzel in potešil neustavljivo potrebo, ki je vrela v obeh. Obležala sta tesno prepletena. Njuno dihanje se je počasi umirjalo, telesi sta se počasi hladili v nočnem zraku. Vstal je le toliko, da je odmaknil pregrinjalo in ju pokril z njeno odejo. Tesno jo je privil ob svoje telo in začel počasi poljubljati. Njegova noga je počivala prek njenih in njegov ponovno vzburjeni ud se je ugnezdil ob njen bok. S prsti jo je počasi božal in razvnemal. Rahlo ga je odrinila in poskušala vstati.

»Kam bežiš?« je uspel hrapavo vprašati.

»Nikamor ne bežim. Rada bi nekaj vzela,« je prav tako zamolklo odgovorila in vstala iz postelje. Začela je tipati po svojih oblačilih.

»Mislim, da je prepozno za zaščito,« se je nasmehnil.

»Ne iščem tega. In ja, zdaj je prepozno. Prvič verjetno nisva ustvarila naslednjega Parkerja, a zdaj je pravi čas in mogoče boš res še prehitro očka,« je rekla in prižgala lučko na nočni omarici.

Občudujoče jo je opazoval. Njeno skladno, golo telo. Rahlo zardelo od njegovih poljubov in dotikov.

»Pridi nazaj,« je rekel poželjivo in stegnil svojo roko proti njej. Ni še umiril svojih hormonov. Zdaj ne bo mislil na naslednjega Parkerja, ko pa je še sam imel toliko ne potešenih strasti.

Vzela je, kar je iskala in prijela njegovo dlan, ter se vrnila v njegov objem. Takoj jo je strastno in lačno poljubil. Od poželenja se mu je meglilo pred očmi, spet se je polastil njenega mehkega telesa, jo božal pri tem pa goreče poljubljal. Predala se mu je. Pustila je, da jo potegne v nov val strasti. Tokrat se mu je hotela oddolžiti in se je nežno lotila njegovega telesa. Strast je prevzela vajeti in hitro sta se lačno lotila drug drugega in se združila v prvinskem nagonu. Obležala je pod njim. Potešena in zadovoljna. Le malenkostno se je premaknil, da je ne bi zadušil pod seboj. Zdaj je dobila malo prostora in je izpod vzglavnika, kamor jo je prej porinila, izvlekla škatlico. Počasi jo je odprla in iz nje vzela prstan ter mu ga podala.

Presenečeno jo je pogledal.

»Predno sem prišla gor sem se odločila in ga vzela. Nameravala sem priti k tebi, a si me prehitel,« se je nasmehnila.

Sedel je v posteljo in jo občudujoče gledal. »Se boš poročila z menoj?« je vznemirjeno dahnil vprašanje in ji na prst nadel prstan.

»Ja, poročila se bom s teboj,« je uspela odgovoriti predno se je polastil njenih ustnic.

»Cenim gesto, da si hotel pristati na mojo zahtevo in biti le moj ljubimec,« je uspela šepniti med poljubom.

Ni ji hotel kvariti veselja in ji povedati, da je to bila le vmesna postaja, do dokončnega cilja, da jo spravi v zakon. Vesel svoje sreče in njene predaje se je ponovno ljubil z njo. Počasi in predano. Strastno. Zaspala sta srečna, potešena in objeta. Za oknom je še vedno bobnela nevihta, ki se je nista zavedala.

 

Deby je skuhala kavo in jo kot po navadi pripravila na pladenj, da jo je dedek lahko odnesel Edwardu in Erwinu. Ko je dedek vstopil v kuhinjo in ji voščil dobro jutro, tako kot vedno, ga je pričakala z nasmehom na obrazu. Dedek jo je z zanimanjem opazoval. Zarotniško se mu je nasmehnila.

»Oba sva popustila,« je tiho rekla in mu pokazala prstan na svojem prstu.

Objel jo je in jo poljubil na obraz. »Hvala bogu, da sta prišla k pameti, še predno bi kdo znorel,« se je zasmejal in odnesel pladenj.

Pripravila je zajtrk in šla zbudit Jacka. Fantič se je ves zaspan primajal v jedilnico. Moški so mu sledi tik za petami. Posedli so se in si naložili  hrano.

