Objavil/a Maja in Ljubezenske zgodbe
Green house
Dež je spral Å¡e zadnje sledi zime. Veter se je poigraval z golimi vejami drevja v bližnjem mestnem parku, ko je Deby s poÄasno kretnjo spustila roleto na svojem oknu.Â
Otopelo se je obrnila in napotila proti kuhinji. Z nemim užitkom je naredila požirek vroÄega Äaja, globoko vdihnila, da se pomiri in odtipkala telefonsko Å¡tevilko, ki jo je naÅ¡la na koncu oglasa. Pred tremi dnevi je ostala brez službe. Pregledala je vse oglase in ta je bil edini, ki se ji je zdel obetajoÄ.
Že res, da ima rada svoje majhno stanovanje v centru mesta, a bila je pripravljena iti od tu. Sama ga je opremila in v njem se je odliÄno poÄutila. Bil je njen varni pristan. Toda zdaj, po grdi, nepriÄakovani odpovedi, si je želela nekam proÄ, stran od mestnega vrveža in lažnih prijateljev. V sluÅ¡alki je posluÅ¡ala ponavljajoÄi pisk zvonjenja.
Edward je se je ob zvoku telefona zdrznil. Grdo je zaklel, ko mu je krožnik spolzel iz rok in se razbil na ploÅ¡Äicah pod njegovimi nogami. Obrisal je mokri roki v kuhinjsko krpo, ponovno zaklel, ker je moral sam opravljati gospodinjska dela in dvignil sluÅ¡alko. Zaradi neznane Å¡tevilke na ekranu telefona je uradno in poÄasi rekel: »Edward Parker, ranÄ Green house.«
»Pozdravljeni, sem Deborah Somevill, kliÄem zaradi vaÅ¡ega oglasa za gospodinjo,« je zasliÅ¡al prijeten ženski glas v sluÅ¡alki.
Srce mu je hitro poskoÄilo, že tri mesece je neuspeÅ¡no iskal gospodinjo. To je bil Å¡ele Äetrti klic glede oglasa. Predhodne tri kandidatke so se poslovile takoj, ko so sliÅ¡ale njegovo ponudbo. Vseeno se je odloÄil za resnico, zato bo novi kandidatki predstavil stvari take kot so, Äeprav je krvavo potreboval gospodinjo, Å¡e posebno zdaj, ko se je marec iztekal in je bilo na ranÄu veliko dela s katerim je bil v zaostanku.
»Halo, gospod Parker, ste še tam?« ga je ženski glas vrnil v stvarnost.
OdkaÅ¡ljal se je: »Halo, se opraviÄujem za kratek premor, kliÄete glede mojega oglasa?  Ja, Å¡e vedno iÅ¡Äem gospodinjo.« Malo je pomolÄal, se prestopil ter si z nezavedno kretnjo Å¡el z roko skozi lase in nato suvereno nadaljeval: »Ne bom vas zavajal. Potrebujem gospodinjo za ranÄ. Potrebujem nekoga, ki bo skrbel za hiÅ¡o, saj veste, da nam bo kuhal, Äistil, pral in likal. Poleg je potrebno skrbeti Å¡e za manjÅ¡i zelenjavni vrt ob hiÅ¡i. Tukaj živimo Å¡tirje moÅ¡ki. Dedek Hubert, moj bratranec Thomas, njegov desetletni sin Jack ter jaz. NaÅ¡ ranÄ je dobre pol ure vožnje severno od Whitneya in najbližji sosed je oddaljen slabih petnajst minut vožnje. Bi vam to ustrezalo?«
»Mislim, da bi to bilo Äisto sprejemljivo. Predvidevam, da bi živela z družino in bi moj delavnik bil 24 ur na dan?« se je nasmehnila.
»Pravilno predvidevate, žal to ni služba za osem ur, to bo pravzaprav, naÄin življenja,« ji je pritrdil sogovornik in po kratkem premolku nadaljeval, »povejte mi kaj o sebi in zakaj mislite, da ste prav vi pravi za to delo?«
Deby je ponovno vdihnila in poÄasi zaÄela: »Stara sem enaintrideset let, samska sem, ne pijem in ne kadim, nimam družine ali kogar koli pomembnega, zato mi ni problem spremeniti naÄina življenja. Po poklicu sem vzgojiteljica, zaradi zmanjÅ¡evanja oddelkov sem ostala brez službe in vaÅ¡ oglas se mi je zdel ravno pravÅ¡nji zame. Želim si stran iz mesta. Že od nekdaj mi je mirno podeželsko življenje bolj pri srcu od mestnega. Pri Å¡tirinajstih sva z dedkom ostala sama. Dedek je že takrat bil bolehen in sem sama dobrih deset let skrbela zanj in za majhno hiÅ¡ico z vrtom, ki sva jo imela v predmestju Wace. Glejte gospod Parker, potrebujem službo. Ne bojim se dela. Vsa naÅ¡teta dela mi ne delajo problemov. Prosim, dajte mi priložnost, Å¡e vedno me lahko odslovite, Äe vam ne bom ustrezala,« je rekla s tiho proÅ¡njo v glasu.
Edward je komaj krotil radost, njegove tihe molitve so bile usliÅ¡ane. KonÄno je naÅ¡el nekoga, ki bo prevzel breme gospodinjstva z njegovih ramen. Odkar je Thomasova žena Mary umrla, so Å¡le stvari glede gospodinjstva samo navzdol. Dobre dve leti jim je gospodinjila ovdovela gospa Hillbert, toda zdaj so jo leta dohitela in zdravje ji je opeÅ¡alo, zato je dala odpoved in se preselila k hÄerki v Whitney. Ni smel pokazati veselja in hvaležnosti, saj bi lahko pomislila, da je z njimi kaj narobe in bi si premislila, zato je poÄasi rekel: »Prav imate, gospodiÄna Somevill. Najbolje bo, da vam dam priložnost, da pokažete ali ste sposobni za to delo. Kdaj bi vas lahko priÄakoval?«
Deby si je oddahnila, veselo je nadaljevala: »Jutri bi lahko prišla z avtobusom do Whitneya, v kolikor  vam to ustreza? Pogledala sem vozni red, avtobus prispe v Whitney ob 17.30.«
»Ob 17.30 vas bom Äakal na postaji. Nasvidenje do jutri,« ji je zaželel in ko mu je odzdravila je prekinil zvezo in se glasno zasmejal. Z urnimi koraki je stopil v dnevno sobo in z žareÄim pogledom zaobjel svojo družino, ki je sedela pred televizijskim ekranom in razpravljala o oddaji, ki so jo spremljali.
»Kaj?« je kratko vpraÅ¡al Thomas in s priÄakovanjem gledal bratranca.
Edward jih je opazoval in se skrivnostno nasmihal. »Dobili smo gospodinjo! Jutri popoldne jo grem poÄakat na postajo v Whitney,« se je zdaj glasno zasmejal.
Jack je energiÄno zaploskal, dedek se je samo nasmehnil in pritrdilno pokimal.
»Super! KonÄno!« je kratko komentiral Thomas in se Å¡e sam zasmejal.
Na drugem koncu države se je Deby konÄno sprostila in je vsa mehka obsedela za mizo. ÄŒez nekaj trenutkov se je glasno zasmejala in radostno dvignila obe roki, droben vrisk veselja ji je izletel iz ust. OdloÄila se je, da bo takoj spakirala svoje stvari, da bo jutri imela dovolj Äasa, da pospravi stanovanje, ki bo zdaj nekaj Äasa stalo zaklenjeno in prazno.
Edward je priÅ¡el petnajst minut prezgodaj. Sedel je na eno od treh lesenih klopi ob dolgi, nizki stavbi avtobusne postaje. Pred njim so stali skoraj prazni peroni, eden od avtobusov je ravnokar odpeljal in prvi, ki bo priÅ¡el, bo avtobus iz Wace s katerim bo priÅ¡la njegova nova gospodinja. Zadovoljno je opazoval prometno cesto, ki je peljala poleg postaje. V mislih si je za hip poskuÅ¡al predstavljati gospodiÄno Somevill. Iz povedanega je predvideval, da je pusta, dolgoÄasna in umirjena ženska. Najbrž je majhna, okrogloliÄna, povpreÄna ženska v staromodni opravi. Takoj nato so se mu misli zaÄele vrteti o ranÄu in delal si je seznam opravil ter poizkuÅ¡al doloÄiti kje naj zaÄne z deli. ÄŒeprav je njegov bratranec bil priden delavec, je bil samo to, delavec. Vse odloÄitve in vodenje je prepustil Edwardu, konec koncev ranÄ je njegov. Iz zamiÅ¡ljenosti in naÄrtovanja se je spustil na realna tla takoj, ko je  avtobus ustavil pred njim. Lenobno je vstal in prviÄ opazil, da ni edini, ki koga Äaka. Opazoval je ljudi, ki so sestopali. Nekaj jih je suvereno zakorakalo mimo njega, otrok je stekel dedku v objem, starejÅ¡a ženska z goro vreÄk se je skuÅ¡ala preriniti mimo dveh mladeniÄev. Neosebno je opazoval vrvež dokler se njegov pogled ni ustavil na manjÅ¡i okrogli ženski z oÄali, ki je stopila po svojo prtljago v avtobusni bunker. Naredil je že korak proti njej, ko je zasliÅ¡al ženski glas za seboj: »Teta Gerty!« Ženska se je obrnila ter razÅ¡irila roki, da ji je mlajÅ¡a rjavolaska lahko stekla v objem. Obstal je, saj je spoznal svojo zmoto. Opazoval je naprej. Po prtljago sta stopila Å¡e dva moÅ¡ka in Å¡ele Äez Äas je pristopila Å¡e visoka, postavna mladenka. Nejeverno jo je opazoval. Vzela je svoj kovÄek in dodatno torbo ter stopila proti njemu. Ker je bil edini, ki je stal pred avtobusom kot vkopan in jo gledal, se mu je nasmehnila in vpraÅ¡ala: »Gospod Parker?«
Samo pokimal ji je. Njen nasmeh je postal toplejÅ¡i in veÄji, spustila je torbo ter stegnila svojo dlan: »Deborah Somevill.«
Prijel je ponujeno dlan: »Edward Parker.« Misli so mu z vrtoglavo hitrostjo letele po možganih. To dekle, ne more biti njegova nova gospodinja, najverjetneje se mu je zlagala, saj ni mogla biti starejÅ¡a od dvaindvajset let. Poleg vsega, ta postavna manekenka s porcelanasto kožo, dolgimi svetlimi lasmi in temno modrimi oÄmi ni sodila na ranÄ, kveÄjemu na naslovnico modne revije. Opomnil se je, da videz vÄasih vara in se ponovno zahvalil viÅ¡ji sili, da je pravoÄasno razdrl zaroko s preraÄunljivo, zlobno kaÄo, ki se je skrivala za milo zunanjostjo in zaigrano prijaznostjo gospodiÄne Evelin Jackobs. GospodiÄni Somevill je obljubil priložnost. »Naj vam pomagam, gospodiÄna Somevill?« je rekel vljudno in iz njene roke vzel kovÄek, ter pobral torbo. »Kaj pa imate tukaj?« je vpraÅ¡al preseneÄen nad težo torbe.
Nasmehnila se mu je in skomignila z rameni: »Nekaj osnovnih aparatov. Svoj šivalni stroj, likalnik, multipraktik, mešalnik in fen.«
ZaÄudeno jo je gledal in na koncu razumevajoÄe pokimal.
»Prosim, recite mi Deborah ali še bolje kar samo Deby,« je rekla, ko je ujela korak z njim.
»Samo, Äe boÅ¡ ti meni rekla Edward,« je rekel prisiljeno prijazno in pri tem upal, da ni opazila, kako ga je zmedla. Å e nikdar ni bil tako na trnih, Å¡e nikdar ni bil tako vzburjen zaradi ženske in istoÄasno jezen nase, da ji je tako na hitro obljubil priložnost. Ni imel Äasa skrbeti Å¡e za eno osebo. Zanimalo ga je, kaj ima za bregom in zakaj si želi delati kot njihova gospodinja. Je res obvladovala vodenje gospodinjstva? Je sploh znala kuhati?
Deby ni opazila njegovih meÅ¡anih obÄutkov, preveÄ je bila obremenjena sama s seboj in svojimi Äuti, ki so ponoreli ob pogledu na visoko, miÅ¡iÄasto postavo zelo privlaÄnega moÅ¡kega. Predstavljala si je, da je njen delodajalec moÅ¡ki v zgodnjih petdesetih in povpreÄnega videza. Toda Edward ni mogel imeti veÄ kot Å¡est ali sedemintrideset let in je žarel z moÅ¡ko privlaÄnostjo. Njegove temno rjave oÄi so prodorno gledale in dobila je obÄutek, da ji skuÅ¡a prebrati duÅ¡o. Temni, kratko postriženi lasje so obkrožali njegov odloÄen obraz, na katerem se je videl vpliv trdega dela.
Edward je pospravil njeno prtljago na zadnji sedež in jo pozorno opazoval. Spoznal je, da ji je oÄitno naredil krivico s svojim prvim vtisom. Zdaj, ko jo je opazoval je videl, da je starejÅ¡a, Å¡e vedno ni kazala enaintrideset let, a tudi v zgodnjih dvajsetih ni bila veÄ. Njena manekenska postava ni bila tipiÄno manekenska, saj je, za razliko od presuhih deklet, ona zdravo vitka in na ženskih delih zadovoljivo zaobljena. Moral ji je priznati tudi moÄ, saj je videl s kakÅ¡no lahkoto je dvignila svojo prtljago, za katero je zelo hitro ugotovil, da sploh ni tako lahka. Bila je prijetna ženska s prelepim nasmehom in izpolnil bo svojo obljubo in ji dal priložnost, za katero je upal, da bo pokazala, da se je pravilno odloÄil. Potreboval je žensko roko na ranÄu. Problem je bil samo ta, da ga je njegova nova gospodinja neverjetno privlaÄila. Zaradi ranÄa in družine bo moral prezreti to privlaÄnost. Da bi se zamotil je zaÄel govoriti o ranÄu in njihovem življenju. Razkril ji je, da vsakih Å¡tirinajst dni pridejo v Whitney po nakupih, razložil njihov urnik in ji jasno predstavil, kaj priÄakuje od nje.
Deby je obÄudujoÄe zrla v proÄelje enonadstropne hiÅ¡e pred katero se je raztezala velika veranda. Nekoliko desno je stalo gospodarsko poslopje, levo pa je opazila ograjen vrt, ki se je zakljuÄeval z majhnim sadovnjakom. Takoj, ko se je avto ustavil pred vhodom, so se odprla vrata in ven je stopil deÄek, takoj za njim, sta sledila Å¡e dva moÅ¡ka. Edward jih je grdo pogledal medtem, ko se jim je Deby veselo nasmehnila.
»Pozdravljeni, gospodiÄna Somevill, dobrodoÅ¡li na ranÄu Green house, upam, da ste prijetno potovali do sem,« je bil prijazen dedek Hubert in ji ponudil roko ter se predstavil.
Stisnila je ponujeno dlan in se zahvalila za dobrodoÅ¡lico ter prosila, Äe ji lahko vsi reÄejo Deby. Stisnila je tudi drobno Jackovo roko in mu v zameno za njegovo iskreno veselje pomežiknila.
»VeÄerja bo Äez petnajst minut, veselim se, da bo to v bodoÄe tvoje delo,« je rekel Thomas, ko ji je ponudil svojo dlan.
»V kolikor imaÅ¡ Äas, lahko odneseÅ¡ prtljago v zgornje nadstropje,« je spodbodel Edward svojega bratranca in prekinil spoznavanje pred hiÅ¡o.
»Žal, hitim v kuhinjo,« je odvrnil Thomas in izginil nazaj v hiÅ¡o, ostali so mu sledili, saj proti veÄeru ni bilo toliko toplo, da bi lahko že posedali na verandi.
»Dokler Äakamo na veÄerjo, ti bom razkazal hiÅ¡o. Odnesiva tole v tvojo sobo, zaÄneva lahko kar v zgornjem nadstropju,« je rekel Edward in se po lesenih stopnicah odpravil gor.
Deby in Jack sta mu sledila. Dedek se je vrnil v dnevno sobo. Vsi so lahko sliÅ¡ali, da Thomas ni najbolj spreten v kuhinji, saj je nekaj grdo zaropotalo in Deby je predvidevala, da mu je pokrovka padla na ploÅ¡Äice.
»Dobro, da imamo zdaj Deby, drugaÄe bi morali kmalu kupiti novo posodo,« je zamrmral Jack ter Å¡e tiÅ¡je dodal, »upam, da bolje kuhaÅ¡ od teh dveh ranÄarjev.«
Deby ga je veselo pogledala in mu samo pokimala, oba sta pogledala Edwarda v hrbet in se pri ponovnem pogledu samo zarotniško nasmehnila.
Deby ni skrivala navduÅ¡enja nad veliko, zraÄno spalnico, katero so ji namenili. Na sredini sobe je kraljevala velika postelja. Pod oknom je stala lesena starinska miza, ki je bila namenjena tako toaletni mizici kot pisalni mizi. Ob steni za vrati sta stali nizka komoda ter garderobna omara. Soba je bila rustikalno opremljena in naravna barva lesa je pripomogla, da se je Deby takoj poÄutila zelo prijetno. Hitro je spoznala, da je v istem delu hiÅ¡e Å¡e Edwardova soba in kopalnica, ki si jo bosta delila. Na drugem koncu hodnika so bile Å¡e tri spalnice in majhna kopalnica. Tam so imeli sobe dedek Hubert, Thomas in Jack. Opazila je, da je hiÅ¡a potrebna ÄiÅ¡Äenja, a prav tako je morala priznati, da so moÅ¡ki pravzaprav kar dobro skrbeli za red in ÄistoÄo. Center življenja se je nahajal v pritliÄju, v veliki dnevni sobi, ki se je skozi jedilnico povezovala z ogromno kuhinjo, ki je imela Å¡e vrata na hodnik. Spodaj je bila Å¡e ena kopalnica, pralnica ter majhen kabinet v katerem si je Edward uredil delovni prostor za urejanje papirjev in druge dokumentacije povezane z ranÄem. Ob kuhinji je bila Å¡e majhna shramba in vrata za klet. Ravno so konÄali ogled, ko jih je Thomas pozval naj sedejo k veÄerji. Dedek Hubert je sedel na Äelu mize, Deby so posadili poleg Jacka in nasproti Edwarda, medtem, ko je Thomas sedel poleg Edwarda in nasproti svojega sina. Spoznala je, da so navajeni svojega reda in urnika. VzduÅ¡je je bilo prijetno in sproÅ¡Äeno. Veliko so se pogovarjali in morala je priznati, da so bili moÅ¡ki zelo uvidevni, saj ji niso postavljali intimnih vpraÅ¡anj, za kar jim je bila hvaležna. Zdaj, ko je videla manjÅ¡i del ranÄa in hiÅ¡o ter spoznala svoje nove sostanovalce, katerim bo gospodinjila, si je oddahnila in se sprostila. Res so bili prijetna družina. No, v resnici so bili prijetni in prijazni vsi razen njenega delodajalca. Edward je zelo malo govoril. Pravzaprav se je držal rahlo nedostopno in zadržano. Pogled mu je pogosto uhajal k njej, kot bi tuhtal ali se je pravilno odloÄil, ko ji je ponudil priložnost. Vseeno je bila odkrita do sebe in si priznala, da se je kljub Edwardovi zadržanosti ob njem poÄutila dokaj sproÅ¡Äeno in presenetljivo varno.