»Čeprav dedek že ve,« je začel Edward in sumničavo pogledal Deby, »je prav, da povem na glas še vama. Z Deby sva se sinoči zaročila.«

»Res? Super. Juhu,« se je v trenutku zbudil Jack in skočil s svojega stola, da je lahko objel Deby.

»Čestitam,« je veselo pripomnil Erwin.

»Hvala,« sta v glas odgovorila Deby in Edward.

Jack je končno sedel na svoje mesto in veselo pogledoval od Deby k Edwardu in nazaj.

»Jej, šolski kombi te ne bo čakal,« mu je nežno rekla Deby in se še sama lotila hrane.

»Vem. Ampak, to je tako super. Zdaj boš moja prava teta,« je še vedno vzburjen čebljal Jack s polnimi usti.

»Z Deby greva v mesto po nakupih. Spotoma jo bom prijavil še za vozniški izpit. Tudi poroko bova morala prijaviti. Počakala, bova, da se najprej vzameta Thomas in Susan,« je Edward veselo nadaljeval normalen jutranji pogovor, pri tem pa občudujoče opazoval svojo zaročenko.

»Kaj pa, če bi naredili skupno poroko? Zvečer ju povabi na večerjo, da se pomenimo,« je predlagala Deby.

»To bo najin najlepši dan v življenju, si ga res želiš deliti?« jo je nejeverno vprašal.

»Tukaj ste preprosti ljudje. Zakaj bi komplicirali? Rada imam Thomasa in Susan je prav prijetna ženska. Svoj najlepši dan bi rada delila z ljubimi osebami,« je rekla preprosto.

»Prav,« je pokimal Edward in se ji nasmehnil. »Predno odideva v mesto, ju bom poklical.«

Vrnila mu je nasmeh in začela spraševati o naročilih za nakupe.

 

Med vožnjo je Edward poročal o svojem pogovoru s Thomasom. Zvečer bosta s Susan prišla, da se pomenijo in natančno dogovorijo o prihajajoči dvojni poroki na Parkerjevem ranču. Ves čas je Edward pogledoval k Deby in se ji smehljal.

»Oh, nehaj že. Obnašaš se kot šolar, ki ima prvo punco,« je rekla na videz jezno in skozi smeh.

»Saj si prvič moja. Boš moja prva in edina žena,« ji je vrnil ljubeče.

»Kdaj si kupil prstan? Predvidevam, po škatlici, da to ni prstan tvoje mame,« je vprašala radovedno.

»Mamin prstan je lep in je tudi tvoj, a nekako nima prave energije, da bi te z njim zaročil. Kupil sem ga takrat, kot Thomasovega. Ko si se ujezila na naju z zlatarjem in odkorakala proč, mi ga je pokazal. Nisem se mogel upreti. Lahko bi se ustavila pri zlatarju in mu povedala novico, prijazen gospod se mi je zdel.«

»Ja, lahko bi se ustavila pri zlatarju. Prstan je prelep. Všeč mi je belo zlato,« je tiho rekla in pogledala skozi okno v prebujajočo se naravo predmestja.

»Torej si želela prstan in si zato popustila in se zaročila z menoj?« jo je izzival.

»Seveda! Mar ne opaziš, da sem nora na bleščeče dodatke,« se je zarežala i s prstom krcnila svoje majhne uhančke iz belega zlata, edini nakit, ki ga je nosila od kar je prišla na ranč. V lični šatulji je sicer imela nekaj lepih kosov nakita iz belega zlata in srebra, a jih je le redko uporabljala.

»Zakaj si se premislila?« je tiho, a resno vprašal.

»Všeč si mi, med nama obstaja neka posebna energija. Rada te imam. Všeč mi je tvoja družina. Všeč mi je življenje na ranču. Dovolj sem stara, da vem kakšno življenje si želim. Prišel je čas, da grem v svojem življenju naprej. Glej, v Waci imam dvosobno stanovanje, nekaj dobro naloženega denarja v vrednostnih papirjih in nekaj prostih prihrankov. Zaradi finančnega položaja se mi ni treba poročiti, ne s teboj, ne s komer koli drugim. Ko sem ostala brez službe mi ni bilo treba takoj najti novo zaposlitev, lahko bi si privoščila nekaj mesecev brezposelnosti in pri tem ohraniti svoje premoženje. Potrebovala sem spremembo. Potrebovala sem čas, da se odločim kaj hočem v življenju. Ob tebi sem spoznala, da si želim prihodnost s teboj,« je iskreno iznesla svojo resnico. »Ne glej me tako presenečeno!« je še vzkliknila, ko je videla njegov izraz na obrazu.