Thomas je s hvaležnostjo sprejel njeno ponudbo, da pospravi posodo. Edward se je odpravil v delovno sobico, dedek in Thomas pa sta sedla v dnevno sobo pred televizijo. Jack ji je pomagal odnesti posodo v kuhinjo, nato ji je delal družbo dokler ni vse pomila in pospravila. Vzela si je Äas in dobro pregledala kuhinjo in shrambo. Od jutri bo ona zadolžena za kuhanje, zato ni hotela preseneÄenj, prav tako si ni želela, da bi se nemoÄno vrtela v prazno in iskala posodo in hrano. S temnolasim  in temnookim fantiÄem sta se sproÅ¡Äeno pogovarjala. Jack je bil iskreno vesel njene družbe. Vse, kar ji o njihovem življenju ni povedal Edward, je sedaj izvedela od gostobesednega fanta. Ravno smejala sta se Jackovi Å¡ali, ko je v kuhinjo vstopil Edward.
»Ura je že deset. Mislim, da je že Äas, da gre Jack v posteljo, jutri je Å¡ola in tudi ti Deby se moraÅ¡ Å¡e razpakirati in odpoÄiti.  Ne pozabi, da te bom zbudil ob petih,« je ukazovalno povedal in se obrnil ter odÅ¡el v dnevno sobo.
Jack je salutiral v Edwardov hrbet, kot ubogljiv vojak svojemu generalu, nato je pogledal Deby, tiho sta se nasmehnila drug drugemu. V minuti je pospravila do konca, nato sta skupaj odÅ¡la do dnevne sobe, zaželela moÅ¡kim lahko noÄ in se odpravila v zgornje nadstropje. Na vrhu stopnic sta si zaželela lahko noÄ in odÅ¡la vsak na svojo stran. Deby je najprej izbrskala svojo pižamo in torbico s toaletnimi potrebÅ¡Äinami ter odÅ¡la v kopalnico. Ni si želela sreÄati Edwarda. PreveÄ je bil postaven in privlaÄen za njeno dobro. VÅ¡eÄ ji je bilo na ranÄu in ni želela izgubiti dobre službe zaradi poželenja. ÄŒisto prav ji je priÅ¡el njegov zadržani pristop in Äe ji uspe, da se ga Äim veÄ izogiba, bo Äisto prijetno živeti in delati pri Parkerjevih.
Zbudilo jo je trkanje na vrata njene sobice. »Ura je pet, vstati bo treba!« je slišala Edwardov glas, ki je prihajal iz hodnika.
Lenobno se je pretegnila in se nasmehnila. Iz daljave je sliÅ¡ala njegove korake, ko se je spuÅ¡Äal po stopnicah. Vstala je in se odpravila v kopalnico. Bila je dobre volje. ÄŒeprav to ni bila niti približno njena ura za vstajanje je bila budna in pripravljena na nov dan. Bila je spoÄita in rahlo vznemirjena, zaÄenjal se je njen prvi delovni dan in dokazati mora, da je vredna zaupanja. SinoÄi je hitro pospravila svoje obleke v omaro in ker ni mogla takoj zaspati je vzela eno od treh knjig, ki jih je prinesla s seboj. SliÅ¡ala je vodo, ko se je Edward tuÅ¡iral pred spanjem. Misli so ji nehote ubrale svojo pot in ji požgeÄkale domiÅ¡ljijo s podobami golega Edwardovega prsnega koÅ¡a. Presenetila je samo sebe, saj ni bilo v njeni navadi, da sanjari o moÅ¡kih, Å¡e posebno ne o moÅ¡kem, ki ga ni dobro poznala. Zmajala je z glavo in se prisilila, da je brala naprej. Kmalu je odložila knjigo in ugasnila luÄ na noÄni omarici, saj ni želela zjutraj težko vstati. Zdaj je stala pred ogledalom, ki je visel na notranji strani vrat garderobne omare. Hitro je smuknila v kavbojke in rdeÄ pulover. Lase si je spletla v kito in se odpravila v kuhinjo. Ravno je skuhala kavo, ko je vstopil dedek in jo lepo pozdravil. Z nasmehom mu je odzdravila in pred njega postavila skodelico z diÅ¡eÄo tekoÄino. Na pladenj je naložila skodelici za Thomasa in Edwarda. Hubert je srknil svojo kavo in skodelico postavil na pladenj.
»Dobra kava,« jo je pohvalil in odnesel pladenj v gospodarsko poslopje.
Deby se je lotila priprave zajtrka. Vmes je srkala svojo kavo, na radiu je poiskala lokalno radijsko postajo in se prepustila veselim ritmom. Že sinoÄi se je odloÄila, da bo spekla omleto s Å¡unko in zeliÅ¡Äi, poleg pa ocvrla Å¡e nekaj rezin slanine. Ob Å¡estih se je povzpela v zgornje nadstropje in zbudila Jacka.  Cela kuhinja je lepo diÅ¡ala in obljubljala razvajanje za gurmane. MoÅ¡ki so konÄali delo in priÅ¡li v hiÅ¡o. Med umivanjem rok, so se omamljeni od vonja, priÄakujoÄe spogledovali. ÄŒez nekaj trenutkov so vsi sedeli pri zajtrku. Iz zadovoljnih moÅ¡kih ust se je sliÅ¡alo uživanje ob dobri hrani. Thomas ni mogel prehvaliti njenih kuharskih sposobnosti, Jack si je celo dvakrat naložil in Hubert je zadovoljno mrmral. Le Edward ni izdal svojih misli. Disciplinirano je pojedel svoj delež, vstal od mize in odkorakal ven. Glede na to, s kakÅ¡nim užitkom so pospravili hrano, si je Deby mislila ali so res dobri in neizbirÄni jedci ali pa so sami tako zaniÄ kuharji, da jim je zdaj vse dobrodoÅ¡lo. Hitro je ostala sama, saj so se moÅ¡ki razkropili po svojih opravkih. Najprej je poskrbela za perilo in vklopila pralni stroj. Pospravila je posodo in se odpravila v zgornje nadstropje. Pospravila je spalnice, jih prezraÄila in grobo oÄistila obe kopalnici. Bilo je Å¡e veliko dela, a vedela je, da vsega ne bo mogla postoriti naenkrat. Vrnila se je v kuhinjo in hitro pripravila slano skutino pito za malico. Medtem, ko se je pita pekla, je pospravila Å¡e spodnjo kopalnico. Okrog pol enajstih je prvi priÅ¡el dedek in pokukal k njej v kuhinjo, kjer je že pripravljala kosilo. Postregla mu je s skutino pito in Å¡e predno jo je uspel pojesti sta priÅ¡la Å¡e Thomas in Edward. MoÅ¡ke je pustila ob majhni mizici v kuhinji, sama je odÅ¡la obesit perilo. Ko se je vrnila jih že ni bilo veÄ. Å e sreÄa, da je sebi in Jacku shranila po koÅ¡Äek pite, saj je na mizi naÅ¡la le Å¡e prazen pekaÄ. Nasmehnila se je in nadaljevala s kuhanjem. Dokler Jack ni priÅ¡el iz Å¡ole je uspela pobrisati prah v spodnjem prostoru in pomiti po tleh. Postavila je mizo za kosilo in poslala Jacka po moÅ¡ke. Ni Äakala dolgo, ko so priÅ¡li. Bili so glasni in umazani. Najprej so se, na njeno sreÄo, sezuli pred vrati in si otresli ves prah, nato so zasedli kopalnico, vedela je, da jo bo morala ponovno pomiti, a bolje to, kot da umažejo celo hiÅ¡o. Med jedjo so veselo kramljali, Jack jim je pripovedoval o Å¡olskem dnevu in kontrolni nalogi iz zgodovine. Thomas je razglabljal z dedkom o konjih, Edward pa je jedel v tiÅ¡ini. Po jedi je dedek legel na kavÄ v dnevni sobi, da si spoÄije. Thomas se je posvetil ÄiÅ¡Äenju kamina, ki so ga pred veÄerom prižigali, poskrbel je tudi za drva. Edward pa je odjahal na svojem velikem rjavcu. Deby je pomivala posodo in spotoma pomagala Jacku z domaÄo nalogo. Pozno popoldne, malo pred veÄerjo, je Edward vstopil v hiÅ¡o in za trenutek postal na vratih. HiÅ¡a je prijetno diÅ¡ala po Äistem, kar njim nikoli prej ni uspelo. Dedek in Thomas sta imela razpravo pred televizijskim ekranom. Stopil je proti kuhinji in na vratih obstal. Opazoval je, kako sta pri mizi Deby in Jack sklanjala glavi nad matematiÄnim uÄbenikom. Deby je razlagala enaÄbo z eno neznanko in se cela posvetila deÄku, ki nikdar ni maral matematike. Toliko sta bila zatopljena v snov, da ga sploh nista opazila. Opazoval je svojo gospodinjo. V resnici je bil presreÄen, da se je oglasila na njegov oglas. Bila je dobra gospodinja, res, da je bila Å¡ele en dan pri njih, a opazil je, da je dopoldne odprla okna v spalnicah in jih prezraÄila, uspelo ji je oprati dva stroja perila, že dolgo niso tako dobro jedli in odliÄno se je razumela z njegovo družino. Njen smeh je bil nalezljiv in težko se je krotil, da se ni Å¡e on od srca smejal z njimi. OÄitno, bo tudi dobra Å¡olska inÅ¡truktorica in bo Jack konÄno delal Å¡olo brez problemov. Vedno je zaposloval spretne in sposobne ljudi, oÄitno je tudi tokrat imel sreÄo. Presenetilo ga je, da je naenkrat zaÄutil, da je prav ona tista, ki jo je vedno pogreÅ¡al na svojem ranÄu, v svoji postelji. Misel ga je poÅ¡teno zbegala. Bila je preveÄ popolna, da bi bila resniÄna. Malo ga je razjezilo, ker ni niÄ vedel o njej. Lahko bi se mu zlagala, da je ostala brez službe. Ne sme se navezati ali navaditi na njo, saj lahko že jutri izgine iz njihovega življenja. Toliko skrbi glede ranÄa in družine je na njegovih ramah, da si res ne more vzeti Äasa Å¡e za njo. Stresel je z glavo, da bi si jo izbil iz misli. Celo noÄ je slabo spal, saj je venomer premiÅ¡ljeval o njej. Njegovo laÄno telo se je odzvalo na njeno zapeljivo postavo. Bil je samo moÅ¡ki, ki je bil že predolgo brez ženske. Deby pa je bila ženska z veliko zaÄetnico. Danes se je cel dan držal stran od hiÅ¡e in nje, a misli so mu venomer uhajale k njej. Vseeno se je odloÄil, da se bo držal svojega naÄrta in se držal Äim dlje od nje. Upal je, da bo zdržal. ÄŒakal ga je težek boj. Boj samega s seboj. Opomnil se je, da mora misliti na dobrobit ranÄa.
Prvi ga je opazil Jack: »Zdaj razumem enaÄbo z eno neznanko!« je veselo vzkliknil fant.
Nasmehnil se mu je. »Super,« je dodal  veselo in odkorakal stran.
Deby in Jack sta se spogledala. Fant je skomignil z rameni: »Nikdar ni bil tako zadržan in nedružaben, ne vem kaj mu je?«
Tudi Deby je nemoÄno skomignila z rameni in vstala. Ni vedela kaj naj si misli o njem. Vsi so bili v hiÅ¡i in Äas je bil, da postavi veÄerjo.
Thomas in Deby sta se odpeljala v Whitney. Bil je dan nakupov in odpravila sta se takoj po zajtrku. Že sinoÄi so sestavili nakupovalni seznam. Za hrano in ostale hiÅ¡ne potrebe so zadolžili Deby, moÅ¡ki so ji samo narekovali drobnarije, ki so jih sami potrebovali. Deby je že sinoÄi pripravila pecivo za danaÅ¡njo malico. Ko se bosta vrnila, bo hitro skuhala kosilo in popoldne nadaljevala z dnevnimi opravili ter na voljo bo Jacku za vsa Å¡olska vpraÅ¡anje. Že dober teden je živela na ranÄu in bila je zadovoljna s svojo službo in naÄinom življenja, ki si ga je ustvarjala. Življenje na podeželju ji je res prijalo. Imela je svoj ritem dela. NihÄe ji ni govoril kaj mora storiti in kdaj, prav tako se niso vmeÅ¡aval v njeno delo, Å¡e najbolj pa jim je bila hvaležna, da niso iskali njenih napak ali jih ji vsaj niso omenjali. Bili so nezahtevni in prijetni, z izjemo molÄeÄega in zadržanega Edwarda. On se je izogibal nje in ona se je držala Äim dlje od njega. Vsi so bili zadovoljni. Deby je enkrat zaÄela premiÅ¡ljevati o Edwardovi nedostopnosti, a ni naÅ¡la pravega odgovora. Enostavno ga ni razumela, prepriÄala se je, da ima ogromno dela in veliko skrbi in je zato tak. Zdaj sta se z Thomasom peljala proti mestu in med potjo prijateljsko kramljala. PosluÅ¡ala sta lokalno radijsko postajo, saj je obema ugajala taka glasba. Vmes ji je Thomas razlagal o zgodovini njihovega kraja, sem in tja navrgel Å¡e kakÅ¡no ÄenÄo o njihovih sosedih. Morala si je priznati, da ji je Thomas zelo vÅ¡eÄ. Komu pa ne bi bil vÅ¡eÄ postaven in prijeten moÅ¡ki z dobrim smislom za humor, ki se rad smeji in je izvrsten sogovornik? Thomasa je vzljubila, a le kot sestra ljubi brata. Ob njem se ni poÄutila rahlo vznemirjeno in ni Äutila drobne napetosti v trebuhu, tudi srce ji ni hitreje utripalo. Ne, tako zmedeno se je poÄutila le ob njegovem bratrancu, ob moÅ¡kem, ki ga je imela za prepovedanega.
Dedek Hubert je stopil v hlev, kjer je Edward Äistil konjsko stajo. Nekaj trenutkov je opazoval vnuka pri delu, nato pa le vpraÅ¡al: »Kaj je narobe Edward?«
Edward se je ustavil sredi giba in pogledal dedka. »NiÄ ni narobe, le kako si priÅ¡el do takega zakljuÄka?« je lenobno vpraÅ¡al in odvrgel gnoj s svojih vil ter se naslonil na njih, da bi sliÅ¡al kaj mu hoÄe dedek povedati.
»Edward, dobro veÅ¡, da te poznam. Že dolgo Äasa te nisem videl takega in res me zanima zakaj se izogibaÅ¡ Deby? Zakaj si tako presneto napet in nedostopen? Nisi si podoben,« je odgovoril starec brez oklevanja.
Edward je samo skomignil z rameni in se ponovno posvetil delu.
Dedek je samo zmajal z glavo in nadaljeval: »Deby je zelo privlaÄna, mlada, samska ženska. OdliÄna gospodinja je in oÄitno uživa v delu in življenju na ranÄu. Toda, tudi ona je samo Älovek. S Thomasom se zelo dobro razume. Tudi Thomas je samo moÅ¡ki, vpraÅ¡anje Äasa je, kdaj bo o njej zaÄel premiÅ¡ljevati kot moÅ¡ki, ki bi se lahko ponovno poroÄil. Tudi drugi moÅ¡ki, ki jih najemaÅ¡ za delo, bodo kmalu zaÄeli hoditi na ranÄ. Le glej, da ti ne bo kasneje žal,« je zakljuÄil dedek in se obrnil ter odÅ¡el v hiÅ¡o. Povedal je svoje in ker Edward nikoli ni bil zabit in je presneto dobro znal brati med vrsticami, ga je prepustil premiÅ¡ljevanju. Nikoli se ni vmeÅ¡aval v vnukovo življenje, a obÄasno ga je moral opomniti na dejstva.
Edward je Å¡e nekaj trenutkov tiho delal, nato je obstal in se zazrl proti hiÅ¡i. Tiho je zaklel. Dedek je imel prav. Izogibal se je Deby. Že zdaj mu je bilo težko živeti v njeni bližini, Äe pa se zaljubi v njegovega bratranca, ne bo mogel gledati njune sreÄe in si jo na skrivaj želeti. Prav tako, ne bi prenesel možnosti, da mu jo odpelje kateri od najetih delavcev. Ponovno je zaklel in se Å¡e bolj predal delu v nameri, da si s fiziÄnim naporom prežene postavno gospodinjo iz misli. NeuspeÅ¡no.
Edward je konÄal z delom in se odpravil proti hiÅ¡i. Ni Å¡e uspel preÄkati dvoriÅ¡Äa, ko je zagledal avto. Thomas in Deby sta se vraÄala. Zdaj se ni mogel umakniti. Videla sta ga. PoÄakal je, da je Thomas ustavil avto. Odprl je vrata in pograbil prvo Å¡katlo s sedeža. Ni si mogel pomagati, skrivoma je poÅ¡kilil k Deby. Ni izgubljala Äasa, odprla je druga vrata in Å¡e sama vzela Å¡katlo s sedeža. Pustil je, da je Å¡la pred njim. Mukotrpno je strmel v njeno zaobljeno zadnjico v ozkih jeans hlaÄah in se opomnil, naj ne hodi veÄ za njo. Njeno ljubko, žensko pozibavanje z boki ga je vzburjalo bolj kot kaj drugega. Na kuhinjsko mizo je odložila svojo Å¡katlo in si slekla jeans jakno ter jo odvrgla na prvi stol. Edward jo je posnemal in svojo Å¡katlo odložil poleg. Å e predno mu je uspelo oditi ven po novo Å¡katlo, je opazil njene vabljivo okrogle prsi pod oprijeto bombažno majÄko. Ugriznil se je v jezik, da ji ni Äesa rekel. Ljubi bog, kako ga je razvnemala. Ne bi bilo prav, da ji kar koli govori, saj je bila Äisto pristojno obleÄena. Ozka in oprijeta oblaÄila so se kot ulita podala njenemu omamnemu telesu. Ni kriva, da je njega to tako vznemirjalo. Ves namrÅ¡Äen je odÅ¡el ven. Dedek Hubert, ga je samo zaÄudeno pogledal, ko sta se sreÄala na hodniku. Nekaj nerazumljivega mu je zamrmral in se lotil nove Å¡katle. Ko so vnesli nakupljeno robo je s pladnja izmaknil pecivo nato pa smuknil ven in se lotil dela, a le zato, da bo Äim dlje od nje.