»No, ugotovil sem, da pravzaprav zelo malo vem o tebi. Niti pomislil nisem na tvoje finančno stanje. Meni gre prav dobro, ne potrebujem tvojega denarja. Samo zanimalo me je, zakaj se boš poročila z menoj. Čeprav verjameš, da te hočem samo zato, ker se dobro ujameva v strasti in ker potrebujem gospodinjo, se bom s teboj poročil, ker te želim ob sebi. Rad bi imel otroke s teboj. Potrebujem te, ker si moja manjkajoča polovica.,« je priznal, zdaj že sproščeno.

»Nihče se ne poroči samo zato, ker potrebuje nekoga, da mu čisti in kuha. Čeprav si praktičen človek, se ne bi vezal na nekoga zaradi tako banalnega vzroka. Čeprav boš zdaj privarčeval mojo plačo,« se je zasmejala in ga rahlo pobožala po obrazu, saj sta ravno prispela pred veleblagovnico.

Parkiral je avto in se istega hipa obrnil in jo poljubil. »Tvojo plačo bova spremenila v sklad za najine otroke,« je zamrmral ob njenih ustnicah, saj ji ne bo dovolil imeti zadnjo glede njegovega upravljanja s financami, čeprav je že zdaj vedel, da bosta skupaj upravljala vse na ranču. Ravno, ko se je odmaknil od njenih ustnic je s kotičkom očesa opazil postavo ob avtu. Prepričan je bil, da je gospa Urbant videla poljub. »Gospa Urbant je tukaj, ne moreva se ji izogniti. Naj ji poveva novico?« je tiho vprašal predno sta izstopila. Spogledala sta se in oba istočasno odkimala ter se zasmejala. Izstopila sta iz avta. Edward se je takoj znašel ob Deby. Vljudno sta pozdravila opravljivo matrono in z njo izmenjala nekaj vljudnih besed. Nato sta se odpravila po nakupih.

»Si videla kako so se ji oči zasvetile, predno sva stopila naprej? Šele takrat je opazila prstan na tvojem prstu. Iz vljudnosti ni mogla za nama, da bi povprašala,« se je zarežal Edward, ko sta bila varno v trgovini.

»Mislim, da bomo danes dobili obisk. Katera iz društva vaških čenčaric še ni bila na obisku?« se je zahihitala Deby.

»Mislim, da bo tokrat gospa Arwen dežurna,« je z na videz zamišljenim obrazom odgovoril Edward in jo objel čez rame ter jo poljubil na sence.

 

Domov sta se vrnila v času dopoldanske malice. Dedek Hubert in Erwin sta sedela za mizo na verandi in jedla malico, ki jo je Deby pripravila zjutraj. Erwin jima je pomagal znositi stvari v hišo. Edward mu je dal do kosila prosto. Sam je pomagal Deby pospraviti nakupljeno. Ni zamudil priložnosti, da jo potegne v svoj objem in se polasti njenih ustnic. Napoditi ga je morala iz kuhinje, da je lahko skuhala kosilo. Vdan v usodo je odšel k dedku v dnevno sobo. Tam sta premlevala o možnostih za poročno veselico. Čeprav je Edward vedno naredil po svoje, se je vedno posvetoval s svojo družino. Srce se mu je ogrelo, ko je pomislil, da bo zdaj lahko svoje dvome in odločitve predebatiral z Deby. Prisluškoval je zvokom iz kuhinje, kjer se je njegova izbranka smukala odkar sta se vrnila. Uspešno dopoldne je za njima. Nabavila sta vse potrebno. Prijavil jo je na vozniški izpit. Naslednji teden bo imela izpit iz prve pomoči ter izpit iz teorije, pri pripravi katerega ji bo pomagal. Dobila sta knjigo in poizkusna vprašanja. Zdaj je ostalo, da se vse to nauči. Istega dne bo imela še uro vožnje z inštruktorjem, ki bo ocenil ali je pripravljena na izpitno vožnjo.  Če bo vse teklo tako, kot si je zamislil, bo še pred poroko imela izpit v žepu. Sproščeno je sedel v svojem domu in užival v svoji skoraj popolni sreči. Da bi bil popolnoma srečen, si je želel, da bi ga Deby ljubila. Rekla mu je, da ga ima rada, a tudi za Thomasa je rekla, da ga ima rada, tako kot dedka in Jacka. Je zahteval preveč? Tudi sam ji ni rekel, da jo ljubi. Jo je? Nekaj je čutil, samo ni bil prepričan ali je to ljubezen. Ženske so to po navadi vedele. So moški sploh lahko čutili tako? Že res, da je njegova, a manjkalo mu je njeno priznanje, da njeno srce bije le zanj. Je njegovo bilo le za njo? Mislil je da je, a ni bil prepričan.