Deby se je najprej lotila kuhanja kosila. Medtem, ko se je kuhalo je zaÄela pospravljati nakupljeno robo. Vso hrano je razporedila po omaricah, hladilniku in shrambi. ÄŒistila je zložila v pralnico in naroÄene stvari odnesla po sobah. Jack se je vrnil iz Å¡ole in se ji nemudoma pridružil v kuhinji. Veselo sta klepetala. Jack ji je z zanosom pripovedoval o svojem Å¡olskem dnevu. Kasneje mu je ona morala poroÄati o svojem prvem nakupovanju in vtisu, ki ga je dobila o mestu. Njun smeh je zmotil Edward, ki je v dnevni sobi prevrnil pladenj s Å¡alicami za kavo. Kosilo je bilo skoraj pripravljeno. Deby je že postavila mizo in vsak Äas bi jim postregla, zato so bili vsi v dnevni sobi. Po nakupovanju si je Thomas zaželel kave, zato je Deby njemu in dedku postregla v dnevni sobi. Ni uspela pospraviti praznih Å¡alic, zato je zdaj upala, da ni veÄje umazanije. Urno je stopila v dnevno sobo, da se prepriÄa.
»Oprosti, nisem zanalaÅ¡Ä,« se je opraviÄeval Edward.
PrviÄ je opazila, da je tudi njemu lahko nelagodno. Zatrla je nasmeÅ¡ek, ki je pretil, da razkrije kako jo to zabava. »Vsakemu se lahko zgodi,« je mirno pripomnila in poÄepnila ob Ärepinjah. Urno jih je pobirala. Na njeno preseneÄenje je isto storil tudi Edward.
Skupaj sta Äepela poleg mizice in metala razbite delce na pladenj. V nekem trenutku sta oba stegnila prste po isti Ärepinji. Njuni prsti so se dotaknili in oba sta urno povlekla roko nazaj. PreseneÄeno sta se spogledala. ÄŒutila sta energijo, ki se je pretakala okoli njiju. Napetost se je lahko videla. Nekaj trenutkov sta se nemo opazovala, nato je Deby vstala.
»Grem po metlo in krpo,« je dodala in izginila v hodnik.
Edward je do konca pobral veÄje Ärepinje in se s pladnjem umaknil v kuhinjo.
Dedek in Thomas sta se spogledala. Dedek se je smehljal, Thomas ga je nejeverno gledal, nato se je namuznil: »Zanimivo.«
Edward se je hotel zamotiti. Svoje misli je moral speljati stran od svoje gospodinje. Ni se poznal. Å e nikdar ga niso obsedale tako pohotne misli. Naslednji teden je pri sosedu, gospodu Urbantu, že tradicionalna, spomladanska veselica. Tam ne bo manjkalo zabave željnih žensk. Z eno od njih si bo poteÅ¡il svojo moÅ¡ko potrebo. Samo dober teden mora zdržati. V upanju, da se bo zamotil, se je lotil popravila traktorja. Ni Å¡e dobro zaÄel, ko mu je zdrsnil kljuÄ in mu je roka omahnila med ostre, kovinske dele. Glasno je zaklel in povlekel krvaveÄo roko. Kri je lila. Pograbil je prvo krpo, ki jo je imel poleg in si zavil dlan. Z urnimi koraki se je napotil proti hiÅ¡i. Å e enkrat je zaklel, ker je ravno, ko je stopil na prvo stopnico, Deby odprla vrata. Pogleda je njegovo krvaveÄo roko in mu pridržala vrata, da je lahko vstopil. Na hodnik je odložila koÅ¡aro z mokrim perilom in stopila za njim.
»Naj pogledam,« mu je ukazala.
»Lahko sam!« ji je zarenÄal nazaj.
»Ne bodi otroÄji. V vrtcu smo morali opraviti precej zahteven teÄaj prve pomoÄi. Usposobljena sem za nezgode,« mu je oÄitajoÄe povedala in povlekla roko, da si jo ogleda. Najprej je snela umazano krpo in mu hitro sprala kri s tekoÄo vodo. V naslednjem trenutku mu je na zevajoÄo in krvaveÄo rano položila brisaÄo. »Drži!« je rekla in zaÄela odpirati omarico s prvo pomoÄjo.
Nejeverno jo je gledal, ko je vzela razkužilo, iglo in nit za šivanje. »Ne pretiravaj!« ji je zabrusil.
»Ne bom,« je rekla mirno. »Sedi!« je ukazala in ga povlekla na rob banje. Roko mu je naslonila na umivalnik. Odstranila je brisaÄo in mu zlila nekaj razkužila na rano.
Ni priÄakoval tako pekoÄe boleÄine, zato je zasikal. Å e sam je pogledal svojo rano in molÄal. OÄitno je res potreboval nekaj Å¡ivov. Rana je bila dolga in globoka.
Okoli rane je s hladilnim sprejem posprejala in mu omilila boleÄino. Urno in spretno mu je s petimi Å¡ivi zaprla rano. Å e enkrat je razkužila, nato potresla antibiotiÄni prah ter povila. Ves ta Äas nista spregovorila niti besedice.
»Naj ti pomagam, da si sleÄeÅ¡ delavski kombinezon. Ves je umazan in zdaj tudi krvav,« je predlagala.
»Lahko sam,« je urno skoÄil na noge in sam zaÄel z levo roko odpenjati zadrgo.
Ni ji ušlo, da z levico ni tako spreten, kot si je želel. Skomignila je z rameni: »Kakor želiš. Če si premisliš, povej.« Pospravila je zdravila in ga pustila samega v kopalnici.
Globoko je zaÄel dihati. Ljubi bog, Äe bi se ga Å¡e enkrat dotaknila, bi ga razneslo. Kljub kljuvajoÄi boleÄini je ves Äas bil napol vzburjen. Ni smel tvegati in ji dovoliti, da mu pomaga sleÄi kombinezon, lahko bi opazila njegovo stanje. Å e zmeÅ¡alo se mu bo, je pomislil in v sebi zaklel, ker mu slaÄenje ni Å¡lo od rok.
Edward je stopil k baru v dnevni sobi. Vzel je kozarÄek in ravno pograbil steklenico viskija, ko je Deby vstopila s pladnjem.
»Nikar. Alkohol ti bo samo poslabÅ¡al stvar. Kri bo hitreje stekla in boleÄina se bo okrepila. Prinesla sem ti Äaj in protiboleÄinske tablete. Pojej kos mesne pite, spij tableto in roko dvigni na naslonjalo kavÄa. Prinesla sem ti tudi led,« mu je resno pridigala.
»Si najpametnejša?« je stisnil skozi zobe, ko se je obrnil od bara k njej in se ji zazrl v obraz.
»Ne. Samo glede tvoje roke vem kaj govorim. Tudi brez alkohola, te bo zaÄelo boleti. Ko se bo rana zaÄela ohlajati, ti bo kljuvalo v roki in v glavi boÅ¡ imel obÄutek, kot bi te nekdo s kladivom enakomerno udarjal po njej. To so dejstva, ti pa naredi po svoje,« je skomignila z rameni in odložila pladenj na mizico poleg kavÄa.
»Bom!« je zasikal.
»Mislila sem, da si odrasel in pameten moÅ¡ki. MogoÄe sem se zmotila,« mu je rekla resno in se odpravila po perilo. Zdaj ga bo lahko obesila. Ni ji bilo veÄ mar za nergajoÄega moÅ¡kega v dnevni sobi. Pravzaprav, ni si želela, da bi ji bilo mar. Kadar koli sta bila blizu se je med njima iskrilo. Enkrat ga je ujela, kako strmi v njo. Ni ji uÅ¡el njegov strasten pogled, a ko je opazil, da ga gleda, se je njegov pogled spremenil v trdega in rahlo sovražnega. OÄitno mu je bila vÅ¡eÄ, tako, kot je bil on vÅ¡eÄ njej. Za dobrobit cele družine in njene službe, bo bolje, Äe ne bosta preveÄkrat skupaj. Razmerje z delodajalcem, bi lahko imelo katastrofalne posledice. OÄitno sta se tega oba zavedala. Å e dobro, da sta se, si je mislila.
Na vratih je naletela na dedka Huberta.
»Okoli traktorja je vse krvavo. Kaj se je zgodilo? Se je kdo poškodoval?« je prestrašeno vprašal.
»Edward si je porezal roko. Poskrbela sem zanj. Zašila sem mu rano in povila. Zdaj je v dnevni sobi in se obnaša kot razvajeni otrok,« je stvarno odgovorila in odšla po svojih opravkih.
Dedek Hubert se je samo nasmehnil in poÄasi stopil v hiÅ¡o. Thomas je imel prav, ko je rekel, da bo vse skupaj Å¡e zanimivo, je pomislil.
Do veÄerje je bil Edward že pravi teÄnež. Nergal je in se kregal z vsemi. Godilo ji je, ker je upoÅ¡teval njen nasvet in si ni postregel z alkoholom. Pridno je pojedel pito in vzel dva tableta. Med veÄerjo se je kujal. NihÄe mu ni veÄ niÄ svetoval. Sploh se niso menili zanj. VeÄer je potekal, tako kot po navadi. Pogovarjali so se o delu, ki so ga opravili tisti dan in si naredili naÄrt za naslednjega. MoÅ¡ki so se umaknili v dnevno sobo, Deby je pospravila krožnike in se za nekaj minut usedla z Jackom ob njegovi domaÄi nalogi, ki mu je Å¡e ostala. Spet sta imela matematiko. Tokrat je Deby takoj opazila Edwarda, ki je priÅ¡el in se naslonil na podboj vrat. Radovedno ga je pogledala. Ostal je tiho, zato se je obrnila nazaj k Jacku. Ni se menila zanj. Z Jackom sta hitro konÄala. Fant je urno pospravil svoje zvezke in v upanju, da bo lahko gledal svojo priljubljeno nadaljevanko, zdirjal v dnevno sobo k dedku in oÄetu.
»Si kaj želel?« je prijazno vpraÅ¡ala Deby in se radovedno zazrla v molÄeÄega Edwarda, ki se je Å¡e vedno naslanjal na podboj vrat.
»Pravzaprav sem,« je tiho rekel.
OÄitno je bilo, da mu je nerodno.
»Kaj ti lahko postrežem?« se je trudila biti vljudna.
»Upal sem, da mi boš lahko nekaj pomagala,« je priznal.
»Seveda, se bom potrudila. Kaj potrebuješ?«
»Že vÄeraj bi moral plaÄati nekaj raÄunov. Pozabil sem. Z levo roko bom težko to naredil. Thomas se ne spozna na raÄunalnik. Bi lahko ti plaÄala raÄune po elektronski banki?« je s težavo izustil svojo proÅ¡njo.
»Seveda. Saj mi boš pomagal?« se mu je nasmehnila.
Samo pokimal ji je in se odpravil proti svojemu kabinetu. Urno mu je sledila. Z roko ji je nakazal naj sede na njegov stol. RaÄunalnik je bil prižgan in raÄuni so stali na mizi. OÄitno je poskuÅ¡al sam urediti zadeve, a ko mu ni Å¡lo, mu ni preostalo drugega, kot da prosi za pomoÄ. Cenila je trenutek njegove predaje in mu ni oteževala situacije. Sledila je njegovim navodilom in kmalu sta opravila z raÄuni.
»Potrebuješ še kaj?« je vprašala.
»Ne. Hvala,« je bil prijazen.
»Prav. Naj ugasnem raÄunalnik?« jo je Å¡e zanimalo.
»Lahko ga ugasneš.« Slonel je na robu mize in jo opazoval.
Tokrat v njegovih oÄeh ni prebrala niÄesar. Tudi iskrice nelagodja niso letele okoli. PoÄasi je vstala in se napotila ven.
»Kdo bi si mislil, da lahko normalno zdrživa skupaj v majhnem prostoru, sama?« ji je izletelo iz ust, ko je zapuÅ¡Äala kabinet.
»Kdo bi si mislil?« je potrdil njene besede, saj je vedel o Äem govori. Gledal je v vrata, skozi katera je odÅ¡la. Nasmehnil se je. OÄitno se ji je dozdevalo, zakaj se tako otroÄje obnaÅ¡a v njeni družbi.
Edward je sedel na kavÄu in brez prave volje menjal televizijske kanale. PoÅ¡kodovana roka ga je bolela. Držal jo je na naslonjalu kavÄa. Moral je priznati, da je imela Deby prav. Res ga je kljuvalo in od vsega ga je bolela glava. Nikdar ni bil pristaÅ¡ protiboleÄinskih tablet, a zdaj je redno posegal po stekleniÄki. Nejevoljno je opazoval neumne oddaje, ki so se menjavale na ekranu tako kot je on stiskal tipko za spreminjanje kanalov na daljinskem upravljalniku. Ni mu Å¡lo v raÄun, da ne more niÄ delati. Å e oblekel se je težko. Dedek in Thomas sta delala zunaj. Jack je bil v Å¡oli. Skozi okno je lahko opazoval Deby, ki je urejala zelenjavni vrt. Zadovoljen je bil, da so jeseni vrt pognojili in ga je on pred kratkim preÅ¡tihal. Zrl je skozi okno in takrat je opazil dva lonÄka rož na oknu dnevne sobe. Sploh ni vedel, kdaj jih je postavila tja in kje jih je dobila. Zadnje rože, ki jih je prejÅ¡nja gospodinja imela, so se posuÅ¡ile tik predno je Deby priÅ¡la. Malo se je ozrl po dnevni sobi. Priznal si je, da se v njihovi hiÅ¡i Äuti ženska prisotnost. Zdaj je opazil drobne stvari, ki jih lahko naredi samo ženska. Å e vedno ni vedel ali je imela Deby kaj za bregom, ko se je odloÄila, da pride k njim. Zdela se mu je zadovoljna s takim življenjem. Lepo je skrbela za hiÅ¡o in za njih. PrviÄ je pomislil, da je celotna njena zgodba res tako preprosta. Nasmehnil se je, ko je z ramo poskusila odstraniti lase, ki so se ji izvili iz Äopa. Ni ji uspelo, zato je pihnila, a tudi to ni prineslo trajnega uspeha. Na koncu je s prsti, umazanimi od zemlje, zataknila lase za uho. Bila je nadvse ljubka in spet je Äutil, kako se njegova moÅ¡kost prebuja. Zamižal je, da bi se umiril. Ni pomagalo. Spet se je zazrl skozi okno. Opazovati Deby je vsekakor bolj zanimivo od gledanja televizije, si je rekel in zastokal ob nelagodju v svojem mednožju. Zdaj je bil ves vzburjen, torej mu tudi misli ne morejo bolj Å¡kodovati, kot mu je že Å¡kodoval pogled na njo. Gledal je njen hrbet kako se zvija, ko je poskuÅ¡ala doseÄi plevel v oddaljenem kotu. Pomisli je, kako bi bilo, Äe bi se tako usloÄila pred njim, medtem, ko bi jo držal pred seboj, oprto na kolenih. Sanjal je o njenem dolgem in elegantnem vratu. Želel si je, da bi jo lahko poljubil, ji po vratu puÅ¡Äal mokro sled svojega jezika, ko bi se spuÅ¡Äal k vabljivemu, Ävrstemu in ravno prav velikemu oprsju. Hrepenel je po njenih ustnicah. Tako rad bi se prepriÄal ali je tudi njen okus tako mamljivo sladek kot pogled na njen obraz. Izgubil se je v poželenju.
SliÅ¡al je odpiranje vrat. Vedel je, da se Deby vraÄa v hiÅ¡o. Videl jo je, ko je zapustila vrt. Ustavila se je in pobožala velikega psa, ki se je ves Äas sukal okoli nje. Poznal je njen nenapisani urnik. ÄŒas je bil, da naredi dopoldansko malico in zaÄne kuhati kosilo. Najprej je zavila v kopalnico. Pokukala je k njemu in ga vpraÅ¡ala, Äe kaj potrebuje. Samo odkimal ji je. Ni upal spregovoriti, da ga glas ne bi izdal. Vsekakor ji ni mogel povedati, da bi potreboval njo. Opazil je, da si ni umila samo rok. Tudi umazanijo z obraza je sprala in njeni lasje so spet bili vsi trdno speti v Äopu. Iz kuhinje je prihajalo priduÅ¡eno ropotanje pomeÅ¡ano s tiho glasbo. On se nikoli ne bi spomnil vkljuÄiti radijskega sprejemnika. Dokler je bila Thomasova žena Mary živa, je njihovo hiÅ¡o vedno napolnjevala glasba. Mary je imel rad, bila je prijazna ženska z veliko energije. Venomer se je glasno smejala.
Bila je dobra gospodinja, a spoznal je, da mu je Debyna prisotnost na ranÄu bolj vÅ¡eÄ. Deby je delovala bolj milo, Äeprav je hiÅ¡o vodila s trdo roko. Thomas je podedoval nekaj malo zemlje, na kateri je stala stara in majhna hiÅ¡a ter že trohno gospodarsko poslopje. V nevihti je strela udarila v poslopje, ki je zgorelo do tal. Tudi hiÅ¡a je bila poÅ¡teno poÅ¡kodovana. Na Green housu sta živela z dedkom sama, zato je predlagal, da se komaj poroÄena Thomas in Mary preselita k njima. Nista imela gospodinje in on sam Å¡e ni premiÅ¡ljeval o poroki. Zdaj so zemljo obdelovali kot del ranÄa. PogoriÅ¡Äe pa so spremenili v paÅ¡nik. Takrat so premiÅ¡ljevali, da bodo enkrat že zaÄeli gradnjo nove hiÅ¡e, a za zdaj se to Å¡e ni zgodilo, Äeprav je Edward meseÄno nakazoval denar od najema zemlje na Thomasov raÄun. Trenutno so bili vsi zadovoljni s takim naÄinom življenja. Na hodniku je zaznal senco, ki ga je predramila iz spominov. Deby je odÅ¡la zložiti perilo iz stroja. Medtem, ko se bo kosilo kuhalo bo obesila perilo. Spet jo bo lahko opazoval pri delu. Nasmehnil se je sam sebi, da, poznal je njen urnik. ObnaÅ¡al se je kot dvanajstletnik, ki skrivaj opazuje svojo postavno uÄiteljico in sanjari o njej. Postal je pomilovanja vreden.
Edward je skoÄil pokonci in urno zgrabil za Debyno zapestje. Gledal jo je preseneÄeno. Po kosilu se je udobno namestil na kavÄ in zaÄel gledati oddajo na Discoveryju.
»Zaspal si. Samo pokriti sem te hotela,« je prestrašeno rekla Deby in strmela v njegove prste na svojem zapestju.
»Oprosti. Prestrašila si me, jaz pa sem prestrašil tebe. Še enkrat oprosti,« se ji je nelagodno nasmehnil in spustil njeno roko. Sam si je še malo povlekel odejo višje. »Hvala. Zelo si pozorna.«
»Poklicna deformacija,« je rekla skozi smeh in se napotila ven.
»Kasneje bi lahko skupaj spila kavo. Malo družbe mi bo prav prišlo. Ne bom te ugriznil,« je predlagal Edward.
»Prav,« je rekla kratko in se nasmehnila.
Skozi okno jo je opazoval, ko je obeÅ¡ala že drugi pralni stroj perila. Veter ji je malo nagajal, a je uspeÅ¡no obesila velike kose posteljnine. Nato se je nekaj minut igrala z njegovim psom. Metala mu je palico in vsakiÄ ji je prinesel palico nazaj. SproÅ¡Äeno se je smejala. Danes je bil prepozen, da bi se ji pridružil pri igri s psom, a jutri ji bo sledil takoj, ko bo vzela Å¡kaf s perilom. Pes bo sigurno ob njej in lahko bosta skupaj uživala v trenutkih spontane sprostitve. Å e vedno se je smehljal, ko se je vrnila v hiÅ¡o. Dokazal bo obema, da lahko uživata v družbi drug drugega. Neumno je bilo, da se jo je izogibal. MogoÄe bosta razvila pravi odnos. MogoÄe, bo odkril kaj o njej, kar bo pregnalo njegovo poželenje po njej. Kdo ve, kaj vse lahko odkrije?
MogoÄe, ji bo vÅ¡eÄ in mogoÄe, bi se lahko zapletel z njo. MogoÄe, …. Iz misli, ga je predramil zvok poltovornjaka, ki se je ustavil pred vhodom. Nejevoljno je vzdihnil. Tako si je želel popiti kavo v Debyni družbi, zdaj pa bo dobil obiske. V drugih okoliÅ¡Äinah bi bil vesel mladih kavbojev, ki jih je najemal za pomoÄ pri delu na ranÄu. Bili so prijetni fantje. Vsi delovni in z zdravim smislom za humor. Gledal jih je, kako se bližajo vhodnim vratom. Prej nikoli ni opazil kako presneto postavni so. Kot bi stopili z reklame za Marlboro. Glasno je pozvonilo. Deby je urno stopila odpret vrata. Vmes je pogledala k Edwardu. Samo neumno jo je gledal. Ni hotel razkriti, da ve, kdo je priÅ¡el. ÄŒe bi povedal, bi vedela, da rad kuka skozi okno in lahko bi dojela, da tudi njo opazuje, ko se smuka okoli hiÅ¡e. V mislih se je ponovno zahvalil dedku, da je sezidal hiÅ¡o tako, da okna v dnevni sobi gledajo na dva konca, na vhod in na vrt ob hiÅ¡i. Potrudil se je in vljudno vstal. SliÅ¡al je predstavljanje v hodniku. ZaÅ¡krtal je z zobmi, saj je bila Deby nadvse vljudna s priÅ¡leki. Vedel je, da ji je vsak stisnil dlan. Hudimana, ti fantje, so bili po letih bliže Deby, kot ji je bil on s svojimi osemintridesetimi. Sedem let res ni veliko, a kaj, ko ni vedel, kako na to gleda Deby. Spet se je oÅ¡tel. Le kaj mu je bilo? Saj se je odloÄil, da ne bo zapeljal svoje gospodinje, samo prijateljstvo je hotel. Tiho ljubosumje, mu je takoj sporoÄilo, naj se ne slepi.
Fantje, za katere je zdaj spoznal, da so že zdavnaj prerastli ta izraz, so glasno vstopili v dnevno sobo. Deby jim je sledila. Brez besed je zložila odejo, da bi se moški lahko normalno posedli.
»Skuhala bom kavo,« je rekla prijazno in izginila v kuhinjo.
Vsi so obÄudujoÄe strmeli za njo.
»Torej, si konÄno dobil novo gospodinjo?« je vpraÅ¡al Frank.
»Ja. Potrebovali smo novo gospodinjo in tako sem najel Deby,« je stvarno odgovoril Edward.
»Zasedena?« je tiho šepnil Andy.
»Prste stran od nje!« je zarenÄal Edward in jih vse Å¡tiri resno premeril s pogledom.
Samo zasmejali so se in naredili nedolžne obraze.
»Tvoja?« je zanimalo Nathana.
»MogoÄe,« je zasikal Edward.
»Torej je še vse odprto,« se je nasmehnil Lester.
Edward jih je samo grdo pogledal in ponovno tiho zasikal: »Prste proÄ!« Glasneje in bolj prijazno je zaÄel pogovor: »Naslednji teden bi zaÄeli z delom na polju. Upam, da boste vsi prosti in boste lahko priÅ¡li k meni,« Bal se je, da bi Deby lahko sliÅ¡ala kaj od njihovega zaÄetnega pogovora. V kolikor bodo tiho, bo posumila, da Å¡epetajo in spet bo v nelagodni situaciji. Na njegovo sreÄo, možje niso bili neumni in so takoj sprejeli pogovor.
Deby jim je postregla kavo in na mizo položila krožnik z domaÄimi keksi z marmelado, ki jih je spekla zjutraj.
»Ti ne boš spila kave z nami?« jo je vprašal Lester.
»Nisem vas hotela motiti,« je preprosto odgovorila.
»NiÄ ne motiÅ¡,« so gostje odgovorili v en glas.
Deby je pogledala Edwarda.
»Prosim, pridruži nam se. ÄŒe se ne motim, sva imela kavo v naÄrtu, Å¡e predno so tile prispeli,« se ji je Edward nasmehnil.
Debi je iz kuhinje prinesla svojo skodelico in sedla na kavÄ med Edwarda in Nathana.
Moški so si postregli s keksi in kavo. Niso jo mogli prehvaliti.
»So resni ali se samo prilizujejo? ÄŒe sem prav razumela, delajo zate in v prihodnje jih bom morala velikokrat nahraniti,« se je zasmejala Deby in vpraÅ¡ujoÄe pogledala Edwarda.
»Lepa, pametna in oÄitno zna kuhati. Edward, tokrat ti je padla sekira v med,« se je zakrohotal Lester.
Edward je uspel samo pokimati v potrditev vseh trditev. Nagajivo se je nasmehnil Deby in ji tiho svetoval: »Drži jih na kratko in ne nasedaj njihovim sladkim besedam.«
Vsi so se zakrohotali.
»V soboto je spomladanska veselica pri Urbantu. Boš ti povabil Deby ali jo lahko kdo od nas?« je Andy vprašal Edwarda.
»NiÄ Å¡e nismo govorili o veselici. V kolikor si bo Deby želela iti jo bom jaz peljal,« je strogo rekel Edward. Njegov glas jim je jasno sporoÄal, da ne bo trpel nobenih igric.
»Prav, Å¡ef!« se je zarežal Andy, nato pa bolj vljudno nadaljeval, »Deby moraÅ¡ priti na veselico. Vedno je živahno in zabavno. Vsi bomo tam. Ne bo ti dolgÄas.«
»V kolikor se odloÄim in pridem, bom vesela vaÅ¡e družbe,« je rekla prijazno. Ni si upala pogledati Edwarda. Iz njej neznanega razloga je ob omembi veselice postal tog in neprijazen. PoÄasi je vstala in pobrala prazne skodelice. »Žal vas moram zapustiti, delo me Äaka,« je rekla in izginila v kuhinjo. V naslednjem hipu je v hiÅ¡o prihrumel Jack. Veselo je pozdravil moÅ¡ke v dnevni sobi, nato pa ves poklapan sedel s kupom knjig za kuhinjsko mizo.
»Kaj imava danes?« ga je veselo vprašala Deby in pred njega postavila krožnik s keksi in kozarec soka.
Hvaležno jo je pogledal, vzel keks in s polnimi usti nesreÄno izdavil: »Geografijo.«
Deby je konÄevala veÄerjo in se prek rame uÄila z Jackom. Edward je tiho pristopil v kuhinjo in sedel k Jacku za mizo. Svojo ranjeno roko je položil na mizo in si Å¡e sam postregel s keksom.
»Bojim se, da ne morem veÄ,« je potarnal Jack in proseÄe pogledal Deby.
»Mislim, da si dovolj naredil. Bi pripravil krožnike?« se mu je nasmehnila.
Jack je kot torpedo zaprl zvezek in skoÄil od mize. Vse svoje stvari je pograbil in stekel iz kuhinje. »Takoj bom nazaj, da pogrnem mizo!« je zavpil Äez ramo.
»Je vse v redu?« je prijazno vprašal Edward.
»Ja,« mu je odvrnila Deby in ga vpraÅ¡ujoÄe pogledala. Ni ji bilo Äisto jasno kaj jo spraÅ¡uje.
»Res? SpraÅ¡eval sem se, Äe nisem bil preveÄ grob, ko smo se pogovarjali o veselici. Vsako leto se je udeležimo vsi. Celo dedek in Jack,« je priznal o Äem jo je spraÅ¡eval.
Samo zaÄudeno ga je pogledala, Å¡e vedno ji ni bilo jasno, kje je problem.
»Si želiš iti?« jo je spet vprašal.
»Če greste vsi, zakaj pa ne. To bo nekaj novega zame. Ne vem, v Äem vidiÅ¡ problem? Glej, Äe noÄeÅ¡, da bi Å¡la, paÄ ne bom Å¡la,« je iskreno rekla in se naslonila na kuhinjski pult.
»Ni stvar v tem,« je rekel hitro.
»V Äem pa?« jo je zanimalo.
»MogoÄe si želiÅ¡, da bi te kdo od fantov spremljal?« je le izdavil.
»Če sem prav dojela, bodo fantje tam. Kaj ni vseeno s kom grem?« je rekla Å¡e vedno ne vedoÄ kaj muÄi Edwarda.
»No, saj veÅ¡. MogoÄe ti je pa kdo on njih vÅ¡eÄ in bi raje videla, da te on pelje? Kot vrsta zmenka?« je rekel previdno.
Nejeverno ga je pogledala. »Ne želim si ljubezenskih zapletov. Ne potrebujem zmenka. Tvoji možje so prijetni in zabavni, a so samo to. Prav tako ne bi rada ovirala vaju s Thomasom pri privatnem življenju. Najbolje bo, Äe bosta dedek in Jack moja spremljevalca,« se mu je zdaj že prijazno nasmehnila.
Vrnil ji je nasmeh, res, da bolj kisel, a vseeno nasmeh: »Prav, potem gremo skupaj.«
V kuhinjo je prihrumel Jack in iz omare vzel krožnike. Edward jo je še enkrat pogledal, nato pa odšel v dnevno sobo.
Deby je v postelji brala knjigo, ko je nekaj grdo zaropotalo v kopalnici. Urno je skoÄila na noge in stopila na hodnik. Približala se je kopalniÄnim vratom in dvakrat potrkala: »Si v redu? Ti pomagam?«
»V redu sem. Ne potrebujem pomoÄi. Vrni se v svojo sobo. Lahko noÄ!« je strogo zavpil Edward z druge strani vrat.
»Pusti bom jaz pospravila, ko boÅ¡ konÄal,« je vztrajala pri svojem.
»Nikoli ne poslušaš?« se je naprej hudoval. Nato je zaslišala še kletvico in novo ropotanje.
»Edward?« je s strahom vprašala.
»Oh, vstopi,« je bevsknil.
Previdno je odprla vrata. Edward je stal na sred kopalnice z brisaÄo okoli bokov, z drugo si je brisal poÅ¡kodovano roko.
»ZmoÄil si prevezo,« je stvarno ugotovila. »Obleci se, ko poberem stvari, ki so popadale, ti bom priÅ¡la previti roko. S pogledom ga je samo oplazila, osredotoÄila se je na polomljene kotne poliÄke v tuÅ¡ kabini. Ni si upala privoÅ¡Äiti podrobnega pogleda na pol golega Edwarda.
Urno je stopil mimo nje. PoÅ¡kodovano roko je držal na prsih, z drugo je pograbil svoje obleke. Njegov skremženi obraz je izražal boleÄino.
Pobrala je stekleniÄke tekoÄega mila in Å¡ampona. Ugotovila je, da so se poliÄke samo snele in ne zlomile. Previdno jih je zataknila nazaj in zložila vse kar je padlo nazaj na svoje mesto. Odhitela je v spodnjo kopalnico po nov povoj in antibiotiÄen prah. Spotoma je vzela Å¡e kozarec vode in protiboleÄinske tablete. Potrkala je na Edwardova vrata. PoÄakala je, da se je oglasil in ji dovolil naprej, nato je vstopila. Bilo ji je rahlo nerodno. Å e nikoli ni bila v Edwardovi spalnici, ko je bil tam tudi on. Sedel je na postelji. ObleÄene je imel samo boksarice in dolgo majico. Å ele takrat se je spomnila, da je tudi sama obleÄena za spanje. Na sebi je imela modro bombažno pižamo s kupom roza metuljÄkov. PoÄutila se je neumno. Stopila je bližje. Nehote je morala stopiti med njegova kolena. Previdno je odvezala mokro prevezo in jo odvrgla na tla. Rana je bila rahlo rdeÄa, ampak ni kazalo, da bi bila vneta.
»Dobro se celi,« je tiho rekla in mu potresla Å¡e malo antibiotika na rano. Previdno mu je povila roko. Nato se je spomnila na vodo in tablete, ki jih je odložila na noÄno omarico. Z roko mu je pokazala na tablete: »Spij eno, boÅ¡ lažje spal. Lahko noÄ,« je rekla vljudno in s tal pobrala prevezo. Hitro je zapustila njegovo sobo. Prevezo je vrgla v kopalnico ter pohitela v svojo sobo. Å ele, ko je bila varno za vrati je zaÄela dihati. Edward je imel prav. Vsaj enkrat bi ga lahko ubogala in se brigala zase. Lepo je rekel, da ne potrebuje njene pomoÄi. Le zakaj je vztrajala? Zdaj ga je prviÄ videla brez majice. Dokler bo živa, ne bo pozabila njegovega prsnega koÅ¡a in Ävrstih trebuÅ¡nih miÅ¡ic. Ni ji bilo dovolj, da jo že obleÄen tako strahovito privlaÄi, ne, zdaj je lahko njena domiÅ¡ljija delala naprej. Nejevoljna in jezna nase je ugasnila luÄ in legla v posteljo.
Edward je tiho zaklel, ko je Deby konÄno zaprla vrata svoje sobe. Je moral biti tako neroden? Med tuÅ¡iranjem so mu misli uÅ¡le k njej. Ni bil zbran in spodrsnilo mu je. SreÄa, da ni padel in se Å¡e kako huje poÅ¡kodoval. Nikdar ni bil neroden, zdaj pa so se nesreÄe kar vrstile. SpraÅ¡eval se je v Äem spi in hitro je dobil odgovor. Pa ne samo enega. Zdaj je vedel, da se mu je zdela privlaÄna ne glede na to kaj je imela obleÄeno. Presneta ženska bi ga vzburila tudi, Äe bi oblekla njegov zamazani kombinezon. Popil je dve tableti proti boleÄinam in poÄasi legel. Roka ga je neznosno bolela. NihÄe mu ni kriv, da je z ranjeno roko udaril po nesreÄnem stojalu. Zastrmel se je v temo za oknom. Globoko je vdihnil. Å e ena noÄ v kateri bo zelo slabo spal. VpraÅ¡al se je ali Deby že spi? Samo pomislil je na njo, že se je njegova moÅ¡kost zaÄela prebujati. Zastokal je. Å e sreÄa, da se ni osmeÅ¡il medtem, ko mu je previjala dlan. Stala je tako blizu. Kaj blizu, stala je med njegovimi koleni. Ves Äas se je kontroliral. Prepustil se je boleÄini in upal, da bo to vplivalo na njegovo moÅ¡kost. Ni si zaupal, zato je ves Äas mislil na traktor, naÅ¡teval je vse dele in delÄke, ki se jih je spomnil, nato je preÅ¡teval svojo živino in delal naÄrte za prihodnja dela na polju, celo poÅ¡tevanko je enkrat dal skozi. Ni upal dihati, saj je njena koža omamno diÅ¡ala na cvetlice. Å e zdaj jo je lahko vohal. Ni uporabljala parfumov, a poznal je vonj njenega tekoÄega mila. Zelo nežen vonj, a vseeno dovolj moÄan, da mu je ostal v nosu.
Edward je že pol ure strmel v temo. Vmes je moral zaspati. MogoÄe bi bilo bolje, Äe ne bi. Seveda je sanjal o njej. O njeni mehki koži in diÅ¡eÄih laseh, ki so se usipali po blazini, njegovi blazini. SliÅ¡al je odpiranje njenih vrat. SliÅ¡al je vodo v kopalnici in tiho zastokal. Vse je potihnilo, oÄitno je Å¡la v kuhinjo. PoÄasi je vstal in se odpravil v kopalnico. Že na stopniÅ¡Äu je zaÄutil poživljajoÄi vonj kave. Tiho je vstopil v kuhinjo in ji zaželel dobro jutro.
»Dobro jutro. Ni ti treba tako zgodaj vstajati,« mu je odvrnila z nasmehom.
»Navajen sem te ure in neumno se mi zdi ležati buden v postelji,« ji je stvarno odgovoril. Stopil je mimo nje in vzel šalico za kavo.
»Pusti ti bom jaz nalila,« je rekla, ko je odložila mleko na pladenj, ki ga je pripravila za dedka in Thomasa.
»Saj lahko sam. Nisem invalid!« se ni pustil.
»Nisi invalid, samo z levo roko nisi tako spreten,« mu je ogovorila in dvignila pladenj. »Takoj bom nazaj, samo kavo odnesem,« je rekla predno je izginila iz kuhinje.
Previdno je vzel vrÄ s kavo in si natoÄil. Ni ji mogel oporekati, res je bil nespreten z levico. SreÄa, da so imeli veÄ kot dvajset skodelic za kavo, zato se tiste, ki jih je razbil niso tako poznale. Vseeno ni želel delati Å¡e veÄ Å¡kode, sploh, Äe bi kasneje ona morala brisati razlito tekoÄino.
Ko se je Deby vrnila v kuhinjo je naÅ¡la Edwarda za kuhinjsko mizo. Pij je svojo kavo in tudi njej je nalil. Na ranjeni roki je držal vreÄko ledu.
»Te zelo boli? Si se sinoÄi udaril v rano?« je resno vpraÅ¡ala.