 

Kot je Edward predvideval, se je po kosilu oglasila gospa Arwen. Prišla je na vljudnostni obisk, saj še ni uspela spoznati nove gospodinje. Mimogrede se je dotaknila Thomasove poroke in šele nato omenila, da je slišala, da se tudi med njima nekaj plete. Edward ji je radostno sporočil radostno novico, da sta zaročena. Seveda ji je to povedal čisto med njimi, saj novice še nista oznanila. Najprej sta hotela povedati Thomasu in Susan in ju vprašati za dvojno poroko. Ker je seveda še vse tako sveže in nedorečeno, je prosil, naj za enkrat ne izda njune skrivnosti, čeprav je vedel, da bo novica še danes zaokrožila po okrožju in jima prihranila obveščanje sosedov. Gospa Arwen se je še nekaj vljudnostnih minut pogovarjala z njimi, nato pa z izgovorom, da mora skuhati večerjo in obesiti perilo, ki se je nedvomno že opralo, odhitela proč.

»Edward, kapo dol. Od nekdaj si bil prebrisan in sposoben. Vsekakor ceneje in hitreje, kot bi zaroko objavila v lokalnem časopisu,« je skozi smeh rekel dedek.

»Vsekakor, take priložnosti nisem smel zamuditi,« se je nasmehnil Edward.

»Vedela sva, da bo prišla. No, Edward je predvideval, da bo ona prišla. V mestu sva srečala gospo Urbant, ki je prepozno opazila moj prstan in je ostala prikrajšana za informacijo,« se je zabavala tudi Deby. Nekaj časa so še sami opravljali opravljivo sosesko, nato so se posvetili svojim opravkom. Deby je v kuhinji imela uro matematike z Jackom, dokler so moški delali zunaj. Vmes je pralni stroj opral perilo in Deby ga je odnesla ven, da ga obesi. Takoj je k njej prišel Gabe s svojo palico in zahteval pozornost. Nekajkrat mu je vrgla palico in se posvetila obešanju perila. Ni opazila vrveža okoli gospodarskega poslopja, prav tako ne mladega konja, ki je ušel iz svoje ograde. Gabe je lajal, a to ni bilo nič nenavadnega. Ko je zaslišala topotanje za svojim hrbtom se ni obrnila, saj se je Gabe vedno ustavil le tik pred ali za njo. Skozi lajež je slišala svoje ime. Obrnila se je in v zadnjem trenutku opazila konja, ki je drvel proti njej. Odskočila je. Gabe je pritekel in konja usmeril nazaj proti odprtemu dvorišču. Stala je vkopana v mestu z široko odprtimi očmi. V hipu so jo objele močne roke in jo trdno privile v jekleni prijem ter stisnile ob znan prsni koš.

»Si dobro?« jo je živčno vprašal Edward.

Samo pokimala je. Ni uspela izgovoriti niti besedice. Ni se bala konj, a nenavaden dogodek jo je malo prestrašil. Zgodilo se je tako hitro in nepričakovano. Konj niso nikdar spuščali v sprednje dvorišče in tudi sanjalo se ji ni, da bi se lahko mlad žrebec tako zmedel in podivjano tekal sem ter tja. Nekajkrat je globoko vdihnila in se poskušala rešiti Edwardovega objema. Ni ji dovolil. Še tesneje se jo je oklepal in jo rahlo zibal sem ter tja.

»Oh, Deby ljuba, tako sem se ustrašil. Ta konj je tako mlad in ušel je iz staje, pri tem se je pošteno udaril v samokolnico ter čisto zbezljal. Si res dobro?« je mrmral v njene lase in jo poljubljal v senca.