»Ja, s to roko sem zadel stojalo, ko mi je spodrsnilo. Zdaj sem že bolje,« je priznal. Pokazal je na njeno Å¡alico kave: »Sedi malo, tudi ti lahko v miru spijeÅ¡ kavo. Dedek in Thomas, bosta pozna za zajtrk. Zdaj imata veÄ dela, ko Å¡e mene nadomeÅ¡Äata.«
»To že, a Jacka Å¡olski kombi ne bo Äakal. Vseeno bom spila kavo,« se mu je nasmehnila in sedla za mizo.
»Opazil sem, da si postavila viseÄe police nazaj. Hvala,« je poskuÅ¡al normalno kramljati z njo.
»Malenkost. Saj sem ti povedala, da sem dolga leta živela sama z dedkom. Veliko stvari sem morala sama delati. Marsikaj znam,« mu je razložila.
»Si zadovoljna s službo?« jo je presenetil z vprašanjem.
»Seveda,« je prikimala.
»Pridna si, hitra si, sposobna si, a vseeno delaÅ¡ od jutra do veÄera. Jaz sem nadvse zadovoljen in sreÄen, da te imamo. Vseeno se spraÅ¡ujem, Äe si ti sreÄna,« je priznal kar ga muÄi.
»VÅ¡eÄ mi je tukaj. Ni mi težko delati. MogoÄe je na zaÄetku bilo malo veÄ dela, ker je bilo treba vse poÄistiti in sem se Å¡e privajala. Lepo ste skrbeli za hiÅ¡o, ne razumi narobe. Samo so stvari, ki se jih moÅ¡ki ne spomnite poÄistiti. Zdaj mi samo ostane, da vzdržujem ÄistoÄo. Delo si porazdelim in mi je Äisto v redu,« je poskuÅ¡ala odgovoriti.
»Pa si sreÄna?« je ponovil vpraÅ¡anje.
»Sem,« je rekla in pokimala. »Nikoli nisem preveÄ marala mesta. Hrup in hitro življenje nista ravno zame. Nikoli nisem bila zapeÄkarica, a verjamem, da Å¡e zelo, zelo dolgo ne bom pogreÅ¡ala zabav, diskotek in kupa lažnih prijateljev.«
Samo pokimal ji je. Ni vedel kaj bi rekel. Å e to ni vedel, kaj bi si mislil. Na sreÄo, mu ni bilo treba niÄesar povedati, saj je Deby nadaljevala pogovor.
»Te lahko nekaj prosim?« je previdno zaÄela novo temo.
»Seveda, reci,« je jo pogledal s priÄakovanjem.
»PremiÅ¡ljevala sem. Bi mi lahko na nekaj dni odstopil veÄ mleka? Rada bi delala svoje kislo mleko in sir. Toliko sem bila predrzna in sem zadnjiÄ kupila sredstvo za sirjenje,« je zadržano povedala. Že nekaj Äasa je o tem premiÅ¡ljevala, a ga ni upala vpraÅ¡ati, saj je bil veÄino Äasa nedostopen in nergav.
Nasmehnil se ji je. »Seveda. Tudi sam sem že premišljeval o siru. Nisem te hotel še s tem obremenjevati. Thomasova žena je delala sir. Prav pogrešam ga že.«
»Super,« mu je vrnila nasmeh.
»Kaj, ko bi takoj Å¡el in naroÄil Thomasu, da odlije nekaj mleka?« je radostno Äakal njen odziv.
OÄi so ji zažarele, ko mu je prikimala.
Oba sta istoÄasno vstala. Deby je iz shrambe vzela dve kangli za mleko in mu ju izroÄila.
»Bi lahko po zajtrku Å¡la na tvoj raÄunalnik in pogledala kaj piÅ¡e o sirjenju? Na steklenici je sicer navodilo, a vedno je dobro vedeti kaj pravijo ljudje, ki se s stvarjo, ki te zanima ukvarjajo,« je prijazno vpraÅ¡ala.
»Seveda. Vedno lahko uporabiÅ¡ moj raÄunalnik, ni ti treba spraÅ¡evati,« ji je odvrnil in se odpravil v hlev.
Deby se je navdušena s svojim uspehom, da je pregovorila Edwarda, vrgla v pripravljanje zajtrka.
»Thomas ti bo prinesel kangli z mlekom,« je rekel Edward, ko se je vrnil v kuhinjo. Nalil si je še malo kave in sedel nazaj za mizo.
»Hvala,« mu je rekla in se nasmehnila.
»V shrambi bi moralo biti vse kar potrebujeÅ¡ za izdelavo sira. Mislim, da smo vse spravili v tisti leseni zaboj v kotu,« je navduÅ¡eno govoril Edward in se resniÄno veselil. Res je ljubil domaÄi sir. Seveda pa ga je najbolj razveselilo dejstvo, da se je Deby resniÄno vživela v njihovo življenje. PoÄasi je postajala prava kmeÄka gospodinja. NepriÄakovano mu je Å¡inilo skozi glavo, da bi bila nadvse primerna žena. UstraÅ¡il se je svojih misli. Deby je pripravljala zajtrk in ni se menila zanj. Lahko jo je opazoval. Misli so se mu poÄasi umirile. Ponovno je pomislil na Deby, kot svojo ženo. Tokrat ni obÄutil strahu. Zakaj pa ne? Si je rekel. Bila je privlaÄna, vzburjala je njegovo strast, vživela se je v njihovo življenje, zatrdila je, da je sreÄna s takim življenjem. Dedek ga je pametno opozoril na možnost, da si najde tukaj moža. Zakaj to ne bi bil on? Spomnil se je, da mu je rekla, da se ne namerava poroÄiti. Zdaj se je zaÄel spraÅ¡evati, zakaj ne? V glavi je previdno sestavljal vpraÅ¡anje, da jo povpraÅ¡a o tem. Ravno, ko je oblikoval stavek, ga je ogovorila.
»Bi šel ti zbuditi Jacka ali naj grem jaz? Pozno je že, ne morem dovoliti, da bi zamudil šolski kombi,« je rekla in na mizo postavila krožnik in kozarec mleka za Jacka.
»Bom Å¡el jaz,« je rekel rahlo nejevoljno in vstal. S pogovorom na temo poroke bo moral Å¡e malo poÄakati. Zdaj ni bil primeren Äas, saj se take stvari ni mogel pomeniti v eni minuti ali v Jackovi navzoÄnosti.
Â
Edward je bil že nekaj dni na trnih. Bolj je premiÅ¡ljeval o Deby, bolj je bil prepriÄan, da bo odliÄna žena zanj. Problem je bil, ker nikakor ni dobil priložnosti, da bi naÄel pogovor o poroki. Zavedal se je, da je ne sme kar zaprositi za roko. Najprej mora ugotoviti zakaj se je odloÄila, da se ne bo poroÄila. Potem se ji mora približati kot se moÅ¡ki približa ženski. Dozdevalo se mu je, da ni Äisto ravnoduÅ¡na do njega, a prepriÄan ni bil. ÄŒe bi se prepustila strasti, bi jo kasneje lažje zaprosil za roko. Ni smel biti neuÄakan in ne napadalen. Trudil se je in bil prijazen. Zaradi roke je bil nekoristen za delo na ranÄu. VeÄino Äasa je prebil v njeni družbi. OdloÄil se je, da bo najbolje, Äe bosta najprej dobra prijatelja. MogoÄe, Äe se bosta bolje spoznala, bo lažje sprejela življenje z njim. Misel na poroko ga je obsedala enako kot so ga obsedale skrite strasti. Ni in ni se mogel domisliti prave taktike. Med njima je Å¡e vedno obstajal tanek, nepremostljiv zid. SpoÅ¡tljivo se je vedla in mu dajala vedeti, da je njen delodajalec. PoÄasi sta napredovala in iz dneva v dan postajala boljÅ¡a prijatelja. Zanj Å¡e vedno prepoÄasi.
Deby je res uživala v novem življenju. Delo ji je bilo v veselje. MoÅ¡ki se niso vmeÅ¡avali v njeno vodenje gospodinjstva, Å¡e veÄ, spoÅ¡tovali so njeno delo in niso packali povsod po hiÅ¡i, ter skrbeli, da ni pospravljala za njimi po nepotrebnem. Tudi uÄenje z Jackom ji je postala zanimiva stalnica. DeÄek je bil inteligenten in je pozorno spremljal vse kar mu je govorila. Celo Edward je postal znosen. Ni vedela, zakaj se je odloÄil, da bo prijazen z njo. A njegov prijateljski odnos ji je godil. Njegovo zaÄetno držanje je pripisovala predvsem nezaupanju v njene sposobnosti. Napetost med njima je veÄinoma popustila. Iz dneva v dan ji je bil bolj vÅ¡eÄ. Veliko se je zadrževal ob njej in zdaj je lažje prenaÅ¡ala njegovo bližino. Å e vedno ji je buril domiÅ¡ljijo. Neverjetno jo je privlaÄil. Ni vedela zakaj ali kako, a nekako lažje je krotila svoje obÄutke. Zavedala se je, da je njen delodajalec, zato se je poskuÅ¡ala držati poslovnega odnosa, za katerega je morala priznati, da je postajal vse bolj in bolj prijateljski.
Edward se je živÄno prestopal po dnevni sobi. Dedek in Jack sta mirno sedela pred televizijskim ekranom. ZasliÅ¡al je korake, ki so hiteli po stopnicah. Vedel je, da prihaja Deby. Torej Äakajo samo Å¡e Thomasa. Odhajali so na vsakoletno spomladansko veselico. Že nekaj dni ni niti pomislil na zabave željne ženske, ki bodo na veselici. Nehal se je slepiti. Z nobeno drugo ne bo odÅ¡el in si poteÅ¡il sle, ki mu je že meglila razum. PrviÄ, nobena se mu ne bi zdela dovolj poželjiva, da bi jo hotel imeti. DrugiÄ, Äe hoÄe dobiti svojo gospodinjo, ji mora dokazati, da resno misli z njo. MeÅ¡ani obÄutki so ga razžirali. Ravno se je obrnil in hotel zakorakati proti vratom, ko je vstopila. Nezavedno je rahlo odprl usta. Prisili se je, da jih je zaprl. Ni bil pripravljen na to, kar je videl. Oblekla je ozko jeans krilo, ki ji je segalo skoraj do kolen in razkrilo lepo oblikovane noge. Obula je pol Å¡kornje s srednje visoko peto. ÄŒez modro, ukrojeno srajco s precej drznim dekoltejem je oblekla jeans jakno. Svoje dolge lase je pustila razpete in so ji gladko padali po hrbtu. Diskretno se je naÅ¡minkala, a je vseeno poudarila svoje modre oÄi.
»Kako si lepa!« je radostno vzkliknil Jack in urno vstal s kavÄa.
»Hvala,« mu je prijazno zahvalila in rahlo zardela.
»Sem primerno obleÄena ali bi se morala preobleÄi?« je vpraÅ¡ala in pogledala Edwarda.
»Čisto primerno si obleÄena. Priznam, da bi bilo pametno s seboj vzeti puÅ¡ko, kajti grozi nam nevarnost, da nam te kakÅ¡en kavboj ukrade,« je resno odgovoril Edward.
Dedek in Jack sta se samo zasmejala. Deby pa je še malo zardela. Jezna nase, ker je zardevala, kar se ji ni zgodilo že zelo dolgo, je le izdavila: »Če se ne motim, je to kompliment. Hvala.«
Edward se ji je samo priklonil.
»Če smo vsi, lahko gremo,« je z vrat rekel Thomas. »Deby, prelepa si,« je dodal, ko se je Deby obrnila proti njemu.
Dedek je ugasnil televizijo in odpravili so se. Zaradi roke, je Edward moral volan prepustiti Thomasu. Dedek je sedel naprej. Jack se je kot najmlajÅ¡i ponudil, da bo sedel v sredini. Tako Edward kot Deby, sta mu po tihem bila hvaležna. Vsakega od njiju je muÄilo vznemirjenje in poželenje, kar sta uspeÅ¡no prikrila.
Po dvajsetih minutah vožnje so prispeli. Na dovozu pred Urbantovo hiÅ¡o se je že trlo vozil. Na velikem travniku ob gospodarskem poslopju sta stala velik, za to priložnost postavljen, oder ter z deskami položeno improvizirano plesiÅ¡Äe. Glasbeniki so že veselo igrali, nekaj zabave željnih parov se je vrtelo v hitrem ritmu country melodije. Okoli plesiÅ¡Äa so postavili lesene klopi. Obiskovalci so se razporedili, nekateri okoli stojnic s pijaÄo in hrano, drugi okoli klopi in plesiÅ¡Äa.
»Jaz grem poiskat svojo družbo.« Jim je povedal dedek in z roko pokazal na klop, kjer je sedelo nekaj njegovih vrstnikov.
»Tam sta Eliah in Timy, se vidimo kasneje,« je zaklical Jack in stekel k gruÄi fantov.
»Vidim, da se Susan dolgoÄasi v Johnovi družbi. ReÅ¡it jo grem,« je svoje navrgel Thomas in odÅ¡el.
Lester je opazil Edwarda in Deby in jima pomahal, naj pridete bližje. Deby se je nasmehnila tej njegovi gesti in vpraÅ¡ujoÄe pogledala Edwarda: »NoÄem ti biti v napoto, pridružila se bom tvojim delavcem.« Želela si je Edwardove bližine in bilo jo je strah njegove bližine. V njej je vse trepetalo. Vedela je, da je to odziv na njegovo pojavo. V oprijetih kavbojkah in modri karirasti srajci ter jeans jakni je bil tako presneto postaven. Sveže umiti lasje, ki so že potrebovali striženje, so se mu kodrali ob ovratniku in jo vabili, da se s prsti sprehodi skozi njih.
»Nisi mi v napoto,« je tiho rekel in malo pomolÄal. »Moram te vpraÅ¡ati,« je zaÄel.
PriÄakujoÄe ga je gledala, zato mu je vpraÅ¡anje Å¡lo Å¡e težje z jezika. Vsak njegov živec in vsaka celica, vse v njem, se je zavedalo njene bližine. Hrepenenje po njej ga je že fiziÄno bolelo. Globoko je vdahnil in previdno izdavil svoje vpraÅ¡anje: »Si želiÅ¡ zmenek s kom od njih?«
»Mislim, da sem ti povedala, da si ga ne želim. V Äem je problem?« je odvrnila mirno.
»Vsi normalni moÅ¡ki tukaj, te bodo hoteli osvojiti. Lahko te prepustim, da se sama odloÄiÅ¡ in ukvarjaÅ¡ z njimi, lahko pa ti pomagam in nakažem, da si moja. Edino tako, te bodo pustili pri miru. Kaj si želiÅ¡?« je na videz lahkotno povedal.
»Raje bi videla, da me pustijo pri miru. Samo, s tem lahko tebi uniÄim zabavo,« je iskreno priznala.
»Nimam punce in trenutno me nobena od žensk tukaj ne zanima. Ne bo mi težko skrbeti zate,« je nadaljeval lahkotno. V sebi pa je krotil strah, da bi ga zavrnila.
»Potem ti bom nadvse hvaležna,« se je zasmejala in ga prijela pod roko.
Skupaj sta se odpravila proti Lesterju in družbi, ki ju je opazovala.
»Smo se že ustrašili, da jo boš odpeljal nazaj domov,« se je zakrohotal moški, ki ga Deby ni poznala.
»UpraviÄeno bi to lahko storil,« je samozavestno odvrnil Edward in spustil roko, okoli katere se ga je Deby spoÅ¡tljivo držala. S prsti je poiskal njeno dlan ter prepletel svoje prste z njenimi. Gesta je prisotnim povedala vse.
Nathan se je ponudil, da jima prinese pijaÄo, kar sta oba veselo sprejela.
»Pridi, bova zaplesala,« je šepnil Edward.
»Nisem veÅ¡Äa takih plesov,« mu je tiho odvrnila Deby.
»Ne skrbi, tudi jaz s povito dlanjo ne bom plesal, kot znam. PoÄasi se bova zavrtela. Saj sliÅ¡iÅ¡, da je bolj poÄasen ples,« jo je skuÅ¡al potolažiti in jo pri tem že vlekel proti plesiÅ¡Äu.
Ubogljivo mu je sledila. Opazila je radovedne poglede, ki so ju spremljali odkar sta priÅ¡la. Edward jo je potegnil v svoj objem in se poÄasi zaÄel vrteti po plesiÅ¡Äu.
»VidiÅ¡, Äisto dobro nama gre,« je rekel skozi smeh.
»Ja,« je tiho dahnila. V resnici je rada plesala in zdaj je prav uživala v njegovem objemu. Bala se je edino, da bi on lahko Äutil drget njenega razburjenega telesa. Njeno telo se je po svoji volji odzivalo na njegovo bližino. »Bi rekla, da vsi strmijo v naju,« je Å¡epnila in se nelagodno nasmehnila.
Njuna obraza sta bila precej blizu in odloÄila se je, da je bolje, da malo kramljata, kot, da se prepusti svojim pregreÅ¡nim željam.
»Nova si tukaj, normalno, da te vsi hoÄejo videti. Poleg tega, res si lepa in delujeÅ¡ krhko, kar jim samo Å¡e bolj poraja vpraÅ¡anja,« ji je nežno odgovoril in jo privil Å¡e bližje k sebi.
»KakÅ¡na vpraÅ¡anja?« ji je izletelo iz ust, Å¡e predno bi lahko pomislila. »Oh, mislijo, da sva skupaj. Upam, da me ne bo katera od žensk Å¡e zlasala,« je hitro dodala, ko so možgani konÄno dojeli pomen njegovih besed.
»Ja, predvidevajo, da sva skupaj. Saj sva se dogovorila, da se bova tako obnašala. Za oba je lažje. Mene ne moti, da mi zavidajo tako punco kot si ti. Rekel sem ti, da me nobena ženska tukaj ne zanima, zato ni nevarnosti, da bi se katera spravila nate,« ji je razložil.
Ni mu utegnila odgovoriti. Â Melodija se je izpela in Lester se je pojavil ob njej.
»Posodi mi Deby za en ples. Takoj ti jo vrnem,« se je smehljal Lester in se že polastil njene dlani. ZaÄenjal se je hitrejÅ¡i ples. Edward je skril svojo nejevoljo.  NemoÄen je bil, ni dobil priložnosti, da bi kar koli lahko spremenil. Lester je odplesal z Deby, ki se je po prvem Å¡oku sprostila in nasmehnila. Urno je stopil s plesiÅ¡Äa proti družbi, ki je zvedavo opazovala dogajanje na plesiÅ¡Äu. Vmes ga je ustavila postavna Ärnolaska in ga povabila na ples, a jo je zavrnil. Nekaj trenutkov se je skuÅ¡al spomniti njenega imena. Alice ali Arabell, konec koncev ni bilo pomembno. Lansko leto jo je odpeljal v temo in se z njo zabaval v senu, a to je bilo tako daleÄ stran. Za sigurno pa je vedel, da si letos ne želi nje. Ne nje, ne katere koli druge, razen svoje gospodinje.