»Deby, ljubim te. Zdaj vem, da te resnično in iskreno ljubim. Lahko bi te izgubil. Poteptal bi te lahko. Sreča pa zna Gabe usmerjati čredo in je uspešno posredoval. Presneti pes je tako zvest, pameten in predan, da si zasluži ime heroja,« je kar vrelo iz njega. Resničen strah mu je odprl srce.

»Dobro sem. Res,« je mrmrala Deby v njegov prsni koš in ga ponovno skušala odriniti.

Malo je popustil svoj objem in se za nekaj milimetrov premaknil. Zazrl se ji je v obraz in jo hitro poljubil. Ni mogel verjeti, da je res dobro in nepoškodovana.

Opazila je njegov prestrašen pogled. Pobožala ga je po obrazu in ga še sama hitro poljubila. »Dobro sem, ne skrbi,« ga je skušala pomiriti. Sama se je umirila. Nasmehnila se mu je. »Pojdi pogledat kaj je s konjem. Dobro sem. Tudi Jack je pritekel ven zaradi zmede, ki je nastala. Z menoj bo tukaj, dokler ne obesim še preostalega perila,« je rekla in presenečeno pogledala nepoškodovano košaro s perilom nedaleč stran. »Pojdi,« je rekla že strogo, saj je kar stal in strmel v njo.

Počasi se je obrnil, pogledal Jacka in odšel k Erwinu, ki je uspel ukrotiti konja.

Deby se je nasmehnila Jacku in ga pobožala po laseh. »Dobro sem, nisem pričakovala konja med svojim perilom, ustrašila sem se malo, ker me je presenetil s hrbta. Vrzi Gabu palico, zasluži si malo igre za svoje herojsko dejanje, kasneje ga bova nagradila še z ostanki mesa iz juhe,« mu je prigovarjala, saj je tudi fantič deloval prestrašeno.

Samo pokimal ji je in pobral Gabevo palico, ki je ležala poleg njega, saj je Gabe čakal na igro.

Jack se je igral z Gabom, ona pa je lahko obesila perilo do konca. V misli so se ji vrinile Edwardove ljubeče besede. Rekel ji je, da jo ljubi. Rekel in resno mislil. Lahko je prebrala prvinski strah v njegovih očeh. Ljubil jo je. Srce ji je hitreje utripnilo, nerazložljivo ščemenje se je polastilo njenega želodca in noge je imela rahlo mehke. Je to ljubezen? Da veš, da te nekdo, ki ti nekaj pomeni, ljubi. Ga je ona ljubila? Saj mu je rekla, da ga ima rada. Ne tako, kot njegovo družino, ne, njega je imela močneje rada. Se je v tem času zaljubila vanj? Ga je ljubila? Bi ona otrpnila od straha, če bi konj dirjal proti Edwardu? Seveda bi. Saj se je odločila, da se do konca življenja zaveže njemu. Rekel ji je, da je njegova manjkajoča polovica. Mar ni sama sebi priznala, da je on njena manjkajoča polovica? Le koga slepi? Seveda se je zaljubila v Edwarda. Ljubila ga je. Mogoče ji besede res niso šle z jezika, a njeno srce in njen razum sta poznala resnico. Ves strah pred prihodnostjo je izpuhtel. Skupaj bosta vedno našla rešitev in pot naprej. Normalno, da se bosta tudi kdaj pa kdaj skregala, a vedno bosta vse težave prebrodila, saj se ljubita. Z nasmeškom na obrazu je pobrala prazen škaf in namignila Jacku ,da se vrneta v hišo in dokončata nalogo ter pripravita večerjo.

 

Naslednja dva tedna sta minila, kot bi mignil. Lepo vreme je omogočalo delo zunaj na poljih. Jack je imel še zadnje pomembne teste v šoli. Učila je za vozniški izpit, ki ga je tudi opravila. Ko sta šla z Edwardom na teoretičen del, je uspela opraviti vse v enem dnevu. Edwardov prijatelj iz državne komisije, ji je to omogočil kot poročno darilo. Ni spraševala, a vedela je, da je za njo priredil kar nekaj pravil in ji pri tem še malo pogledal skozi prste. Zdaj je imela izpit in darilu ni hotela gledati v zobe. Ni prosila za to, a je vesela sprejela vse kar so ji dali. Tudi poročno obleko so uspeli popraviti in jo prilagoditi za njo v rekordno kratkem času. Okoli obleke sta se z Edwardom nekajkrat skregala saj ji jo je on hotel kupiti. Na koncu pod Susaninim pritiskom je moral popustiti in pustiti, da si Deby sama plača obleko, ki jo bo lahko videl šele v nedeljo, ko jo bo čakal pred improviziranim oltarjem, ki ga bodo postavili pred hišo. Užaljeni Edward je moral obljubiti, da bo tudi samo postavitev in okrasitev dvorišča prepustil Deby in Susan. Seveda so okoliške gospodinje vztrajale in tako dobile priložnost pomagati pri pripravah. Vsi so nekako pomagali, razen obeh ženinov, ki sta se lahko pritoževala le ene drugemu.