Pristopil je k svojim prijateljem in se trudil odmisliti, da Deby pleše z drugim.
Å e dolgo so se zabavali ob Äudovitih ritmih neumornega orkestra. Lester je ob koncu pesmi pripeljal Deby nazaj in zvesto se je postavila ob Edwarda. Edwardu je godilo, da je vseeno predano vztrajala ob njem. Rahlo jo je objel prek rame in jo kratko poljubil na ustnice. Zavoljo drugih, si je razlagal. Poznal je te ljudi. Vedel je, Äesar Deby ni. Vsem je dal vedeti, da je njegova. Vsi so vedeli, da živi na njegovem ranÄu. V oÄeh teh ljudi je bilo že vse dogovorjeno, samo vpraÅ¡anje Äasa je bilo kdaj bo uradna poroka.
V prihodnjih dneh je priÄakoval nenapovedane obiske radovednih sosed. ÄŒeprav je bil moÅ¡ki, je vedel veliko o njihovi dobro informirani mreži polni taktik. Ni maral, da se ljudje vmeÅ¡avajo v njegovo življenje, a tokrat jim bo pogledal skozi prste. Ko bo enkrat osvojil Deby, mu bodo ravno te opravljivke pomagale, da jo prepriÄa v poroko. Zadovoljen, da jo ima ob sebi in da se obnaÅ¡a kot bi bila že njegova, se je sproÅ¡Äeno pogovarjal s kolegi. Tudi Deby se je dobro znaÅ¡la v pogovoru z njimi. Opazil je, da ji njihove teme, ki so se v veliki veÄini vrtele okoli ranÄev, dela in živine, ne zdijo dolgoÄasne. Ne glede ne njene napore, da jih zavrne, so se njegovi prijatelji odloÄili, da bo vsak od njih zaplesal z njo. Ob smehu so mu sporoÄili, da jo on ima le ob poÄasnejÅ¡ih ritmih, saj so ga prepriÄali, da lahko s poÅ¡kodovano roko pleÅ¡e le poÄasne pesmi. Å e dvakrat se je uspel zavrteti z njo. VsakiÄ je trpel, saj jo je lahko objel tesneje. Ob tem je zaznal njen omamni vonj in gibko telo. Želel si je veliko veÄ, a za zdaj se je moral zadovoljiti s tem. Kmalu si je rekel in upal, da ima prav.
Okoli dveh zjutraj so se poslovili. Jack je bil že precej zaspan, v avtu je naslonil glavo na Deby in hitro utonil v spanec. Edward ga je v temi opazoval in si želel, da bi lahko tudi sam naslonil glavo k Deby. Thomas je moral Jacka odnesti v posteljo. Vsi so se odpravili proti spalnicam. Pred vrati svoje sobe se je Deby obrnila k Edwardu .
»Hvala, zelo lep veÄer je bil. Naplesala sem se in nasmejala,« je tiho Å¡epnila ter ga nežno poljubila na lice. »BoÅ¡ Å¡el prvi v kopalnico?« ga je vpraÅ¡ala Å¡e vedno pod vtisom prijetnega veÄera, Äeprav se je varno odmaknila za korak stran od njega.
»Ne, kar izvoli,« ji je odgovoril in se poÄasi odpravil v svojo sobo.
Sedel je na posteljo in si s prsti Å¡el po obrazu. Sled njenih ustnic na obrazu ga je prijetno grel. Ga je morala poljubiti? Å e eno noÄ brez spanja bo težko prenesel.
Potrkala je na njegova vrata: »Kopalnica je zdaj tvoja. Lahko noÄ.«
»Dobro jutro. Vidim, dobro se držiš, torej si prenesla pomanjkanje spanja,« je pozdravil Edward, ko je vstopil v kuhinjo.
»Dobro jutro. Ena noÄ mi ne bo Å¡kodila. Res ne razumem, zakaj si ti tako zgodaj vstal? Nedelja je, pozno smo Å¡li spat in nobenega dela nimaÅ¡,« mu je veselo odvrnila in mu natoÄila skodelico kave.
»Saj sem malo dlje poležal,« je rekel na videz užaljeno.
Samo zasmejala se je in mu pokimala pri tem pa pokazala na uro, ki je kazala šest in trideset.
»No ja, saj sem ti povedal, da sem navajen vstajati in je nesmiselno ležati buden. Sedi z mano, popij kavo,« je rekel skozi smeh.
»Roko ti bom povila. VÄeraj si se sigurno potil pod povojem in mislim, da je treba odstraniti Å¡ive,« je rekla in odÅ¡la v kopalnico po povoj in ostale pripomoÄke. Vse je odložila na mizo poleg Edwarda. Naredila je požirek svoje kave in Å¡alico postavila na mizo.
Edward se je razveselil te geste. Postavila se je ob njega in zahtevala dlan. Å koda, da ni sedel bolj premiÅ¡ljeno in jo prisili, da mu spet stopi med kolena. Hudimana, ponoÄi je slabo spal, ker je mislil na njo, tisto malo kar je spal, je sanjal o njej, spet. Lahko bi mu ugodila in priÅ¡la bližje, a to ni mogel reÄi. Zadovoljiti se je moral s tem, kar je dobil. ÄŒas je bil, da izve kaj veÄ o njej.
»Saj ni moja stvar, a sem radoveden,« je lahkotno zaÄel.
Dvignila je oÄi z njegove roke in ga radovedno pogledala.
»Zdi se mi, da ti nihÄe ne piÅ¡e, nihÄe te ne kliÄe, raÄunalnika ne uporabljaÅ¡, torej ne pregledujeÅ¡ elektronsko poÅ¡to ali kakÅ¡no drugo družabno omrežje. Mar res nimaÅ¡ nobenih prijateljev?« je rekel na videz sproÅ¡Äeno. Hotel je ustvariti lahkotno vzduÅ¡je in jo povleÄi v pogovor.
»NihÄe ne ve kje sem. No, sosedi sem povedala, saj sem pustila stanovanje zaklenjeno in odÅ¡la Äez noÄ. DrugaÄe nimam pravih prijateljev. Saj sem ti povedala. OÄitno ti to ne gre v raÄun,« se je nasmehnila.
»Res mi ne gre. Prijetna si, družabna, vesela oseba, nemogoÄe, da nimaÅ¡ prijateljev,« ni mogel skriti svojega preseneÄenja.
»Družine nimam. Imela sem tri prijateljice za katere sem verjela, da so moje najboljÅ¡e prijateljice. Spoznale smo se že v Å¡oli in od takrat bile neloÄljive, zaupne prijateljice. Z dvema sem delala v vrtcu. Tri mesece sta vedeli, da se pripravljajo spremembe. Ne zamerim, ker sta oni dve ostali v službi. To je normalno, ena je ravnateljiÄina hÄerka, druga pa pomoÄniÄina neÄakinja. Zamerim, ker me nista opozorili. Še veÄ, vedelo se je, da morata dva stran. Vodstvo je pretehtalo in odloÄilo kdo bi lahko dobil odpoved. Od treh možnih kandidatov  so morali izbrati dva. Zaposleni so izbirali kdo gre in kdo ostane.
Onadine je bila logiÄen izbor, bila je slaba vzgojiteljica in zelo prepirljiva ženska. Moji najboljÅ¡i prijateljici pa sta pretehtali, da grem jaz. In veÅ¡ zakaj? Zato, da je ostal mlad in postaven vzgojitelj, ki jima je vÅ¡eÄ, Äeprav je osem let mlajÅ¡i in ima punco. Tretja prijateljica, ki sem ji Å¡e najbolj zaupala pa je zapeljala mojega dolgoletnega fanta in to en dan po najini zaroki. Zakaj bi ohranjala stike s takimi ljudmi? Te Å¡e kaj zanima?« je vpraÅ¡ala in ga jezno pogledala. Ni se jezila nanj, le spomini so jo razdražili.
Izvlekel je svojo odvito roko in vstal. »Ja, ena stvar me Å¡e zanima.« Urno jo je povlekel k sebi in poljubil. Sprva moÄno in ker se ni iztrgala iz njegovega objema je nadaljeval poÄasi in nežno. Igral se je z njenimi ustnicami in ko jih je malenkost razprla je izkoristil priložnost in se polastil Å¡e njenega jezika. Stok ugodja mu je uÅ¡el, ko jo je strastno zapeljeval. Ni se branila. Sodelovala je. Roke je ovila okoli njegovega vratu in se s prsti zapletla v njegove lase. Tudi sama je zastokala. Oba sta bila že zadihana in razvneta, ko se je odmaknila od njega. Previdno ga je odrinila in zmedeno pogledala.
»Zanimalo me je kakšen okus imaš? Zdaj vem, da si vsa sladka, mehka in poželjiva tudi znotraj,« je rekel z globljim glasom prežetim s strastjo. »Meša se mi, kako si te želim,« je šepetaje dodal.
»To ni pametna ideja. Zdaj pa sedi, da ti odstranim Å¡ive, ki niso sami odpadli,« je tiho odvrnila in vzela pinceto z mize. Ni ga upala pogledati v oÄi.
Zadovoljen z njenim odzivom je sedel nazaj in ji ponudil svojo dlan. Kar nekaj odgovorov je dobil. Izdali so jo na celi Ärti, a je, moÄna in odloÄna, vzela stvari v svoje roke in si postavila življenje v pravo smer. Bila je Å¡e slajÅ¡a, kot je predvideval. Zdaj, ko jo je okusil, se ne bo mogel ustaviti ali je prepustiti komu drugemu. Odzivala se je nanj.
»MogoÄe ni pametna ideja, a oÄitno si oba želiva isto. Ne vidim zakaj ne bi poskusila?« je rekel poÄasi, ko je že lahko kontroliral svoj glas.
»Delam zate. VÅ¡eÄ mi je tukaj in noÄem izgubiti službe zaradi nekaj trenutkov užitka,« mu je hladno odgovorila in povila njegovo dlan do konca.
»Ne boÅ¡ izgubila službe. Ne bom te odslovil zaradi tega. HudiÄa Deby, potrebujem te. Potrebujem te kot gospodinjo in potrebujem te kot žensko,« je rekel in vstal.
»Ne spodobi se. Le kaj bodo rekli tvoji domaÄi? Kaj bo, ko se me boÅ¡ naveliÄal? Jaz ne bi mogla ostati tukaj in živeti z bivÅ¡im ljubimcem. Pozabi,« je rekla odloÄno in se izmuznila mimo njega v kopalnico.
V sebi je zaklel. Prehiter je bil, Äeprav se poÄasneje ni dalo. Popil je svojo kavo in žalostno ugotovil, da je njena Å¡e skoraj nedotaknjena. Spet je zaklel in odÅ¡el v dnevno sobo. Umaknil se ji bo. Za zdaj.
Po kosilu je Edward vstopil v kuhinjo, kjer je Deby pomivala posodo.
»Čeprav je nedelja, dan za poÄitek, sem mislil, Äe bi Å¡la z menoj, da ti pokažem spalnice nad garažo v gospodarskem poslopju. Danes bom samo odprl okna, za jutri bi te prosil, Äe jih lahko malo poÄistiÅ¡ in preobleÄeÅ¡ postelje. Fantje vÄasih prespijo na ranÄu. Zdaj, ko si ti tukaj, bodo sigurno hoteli prespati,« jo je ogovoril Edward. Naslanjal se je na pult poleg nje in dajal sproÅ¡Äen videz.
»Prav, samo pomijem do konca,« je rekla vljudno.
Edward je stal in jo opazoval.
»Oprosti za tisto zjutraj. Vse kar sem rekel drži. Ne bom te silil. VeÅ¡ kako Äutim in Äe si premisliÅ¡ bom vesel, a kot sem rekel, ne bom te silil v niÄ. Sva lahko vsaj prijatelja?« je rekel tiho.
Pogledala ga je in mu pokimala: »Prijatelja sva lahko.«
Nasmehnil se ji je in poÄasi odÅ¡el.
Deby je konÄala delo v kuhinji in se odpravila po Edwarda v dnevno sobo. Ravno sta odhajala, ko je po stopnicah priÅ¡el ves urejen in nadiÅ¡avljen Thomas. Oba sta ga preseneÄeno pogledala.
»Susan me je povabila na kavo in pecivo,« je rekel ponosno Thomas in pred njima zapustil hišo.
»Se to plete romanca?« je Deby nejeverno šepnila Edwardu.
»OÄitno. Bomo zveÄer kaj izbrskali iz njega,« se ji je nasmehnil Edward in ji pridržal vrata.
PoÄasi sta se odpravila Äez dvoriÅ¡Äe do gospodarskega poslopja. Pritekel je Edwardov pes Gabe in se najprej zagnal v Deby, da bi ga poÄohala za uÅ¡esi. Takoj nato je stekel po palico. Za Edwarda se Å¡e zmenil ni.
»To ti je zvesti prijatelj!« se je zgražal Edward, ko je Deby zagnala palico Äez dvoriÅ¡Äe.
»Ja, postala sva kar dobra prijatelja. Hranim ga. Žal mi je, da sem ti ga prevzela,« je stvarno pripomnila in se mu nasmehnila.
Pes je še trikrat prinesel palico predno sta uspela priti do poslopja. Edward je šel prvi po stopnicah.
»Imamo tri spalnice, straniÅ¡Äe in dve manjÅ¡i kopalnici s tuÅ¡em. V dveh sta po dve postelji v tretji pa so trije pogradi. Jutri samo obriÅ¡i malo omare in obleci postelje v dvoposteljnih sobah.« je razlagal medtem, ko jo je vodil po prostoru.
»Saj lahko kar zdaj pospravim, da jih jutri priÄaka vse pripravljeno,« je pripomnila, ko je hodila za njim.
»Nedelja je, že tako si imela delo s hrano. SpoÄiti si moraÅ¡,« je nejevoljno ugovarjal, saj je ves Äas nekaj delala.
»Saj ne bom dolgo in ni veliko za postoriti. Ne skrbi zame. Ne bom ti uÅ¡la zaradi preveÄ dela. Rekla sem ti, da mi je tukaj res vÅ¡eÄ,« je rekla in se mu nasmehnila.
»Bi Å¡la na sprehod? Saj bi te povabil na ježo, a ne vem, Äe jahaÅ¡ in tudi sam se s to roko ne poÄutim Å¡e sposobnega za jahanje,« je lenobno predlagal in presliÅ¡al njen poskus, da bi delala.
»Lahko greva na sprehod. Nekega dne bi me lahko nauÄil jahati,« je rekla in se poÄasi odpravila ven.
»Obljubim, da bom,« ji je rekel in ji sledil.
Odpravila sta se proti potoku, ki je preÄkal njegov ranÄ in do manjÅ¡ega hriba z gozdiÄkom nad potokom. KoraÄila sta poÄasi, Gabe je tekel pred njima. Dan je bil prelep, sonce Å¡e ni okrepilo svoje moÄi, a je vseeno prijetno grelo. Edward je poiskal njeno dlan in prepletel svoje prste z njenimi. Ni odmaknila svoje roke. VeÄinoma sta hodila v tiÅ¡ini, zatopljena vsak v svoje misli. Ne enega, ne drugega ni motila tiÅ¡ina. Uživala sta. PriÅ¡la sta do potoka in ga preÄkala prek majhnega lesenega mostiÄka. Edward ji je pokazal na eno od redkih skal in predlagal, da malo sedeta. Skala je bila dovolj velika, da sta lahko sedela oba. Previdno jo je objel.
»Sprosti se. Uživaj,« ji je tiho rekel.
PoÄasi je naslonila glavo na njegovo ramo. Vedela je, da ne bi smela sprejeti njegove dlani in ne objema, kaj Å¡ele, da se je naslonila nanj. A kaj, ko jo je nezadržno vleklo k njemu. To so bile le drobne prijateljske geste. Uživala je v njegovi družbi in njegovi bližini. SproÅ¡Äeno sta sedela v tiÅ¡ini in posluÅ¡ala ptiÄje Äebljanje v drevju za njima.
»Dedek je že nekaj Äasa nazaj ugotovil, da si mi veÄ kot samo vÅ¡eÄ. Predlagal mi je naj ne Äakam predolgo. Jack te obožuje in tudi on mi je že namignil, da bi bila lahko dober par. Thomas te ima rad in se trudi, da bi ti bilo Äim bolj prijetno pri nas, ne reci, da tega nisi opazila. Poleg vsega se je oÄitno tudi sam resno zagrel za Susan,« je tiho povedal Edward in se igral s pramenom njenih las, ki se je izmuznil iz ohlapnega Äopa.
PreseneÄeno in vpraÅ¡ujoÄe ga je pogledala.
»SpraÅ¡evala si me, kaj bi rekla moja družina, Äe bi bila midva par,« je lenobno odgovoril in se zazrl Äez pokrajino. Okrepil je svoj objem, da se ne bi premaknila. Užival je v tej intimnosti nedolžnega objema.
»Resen moÅ¡ki sem. Nikoli nisem pomislil nate kot na kratko avanturo. Že res, da sem imel kar nekaj eno noÄnih avantur, saj sem moÅ¡ki, ki ima potrebe, a nobene ženske nisem prizadel ali ji obljubljal nekaj, kar ne bi kasneje spoÅ¡toval. Bil sem zaroÄen. Na sreÄo sem pravoÄasno spoznal, da moja bivÅ¡a zaroÄenka ni ženska za kakÅ¡no se je predstavljala. Hotela me je vrteti okoli prsta, hotela je zvesto copato, hotela je denar, položaj in ugled medtem, ko sama ni imela namena biti zvesta, da ne omenjam, da ne bi znala biti gospodinja in da se ji življenje na ranÄu ni zdelo zanimivo,« je lenobno razgaljal svoje življenje. »Prav imaÅ¡. Jaz sem delodajalec in ti moja delavka, romanca med nama je tvegana. Nikoli se ne ve, kako bi se lahko konÄalo ali kdaj. Težko bi oba ostala pod isto streho, Äe se ne bi obneslo. Vse to vem. Vem pa tudi, da si v meni prebudila globlja Äustva, predramila speÄo strast in mi vrnila radost v življenje. VÄasih je za sreÄo potrebno tvegati.«
Deby mu ni odgovorila. Z zaprtimi oÄmi je slonela na njegovi rami, medtem, ko je njegova roka poÄivala na njenem trebuhu. S prsti je poiskala njegove in jih rahlo stisnila. Razumel je. Ni je silil, ne v zvezo in ne v pogovor.
»Jutri pridejo pohotni kavboji. Obletavali bodo okoli tebe. Dobri delavci so in ne bi jih rad izgubil. Tudi tebe noÄem izgubiti,« je Å¡e dodal in se Å¡e sam zavil v prijetni molk.
Ob Å¡estih zjutraj se je pred hiÅ¡o ustavil poltovornjak. Deby je zakljuÄevala pripravo zajtrka. Iz radia je prihajala tiha glasba. VzduÅ¡je je bilo nadvse prijetno in domaÄe. Edward je sliÅ¡al avto in je lenobno vstal izza kuhinjske mize. »NaÅ¡i kavboji,« je pripomnil in svojo Å¡alico nesel do korita. »Pozdravit jih grem in pogledat, Äe mislijo tukaj spati. V tem primeru jih bom poslal v njihove spalnice. ÄŒez petnajst minut bomo vsi priÅ¡li na zajtrk,« je rekel lahkotno in odÅ¡el.
Deby je odprla omarico in vzela krožnike. Miza v jedilnici je bila dovolj velika za tako veliko druÅ¡Äino. Odnesla je krožnike na mizo in jih pustila na robu. Najprej mora zbuditi Jacka. ÄŒeprav sta vÄeraj z Edwardom veÄino popoldneva preživela na sprehodu, je vseeno že vÄeraj pospravila spalnice nad garažo. Jack ji je pomagal. Prostor je bil Äist, zato ni imela veliko dela. Pomila je po tleh, obrisala omare in lesene dele postelj ter oblekla posteljnino. Cel veÄer in veÄino noÄi je mislila na svojega postavnega Å¡efa. Edward je ni v niÄ silil. Ni je veÄ poljubil in ni vedela ali ji je to vÅ¡eÄ ali ne. Bil je prijazen in neverjetno dostopen ter dojemljiv. Iznesel ji je svoj pogled, nato pa odloÄitev prepustil njej. Tudi pri jutranji kavi, ki sta jo spila skupaj, se je obnaÅ¡al nadvse prijazno in razumevajoÄe. Ni omenjal vÄerajÅ¡njih dogodkov ali pogovora. Hotel je, da mu zaupa.
To je vedela in on je vedel, da ona ve in tega ni skrival. Ni se mogla jeziti nanj. Ni se imela za kaj. Iz premiÅ¡ljevanja jo je zdramil Jack, ki je pritekel po stopnicah. Ravno je odložila pribor, ko je ves nasmejan privihral v jedilnico. V istem trenutku so se odprla vhodna vrata in do nje je priplaval moÅ¡ki klepet. Ni poÄakala, da vstopijo. Odhitela je v kuhinjo po hrano. Jack ji je pomagal. Kar nekaj hrane je bilo treba prinesti. Zdaj bo morala nahraniti osem dobrih jedcev. Vse je bilo na mizi. Zadnje je prinesla dve skledi s sirom, jih postavila na mizo in sedla. Njen pogled se je sreÄal z Edwardovim. Vzel je koÅ¡Äek sira in ga takoj nesel v usta. Svojih oÄi ni odmaknil z njenih. Besede so bile odveÄ. V njegovem pogledu je lahko videla odobravanje, veselje, užitek ob okusu in ljubezen. Zmedeno je odmaknila pogled. Že res, da jo je veselilo, da mu je bil sir res vÅ¡eÄ, a ljubezen v njegovem pogledu jo je zmedla. Ni verjela, da je mogoÄe, da bi jo ljubil. Mar ni to prezgodaj? Ni bilo poÅ¡teno.
Že res, da ji je zlezel pod kožo, na nek naÄin ga je imela rada, vÅ¡eÄ ji je bil, v njej je prebudil speÄo strast. A ljubezen? Ne. Ni mogoÄe. Ne tako kmalu. Sploh pa, ali je ljubezen obstajala? NekoÄ je mislila, da je zaljubljena. Ko je razdrla zaroko ni bila tako na tleh, kot po navadi v filmih in knjigah opisujejo ljubezenska razoÄaranja. Bila je prizadeta, ker jo je izdal, a se je hitro pobrala. Mar ona ni sposobna zares ljubiti? Ali nje ne more nihÄe ljubiti? So se odrasli ljudje res zaljubljali?
»Deby, tole je prav okusno. Ljubezen gre skozi želodec in mislim, da se bomo vsi borili za tvojo naklonjenost, Edward gor ali dol,« jo je iz misli predramil Andyjev glas.
»Hvala, ne potrebujem ljubezni. Raje vidim, da ste siti in da dobro opravite svoje delo. Siti moÅ¡ki so tudi manj teÄni moÅ¡ki,« jim je odgovorila z nasmehom.
ÄŒutila je Edwardov pogled na sebi, a ni hotela pogledat vanj. Pogovor se je hitro obrnil v delovne naÄrte. MoÅ¡ki so se odpravili na delo, Jack je odÅ¡el v Å¡olo. Ona pa je zaÄela pospravljati krožnike. Edward je ostal za hip v jedilnici. Ko so se vrata zaprla in sta ostala sama je tiho spregovoril: »Zakaj se bojiÅ¡ ljubezni? Ne bom te prizadel!« Ni poÄakal odgovora, odÅ¡el je ven.
Urno je stopal proti gospodarskemu poslopju kjer so ostali Äakali, pripravljeni na delo. Ni jim Å¡e mogel pomagati, a lahko je nadziral in se smukal okoli. Rahlo je bil jezen nase. Ko je ostal za trenutek v hiÅ¡i, je hotel poudariti, da ostaja zaradi Deby. MoÅ¡kim je hotel pokazati, da je njegova. Naj si mislijo, da je hotel ukrasti poljub in objem od svoje drage. HudiÄa, da si je tega res želel. Ni mislil, da bi omenjal ljubezen. Seveda, ga je njena pripomba, da ne potrebuje ljubezni presenetila in je med zajtrkom mislil samo o tem, a vsekakor ni mislil izreÄi tistih besed. Že sama beseda, ljubezen, je bila moÄna, kaj Å¡ele obÄutki. Skoraj ji je direktno povedal, da jo ljubi. Jo je res? Å e nikoli ni bil zaljubljen. Ljubezen je za mlade in naivne. PoroÄil se bo z njo. Seveda nekaj Äuti, drugaÄe ne bi mislil na poroko. VÅ¡eÄ mu je. Ob njej se je poÄutil živega, kot že dolgo ne. Zabavna je in zna se smejati ter tudi druge pripraviti do smeha. Nikoli se je ne bo naveliÄal. Tako naravna je in polna življenja. Pridna in delovna je, vedno pripravljena na nove izzive. Tudi spretna in prilagodljiva, praktiÄna. OdliÄna gospodinja, ki ji je vÅ¡eÄ Å¾ivljenje na ranÄu. Dobro se razume z njegovo družino. Mlada je in oÄitno ima rada otroke, tudi zna z njimi. Vsaj, kolikor je lahko opazil iz njenega odnosa do Jacka. Seveda je Äisto prava za njegovo ženo. Toda kdo je on, da ji pridiga o ljubezni? ÄŒe je nekaj prebudila v njem, Å¡e ne pomeni, da je izvedenec za tako moÄna Äustva.
»Te je nagnala ven?« se je zakrohotal Nathan, ko ga je zagledal.
»Oh, nikar ne bodi slabe volje, saj te ima rada, to se vidi iz vajinega odnosa,« je pametoval Lester.
Edward jih je zmedeno pogledal. Potreboval je nekaj trenutkov, da je dojel njihove besede. Predvideval je, da je precej mrko gledal in s tem pripomogel k njihovim opazkam. »Ne, ni to. Malo me muÄi, ker s to presneto roko ne morem delati. Samo v nadlego sem,« se je poskusil izmazati.
»Me niÄ ne skrbi. Jezik ti Å¡e vedno normalno deluje. Nas boÅ¡ že pravilno zaposlil,« se mu je zasmejal Frank. Vsi so razumeli, tisto kar je povedal med vrsticami, da je Edward prav pasji Å¡ef, ki ljubi red in disciplino, zato so se glasno zakrohotali.
Edward je zmajal z glavo in se Å¡e sam nasmehnil. Ne glede na vse, je bil praviÄen Å¡ef in je dobro plaÄal. Ti možje so radi delali zanj.
Edward se je Å¡e nekaj Äasa smukal okoli gospodarskega poslopja. Zagledal je Deby, ki je zaÄela obeÅ¡ati perilo. Urno se je odpravil k njej. Njegov pes Gabe, je priÅ¡el do nje prvi in ji prinesel palico, ki jo je zaluÄala Äez dvoriÅ¡Äe, da je lahko stekel za njo.
»Do sedaj sem se smukal okoli njih, zdaj sem priÅ¡el Å¡e malo k tebi,« ji je s kislim nasmehom dejal. »PoÄutim se tako nekoristnega,« je Å¡e pristavil.
»Še nekaj dni, potem se boÅ¡ lahko vrnil v svojo rutino,« ga je skuÅ¡ala potolažiti. »Daj, ne bodi tako slabe volje,« je dodala skozi nasmeh, ko ga je pogledala Äez ramo.
»Hvala, za ta lep nasmeh. Po zajtrku so me napadli, ÄeÅ¡, da si me napodila iz hiÅ¡e. Zdaj jim moram pokazati, da prav uživaÅ¡ v moji družbi,« ji je vrnil nasmeh.
»Torej sva pod budnim oÄesom tvojih kavbojev?« se je smehljala naprej.
»Seveda. Komaj Äakajo, da vidijo, da izpadem iz igre, da se lahko stepejo zate.«
»Aha, torej je vsa ta prijaznost za krinko?« se je zabavala.
»Veš, da ni samo zaradi tega. Jaz sem prijazen moški,« se je zakrohotal.
»Če ti tako praviš. Samo ne vem, zakaj si tako prijazen, da obvaruješ mene ali sebe?« se je pridružila njegovemu smehu.
»Oba,« je rekel po premisleku. Vzel je palico, ki jo je prinesel Gabe in jo vrgel Äez dvoriÅ¡Äe, da je pes spet stekel stran. »Ljubosumen sem. Ne prenesem misli, da bi te kdo drug lahko imel,« je tiho priznal in ji stopil bližje.
Ni ga pogledala, obeÅ¡ala je perilo in samo tiho pripomnila: »Če se bom za koga odloÄila, se bom zate. Zato nimaÅ¡ potrebe za ljubosumje.«
Ni poÄakal, da obesi do konca, takoj jo je zavrtel v svoj objem in se laÄno polastil njenih ustnic. Presenetil jo je, ni se uspela braniti ali upreti. Za trenutek je nemoÄno stala v njegovem objemu, nato se je prepustila svoji želji po njem. Odzvala se je na njegovo igro ustnic. Roki mu je ovila okoli pasu in se stisnila bližje k njegovemu izklesanemu telesu. Razprla je ustnice in se z jezikom zapletla v Äutno igro. Pes je zalajal in prekinil Äarovnijo. PoÄasi sta se odmaknila. Ne glede na to, kako strastno in prostovoljno  se je predala poljubu, ga je zdaj jezno in vpraÅ¡ujoÄe pogledala.
Nasmehnil se ji je. »Vem, kaj si rekla. To je bil samo mali argument, ki ti bo pomagal, da se hitreje odloÄiÅ¡. Nežno jo je pobožal po obrazu in odÅ¡el, saj sta oba sliÅ¡ala Lesterja, ki ga je klical.
Deby je ravno pobrala prazen Å¡kaf in se odpravila proti hiÅ¡i, ko je na dovoz zapeljala majhna, okrogloliÄna ženska v velikem dostavnem avtu.
»Dober dan,« je Deby vljudno pozdravila.
»Dober dan. Jaz sem soseda, gospa Urbant. Reci mi kar Sarah,« je pripomnila starejÅ¡a gospa in s sedeža vzela pladenj z jabolÄno pito, nato pa Deby ponudila svojo dlan.
»Deby,« se je kratko predstavila Deby in gostjo povabila v hišo. Škaf za perilo je odložila v pralnici in povedla Sarah v kuhinjo.
»Prinesla sem jabolÄno pito. Vem, da so danes priÅ¡li delavci, zato mala pomoÄ pri posladku in seveda kot dobrodoÅ¡lica,« je veselo Äebljala Sarah.
»Hvala, res prijazno od vas. Sedite, skuhala bom kavo,« je rekla Deby in na krožniÄek zložila nekaj domaÄih keksov.
»Sarah. Lepo te je videti. Veselica je odliÄno uspela,« je Å¡e z vrat pozdravil Edward in prisedel. »Lahko Å¡e jaz dobim kavo?« se je obrnil k Deby in ji namenil ljubeÄ pogled, vedoÄ, da Sarah to ne bo uÅ¡lo.
»Seveda,« mu je veselo odgovorila Deby, ter zaÄela rezati jabolÄno pito.
»Uspešna veselica je bila. Res smo se zabavali,« je naprej kramljal Edward.
Sarah je kar zažarela. »Oh, hvala. Rada vidim, da ljudje uživajo. Res je bilo veselo. Deby, draga, kako se je tebi zdela veselica. Žal mi je, da te nisem uspela spoznati že na veselici. Vedno je toliko ljudi.«
»PrviÄ sem bila na veselici. NavduÅ¡ena sem bila. Že dolgo se nisem tako naplesala,« je veselo razlagala Deby in sedla k njima za mizo.
»PrviÄ na veselici? Od kje pa si?« je zanimalo Sarah, saj je tudi zaradi radovednosti, kdo je Deby, priÅ¡la na obisk.
»Iz Wace sem. V mestu ni takih veselic,« je vljudno odgovorila Deby in vstala, saj je voda za kavo zavrela.
»Kje sta se pa vidva potem našla?« je kar direktno vprašala Sarah.
»Potreboval sem gospodinjo, zato sem dal oglas, Deby se je javila,« je lenobno odgovoril Edward.
»Zakaj si jo pa potem skrival? Lahko bi nam namignil in bi ji pomagale, da se privadi življenju na ranÄu, Äeprav vidim, da ji gre kar dobro od rok,« je vznemirjeno klepetala Sarah in s pogledom, polnim odobravanja, zaobjela kuhinjo.
»Najprej sem se moral prepriÄati, da me ima dovolj rada, da mi ne bo uÅ¡la s prvim kavbojem. Tukaj se kar tre samskih porednežev,« je s porednim nasmeÅ¡kom razložil Edward in se zaljubljeno zazrl v Deby, ko je pred njega postavila Å¡alico kave.
»No, tukaj te pa razumem,« je prikimala Sarah. Malo je pomolÄala in ga ocenjujoÄe gledala. »Zanima me, zakaj Å¡e nima prstana?« je direktno podrezala.
»Za zdaj, si ga še ne želi,« je Edward lenobno skomignil z rameni, kot bi ga to ne skrbelo.
»Jaz na tvojem mestu, ne bi bila tako brezbrižna. Pokazal si jo svetu in dokler ne bo uradno tvoja, ti jo lahko kdo spelje pred nosom,« mu je požugala Sarah, nato se je obrnila k Deby, »ne Äakaj predolgo. Že res, da ti ga nobena ne bo speljala, a vseeno tukaj radi opravljajo.« Ko je povedala svoje, se je sprostila, pila svojo kavo in sproÅ¡Äeno kramljala, kot da prejÅ¡njega pogovora ne bi bilo.
Sarah se je hitro poslovila. Videla je kar jo je zanimalo, slišala je kar je hotela, zdaj pa mora opraviti še nekaj obiskov. O ja, današnji obisk je bil uspešen. Veselo se je poslovila. Edward in Deby sta jo pospremila do avta. Ko je odpeljala, se je Edward hotel izmuzniti proti gospodarskemu poslopju. Neuspešno.
»Kaj je bilo to?« ga je Deby jezno vprašala.
»Sarah Urbant te je priÅ¡la pozdravit in ti izreÄi dobrodoÅ¡lico. Urbantovi so družabni steber naÅ¡ega kraja,« ji je lenobno odgovoril in se spet obrnil, da bi lahko uÅ¡el.
»Dobro veš, kaj te sprašujem! Ne delaj se neumnega. Ne imej me za neumno!« je zasikala.
Edward se je moral vrniti nekaj korakov nazaj. Ni vedel kje so ostali, vsekakor si ni želel razprave, ki bi jo sliÅ¡ali vsi. Tudi eden bi bil dovolj, da vsem prenese vsako izreÄeno besedo. Ni bil neumen in nje ni imel za neumno. Stopil je Äisto blizu in tiho rekel: »Vsi so naju videli na veselici. Kot si že takrat ugotovila, si sprožila val ugibanj. Sarah je predsednica opravljivih žensk tega kraja, katerih poslanstvo je, da se vmeÅ¡avajo v življenja svojih sosedov. PriÅ¡la je preverit kakÅ¡na gospodinja si ter kaj mi pomeniÅ¡.«
»Zakaj torej zaljubljeni pogledi? Neumno Ävekanje o prstanu?« je jezno zaÅ¡epetala.
Edward jo je samo gledal.
»Edward!?« je zasikala.
»Nisi se Å¡e odloÄila ali me hoÄeÅ¡ ali noÄeÅ¡. Sarah je samo prehitela dogodke s svojimi opažanji. Ne morem, kar stopiti pred tebe s prstanom in te prositi, da se poroÄiÅ¡ z menoj. ÄŒeprav si tega želim,« je tiho priznal.
»Poljubiš me dvakrat in že govoriš o poroki! Saj nisi resen!« je nejeverno strmela vanj.
»Resen sem. Povedal sem ti, da si v meni prebudila globlja Äustva. Ob tebi sem naÅ¡el manjkajoÄi del v svojem življenju. In ja, rad bi se poroÄil s teboj. Tukaj živimo preprosto življenje, tudi jaz sem preprost. Sem navaden kavboj. Stvari se tukaj hitro dogajajo,« je odkrito povedal.
Nejeverno je zmajala z glavo in odÅ¡la v hiÅ¡o. Edward je gledal za njo in tiho zaklel. Nato se je obrnil in odÅ¡el k dedku, ki je vse skupaj opazoval od daleÄ. Opazil je njegov vpraÅ¡ujoÄi pogled in predno ga je uspel kar koli vpraÅ¡ati je zamrmral: »NiÄ takega, kar ne bi mogel reÅ¡iti sam.«
Deby je malico postavila na mizo na verandi. Bil je lep, sonÄen dan in izognila se je, da bi zamazali celo hiÅ¡o. Medtem, ko so oni jedli jim je skuhala kavo. Najprej je umaknila krožnike in nato prinesla kavo. Veselo je kramljala z njimi.
»Sedi in spij kavo z nami,« je predlagal Nathan.
»Nisem mislila piti kavo, ampak, zakaj pa ne,« je rekla in odÅ¡la po Å¡e eno skodelico. ÄŒeprav so bili siti je prinesla Å¡e krožnik z jabolÄno pito, ki jo je prinesla Sarah.
»Težave v raju?« je nedolžno vprašal Lester medtem, ko je opazoval Deby kako naliva kavo.
»Ne. Zakaj?« je rekla lenobno in sedla poleg Edwarda na klop.