 

Pri Parkerjevih na ranču Green house se je trlo ljudi. Vsi so veseli pričakovali poroko, dvojno poroko. Poroke v teh krajih že dobrih pet let ni bilo. In sedaj bodo priče kar dvema zaobljubama. Množica je občudujoče opazovala pripravljeno in lično okrašeno dvorišče pred družinsko hišo. Ženske, ki so pomagale pri okrasitvi so se zadovoljno muzale in na videz skromno sprejemale pohvale. Deby in Susan sta si prilastili zgornje nadstropje in ženina sta se lahko le živčno sprehajala po pritličju. Končno je napočil slavnostni trenutek. Glasbeniki so začeli z uvodno melodijo. Prvi ženin, Thomas, se je postavil pred oltar. Ob njem je stal Edward, njegova priča. Na drugi strani je stal Susanin sin, ki bo njena priča. Vsi trije so nestrpno pogledovali v vhodna vrata, skozi katera bo Jack pripeljal nevesto. Dedek je pokukal v hišo in glasbenikom dal znak, da spremenijo melodijo, saj je bila nevesta pripravljena. Jack je samozavestno popeljal Susan skozi vrata in proti oltarju. Množica je veselo in navdušeno vzdihovala. Nevesta je nosila prelepo bež obleko z ozkim životcem in dolgim, nabranim krilom, ki se je skoraj dotikalo tal. V sklenjenih prstih je držala bogat šopek rdečih vrtnic. Z nasmeškom je gledala svojega bodočega moža. Obred je bil preprost, a ganljiv. Ženin je poljubil nevesto in jo ponosno obrnil proti zbranim pričam. Čestitke so prihranili za kasneje. Thomas je pomagal ženi sesti v prvo vrsto, sam se je postavil poleg Edwarda, saj je bil on njegova priča. Deby si je za pričo izbrala dedka. Trojica je zdaj pogledovala proti hiši od koder bo Jack pripeljal še Deby. Glasba se je spremenila in najavila prihod neveste. Edward še nikoli ni bil tako živčen in tako napet, v pričakovanju, da vidi svojo izbranko. Ko sta Jack in Deby zakorakala proti njemu so vsi ostali brez glasu in sape. Edward je pozabil dihati, tako ga je prevzela. Rahlo osupla je strmela v svojega bodočega moža. Ni ga še videla v obleki. Očaral jo je. Ljubila ga je, a mu še ni nikdar izjavila svoje ljubezni, kar se ji ni zdelo prav in pošteno. V svoji beli obleki, po kroju podobni Susanini z izvezenimi belimi vrtnicami v krilu je delovala čarobno. Nosila je šopek iz nežno roza vrtnic. Edwardu je podarila nebeški nasmešek, ko mu je Jack predal njeno dlan. Tudi ta obred je bil preprost in ganljiv. Izmenjala sta si zaobljube. Edward je poljubil svojo ženo. Med glasnim aplavzom, dokler so bile njune ustnice še skoraj združene je odločno šepnila: »Ljubim te, Edward. Z vsem svojim srcem te ljubim.«

Njene besede so ga zadele naravnost v srce, ki se je od sreče samo še povečalo. »Ljubim te, Deby. Z vsem svojim srcem te ljubim,« je rekel in se ponovno polastil njenih ustnic. Samo, da so se njune ustnice malenkost ločile je Deby še dahnila: »Zdaj že vem. Noseča sem.« Edward ni čakal, takoj jo je prižel tesno k sebi in se ponovno lotil njenih ustnic, ne meneč se za vzklikajočo množico na njunem dvorišču. Radosti tega dne ne bo nikoli pozabil, tako kot ne bo nikoli nehal ljubiti svoje žene.