»Ne? No, oba delujeta napeto. Videl sem, da sta nekaj imela, ko je gospa Urbant odpeljala,« je nadaljeval Lester.
»NiÄ posebnega nisva imela. Samo debata zaradi razliÄnih mnenj. NiÄ takega, kar ne bi mogla sama reÅ¡iti. Povrh vsega nisem napeta. MogoÄe sem z mislimi uÅ¡la kam drugam, tokrat prviÄ kuham za toliko ljudi,« je preprosto odgovorila in skomignila z rameni. »Si ti napet, Edward?« je vpraÅ¡ala in ga nežno pogledala.
»Napet? Ne, napet res nisem. Sem pa razdražen. PoÄutim se kot najveÄji bedak in Å¡e invalid za povrh,« je rekel sarkastiÄno in jo rahlo objel Äez ramo ter nežno povlekel bližje. »Vem, kako me lahko umiriÅ¡,« je Å¡epnil v njene lase, a dovolj glasno, da so ga tudi oni sliÅ¡ali.
Nagajivo ga je pogledala: »PrepriÄana sem, da res veÅ¡,« je Å¡epnila nazaj in se obrnila k Lesterju ter se mu nasmehnila. »JabolÄno pito je prispevala gospa Urbant,« jim je povedala in si vzela kos. Niso ji uÅ¡li moÅ¡ki nasmeÅ¡ki in muzanje. Ob njunem tihem pogovoru so se jim porodile poredne in erotiÄne misli, a le ona in Edward sta vedela, da sta govorila o prstanu.
MoÅ¡ki so siti odÅ¡li nazaj na delo. Dedek se je odloÄil, da bo do kosila malo poÄival pred televizorjem. Deby je odnesla pladenj s skodelicami v kuhinjo. Edward se je hotel pridružiti moÅ¡kim pri delu, a ga je dedek ustavil s tihim glasom: »Na kratko bi se pomenil s teboj in z Deby. V hiÅ¡i.« Oba sta molÄe vstopila v hiÅ¡o in odÅ¡la v kuhinjo k Deby.
»Sedita, oba!« je strogo rekel dedek.
Edward in Deby sta se spogledala in brez besed sedla za kuhinjsko mizo. Dedek Hubert je stal in ju opazoval.
»Ne vem, kaj se gresta, a oÄitno igrata neko igro in pravila poznata samo vidva. ÄŒe je vama prav, je tudi meni. Ne bom se vmeÅ¡aval. Vseeno, vama povem nekaj. Nisem neumen ali slep. OÄitno je, da sta si vÅ¡eÄ. V nasprotju z ostalimi, mene nista prepriÄala, da sta sreÄno zaljubljen par. Živim z vama. Glede, Äesar koli sta se že skregala, morata to Äim prej reÅ¡iti. Ne dovolita, da se resniÄno skregata. Å koda bi bilo. Ustvarjena sta en za drugega. Å e slepec bi to videl. Le vidva trmasto vleÄeta vsak v svojo smer,« jima je povedal svoje in odÅ¡el v dnevno sobo ter prižgal televizijo.
Edward in Deby sta obsedela v kuhinji za mizo in se molÄe gledala. ÄŒez nekaj trenutkov je Edward vstal in ji ponudil roko: »Dedek ima prav. Å e prijateljstvo bova uniÄila. Pridi se greva pogovorit, najbolje, da greva v eno od spalnic,« je rekel odloÄno.
Nejeverno ga je pogledala: »Spalnico?«
»Tam naju nihÄe ne bo motil, dovolj daleÄ stran je, da se ne bo sliÅ¡alo in prav dobro veÅ¡, da te ne bom napadel ali silil v kar koli,« je zasikal in jo prijel za roko ter povlekel za seboj.
»Tvoja spalnica, da se boÅ¡ poÄutila bolj varno,« je zamrmral, ko je odprl vrata njene sobe in jo povlekel noter. Spustil je njeno dlan in odÅ¡el do okna ter ga zaprl. Sedel je na stol ob mizi. Deby je sedla na rob postelje. Nekaj trenutkov sta se gledala kot pes in maÄka. Edward je vzdihnil.
»Prav, naj ti povem svoje videnje situacije,« je rekel spravljivo.
Deby mu je samo pokimala. Na njenem obrazu ni mogel prebrati niÄesar. ZdolgoÄaseno je zrla vanj.
»Od nekdaj živim na ranÄu. Od majhnega sem si želel tako življenje. Ljubim zemljo, naravo in živino. Zadovoljen sem s svojim življenjem. Dedek je imel malo zemlje, toliko kot Thomas. Moj oÄe je uspel z mamino doto poveÄati to posestvo, nekaj zemlje je dobila od svojega oÄeta, nekaj sta kupila. Ostalo je dedek dal meni, ker bom skrbel zanj. Tukaj sem in tukaj bom ostal. Oglas sem dal, ker sem iskal gospodinjo. Seveda bi bilo bolj pripravno, Äe bi si naÅ¡el ženo, a tukaj nisem videl prave. Misli na poroko sem kar potisnil stran. Potem si me poklicala. Vesel sem bil, da si sprejela delo, nobena pred teboj ga ni želela. Kaj vesel, navduÅ¡en. Pomislil sem, da bo konÄno nekdo skrbel za gospodinjska dela, jaz pa se bom lahko posvetil svojemu delu.
Ko si priÅ¡la, si zamajala tla pod mojimi nogami. Nikoli si nisem nobene tako poželel kot tebe. ÄŒisto si me obnorela. Za povrh se je izkazalo, da si odliÄna gospodinja. V tem kratkem Äasu sva se tudi vsaj malo spoznala. Prebudila si Äustva v meni. Neznana Äustva. Å e nikoli nisem Äutil Äesa podobnega. Zdaj si te ne želim samo zvleÄi v posteljo, zdaj se želim poroÄiti s teboj. Rekel sem ti že, da je to majhen kraj. Ljudje so staromodni, vzgojeni z visokimi družinskimi vrednostmi. Radi opravljajo. Tukaj ni skrivnosti. ŽiviÅ¡ pod mojo streho. Zame mislijo, da je že Äas, da se poroÄim in samo bebec si ne bi želel ženo kot si ti,« je iznesel svoj pogled in se prisilil, da ni vstal in zaÄel korakati po sobi gor in dol. »Tukaj moraÅ¡ hitro ukrepati, drugaÄe ti kdo izmakne želeno,« je tiÅ¡e dodal in vstal ter stopil do okna in se zazrl ven. Ni mogel prenesti njenega brezizraznega pogleda.
»Življenje me je nauÄilo, da se lahko zanesem le nase. NekoÄ sem mislila, da sem nekoga ljubila in da on ljubi mene. ZaroÄila sem se. Pokazalo se je, da sem se motila. MoÄno motila. Njegova starÅ¡a sta potrebovala negovalko in služkinjo. Bila sem pri roki in nadvse usposobljena. Zato se je hotel poroÄiti z menoj. Å e sreÄa, da sem ga dobila s svojo prijateljico in pravoÄasno dojela celotno situacijo. Dovolj si mi vÅ¡eÄ, da bi Å¡la s teboj v posteljo, a poželenje in usposobljenost za delo gospodinje sta premalo za zakon. ÄŒe bodo koga opravljali, bodo mene. To me ne gane. Ti, se jim boÅ¡ smilil, mogoÄe te bodo malo vlaÄili po zobeh, a hujÅ¡e izgube ugleda ne boÅ¡ utrpel,« je povedala stvarno.
»AvÄ,« je tiho zamrmral.
»Nekega dne lahko postanem tvoja ljubica, a veÄ kot to ne priÄakuj. Za zdaj uživam v vlogi tvoje gospodinje. Pusti mi veselje,« je dodala in vstala. »Kosilo moram narediti,« je rekla Äez ramo in odÅ¡la iz sobe.
Edward se je usedel nazaj na stol in strmel v vrata, skozi katera je odÅ¡la. Hudimana, niÄ nista reÅ¡ila. Povedala sta si kaj mislita, a to je tudi vse. Zdaj je postal Å¡e bolj odloÄen, da jo dobi za svojo ženo. Da bi bila samo ljubica, bi bilo izpod Äasti. Za njo. Za oba. Dokazati ji mora, da mu pomeni veÄ kot le, da je pripravna in pri roki.
Tudi kosilo so pojedli zunaj na verandi. Jack je priÅ¡el iz Å¡ole in je hotel zvedeti vse, kar je zamudil. Edward se je resniÄno trudil biti dobre volje. Dovolil je, da so se njegovi obÄutki do Deby kazali tudi v javnosti. Ni bil prepriÄan, da je to ljubezen, a nekaj je. To nekaj, ga je navdajalo z obupom, kaj Äe je ne prepriÄa v poroko. MoÅ¡ki so obsedeli Å¡e malo na verandi. Deby je pospravila posodo in se v kuhinji posvetila Jackovi domaÄi nalogi. PrepriÄala ga je, da jo hitro naredita, da se bo kasneje lahko pridružil moÅ¡kim. Fant jo je v vsem ubogal. Ko je konÄal je pospravil zvezke in predno je odnesel torbo v svojo sobo, je poljubil Deby v obraz: »Hvala,« je tiho Å¡epnil, saj mu je bilo nerodno. Nato je oddrvel iz kuhinje.
Na vratih je skoraj podrl Edwarda, ki se je prijazno nasmehnil preseneÄeni Deby. »Vsi smo te vzljubili. Nisi samo pripravna in pri roki,« je tiho pripomnil in odÅ¡el v kabinet.
Dnevi so zapadli v pomladno rutino. Deby je uživala v tako veliki družbi. Dela so bila pri koncu in Å¡tirje moÅ¡ki, ki so ji kot prijatelji prirastli k srcu, se bodo kmalu poslovili. Edward je postal res prijeten in prijateljski. Ni ji veÄ pridigal o ljubezni. Z niÄemer je ni opominjal ali kako drugaÄe omenjal njun pogovor. Ni je veÄ poljubil, Äeprav se je venomer smukal okoli nje. Želela si je njegovih poljubov, Äeprav je sreÄna sprejela njun nov odnos. Delala je v vrtu, ko je k njej priÅ¡el Edward z Gabom za petami in palico v gobcu.
»Kaj, ko bi jutri Å¡la v Whitney po nakupih? Jutri fantje zakljuÄijo delo. Za dodatno zahvalo in kot zakljuÄek bi lahko imeli manjÅ¡o zabavo. Kaj misliÅ¡?« je jo resno vpraÅ¡al.
Vstala je. »Zakaj pa ne? Že danes lahko kaj pripravim za jutrišnjo malico. Tudi nakupovalni seznam imam že narejen,« je odgovorila in poskusila odpihniti lase z obraza. Neuspešno.
Edward je stopil bližje in ji odmaknil nagajajoÄi pramen las. Pri tem jo je nežno pobožal po obrazu. Ni skril svoje prebujajoÄe strasti, ki se je zrcalila v njegovih oÄeh. Nežno jo je objel in jo Å¡e bolj nežno poljubil. Z ustnicami se je dotaknil njenih ustnic. Se malo zadržal na njih, nato pa odmaknil. Ni želel ljubice. Želel si je vso. V zakonu. Zatrl je svojo potrebo po njenem poljubu. »Ti lahko kako pomagam?« je vpraÅ¡al, da prekine tiÅ¡ino in se umiri.
»Gaba spravi od tu, vse mi bo potacal,« se je zasmejala, ko je pes skoÄil in prednje Å¡ape naslonil na njo. OÄitno je tudi on želel poljub. PoÄohala ga je za uÅ¡esi in ga porinila dol. »Upam, da lahko že peljeÅ¡ avto,« je pripomnila, ker je Gabu samo vrgel palico in jo Å¡e vedno opazoval.
»Mislim, da bo šlo. Zakaj?« je z zanimanjem vprašal.
»Zato, ker ne vozim,« je skomignila z rameni in se z rahlo nelagodnostjo nasmehnila.
»Ne voziš?« je nejeverno vprašal.
»Ne. Z dedkom nisva imela avta. Predraga razvada, ki je nisva ravno potrebovala. V mestu se lahko prevažaš s kolesom ali mestnim avtobusom. Nikoli nisem imela prave želje, da bi naredila izpit,« je odgovorila.
»NauÄil te bom. ÄŒe si želiÅ¡,« je rekel resno.
»Lahko, Äe imaÅ¡ dovolj potrpljenja. Tukaj je to res skoraj nuja,« se mu je navduÅ¡eno nasmehnila.
»Zate bom vedno imel dovolj potrpljenja,« je rekel in ni skril, da ni mislil samo na uÄenje vožnje. »V zahvalo ti bom plaÄal izpit,« je Å¡e dodal.
»To pa ni potrebno, saj imam plaÄo, res ne potrebujem druge zahvale,« je rekla zdaj že resno.
»PlaÄo imaÅ¡ za delo. V opis tvojih del ne sodi uÄenje z Jackom,« je pripomnil. »Tudi razvajanje mojega psa ni tvoje delo, Äeprav si to vzela za svoje poslanstvo,« je dodal, ko je Gabe pritekel nazaj s palico in z razposajenim laježem zahteval njuno pozornost.
»Prav, Äe si želiÅ¡ Å¡e ta stroÅ¡ek, ti ne bom veÄ oporekala. Parkerjevi boste znali izkoristiti tvoje darilo, v to ne dvomim,« se je zasmejala.
»Parkerjevi znamo vse izkoristiti. Zato imam eno prošnjo,« je pripomnil Thomas, ki je slišal samo zadnje Debyne besede.
Deby in Edward sta ga z zanimanjem pogledala.
»Upal sem, da lahko prosim, Äe bi Å¡lo, Äe nimata niÄ proti,« je zaÄel in se vrtel kot maÄka okoli vroÄe kaÅ¡e. Ker sta Å¡e vedno ostala tiho, je moral izustiti svojo proÅ¡njo. »No, želel sem povabiti Susan v nedeljo na kosilo.«
»Seveda, zaradi mene ni problema, bom skuhala za enega veÄ,« se mu je zarotniÅ¡ko nasmehnila Deby.
»Tudi zaradi mene je vse v redu. Torej misliš resno s Susan?« je radovedno vprašal Edward.
»Ker že govorimo o tem, mogoÄe bo najbolje, da kar takoj povem. VeÅ¡ Edward, saj sem se hotel s teboj pogovoriti o tem, mogoÄe je Å¡e bolje, Äe je Å¡e Deby zraven. Mislim, no, hoÄem reÄi. Saj vesta. Ti Edward, imaÅ¡ zdaj Deby. Že nekaj dni premiÅ¡ljujem, da bi se ponovno poroÄil. Susan ima majhen ranÄ. ÄŒeprav je njen sin star že Å¡estnajst let in ima redno zaposlenega delavca, je to vseeno preveÄ odgovornosti za eno žensko. Zdaj bo že dobro leto, kar je vdova. V nedeljo sem mislil govoriti z njo. Ne vem, kaj bo rekla. No, zdi se mi, da bi se dobro ujela. Vem, da dedek ni vsak dan mlajÅ¡i. Svojo zemljo, ki bo nekoÄ Jackova, bi pustil tebi v zakup. Lahko bi mi plaÄeval manj za njo in tisto nekaj denarja, kar si meni plaÄeval za delo, bi lahko imel za zaposlitev stalnega delavca,« je razglabljal svoje misli Thomas.
»Thomas, Green house prepusti meni, saj mi gre dobro, bom že poskrbel zanj. ÄŒe misliÅ¡, da boÅ¡ sreÄen s Susan jo kar zaprosi. VeÅ¡, da bi rad videl, da si sreÄen. Upam, da bo razumna in te bo sprejela. Nikar se ne obremenjuj z nami. VeÅ¡ nisem prepriÄan, da bo Jack navduÅ¡en nad selitvijo, zato, Äe želi lahko ostane tukaj. Skrbel bom zanj,« je rekel Edward in pogledal Deby.
»Z veseljem bi obdržala Jacka tukaj, Äe bo želel ostati,« je pripomnila Deby.
»Resno mislita?« je ganjeno vprašal Thomas.
»Seveda,« sta v isti glas odgovorila.
»Hvala vama,« je uspel izustiti Thomas.
»Z Deby greva zjutraj po nakupih,« je pripomnil Edward in ga pomenljivo pogledal.
»MogoÄe imaÅ¡ prav. ÄŒe bova že govorila o poroki, bi lahko imel prstan in jo takoj zaprosil,« je zažarel Thomas. »Ga bosta kupila zame?« je vpraÅ¡al. Ko je videl prikimavanje obeh je vzel Debyno roko ter pogledal njene prste. »Velikost naj bo, kot za tvoj sredinec. Hvala, obema.«
Deby ga je prijateljsko objela in cmoknila na obraz. »Res upam, da te bo sprejela.«
Edward ga je potrepljal po hrbtu in se mu spodbudno nasmehnil. Thomas jima je samo pokimal in odšel.
Deby in Edward sta se spogledala.
»Tukaj je življenje preprosto in se hitro odvija,« je hrepeneÄe izustil Edward.
Deby mu ni odgovorila. Ni vedela kaj bi mu. Iz zadrege jo je reÅ¡il neumorni Gabe s svojo palico in laježem. »Tole gredo bi rada dokonÄala, potem me Äaka veÄerja,« je izustila in se lotila dela.
Po zajtrku sta se Edward in Deby odpeljala v mesto. Deby je prižgala radio in nastavila, zdaj svojo najljubšo, radijsko postajo.
»Saj lahko?« je vmes vljudno vprašala.
»Seveda. Sam nimam navade prižigati radia, Äeprav mi je postaja, ki jo posluÅ¡aÅ¡ postala vÅ¡eÄ,« ji je veselo odgovoril.
Vozila sta se v prijetnem molku. Po nekaj minutah je Edward prekinil tiÅ¡ino, ko ji je iznesel svoje delovne naÄrte za naslednji teden. Naprej je razglabljal o njihovih možnostih, da zaposlijo rednega delavca, saj je verjel, da bo Susan sprejela Thomasovo snubitev. SpraÅ¡eval jo je, o njenem mnenju in videnju situacije, ter iskreno sprejel njene odgovore. Oba sta se strinjala, da v kolikor se Thomas poroÄi s Susan, bo to zelo hitra poroka. Å e veÄ, zdaj je veliko dela in Thomas bi se najbrž že pred poroko preselil k Susan in poskrbel za njena polja. Iz pogovora o prihodnosti, v katerega si nista drznila vkljuÄiti niti ene besede o njuni intimni prihodnosti, sta preÅ¡la na preteklost. Edward ji je pripovedoval o svojem življenju, o svojem otroÅ¡tvu. Z ne skritim obÄudovanjem ga je posluÅ¡ala. Å ele, ko sta zapeljala v prometno glavno ulico mesta, se je zavedala, da sta že prispela. Najprej sta naÄrtovala nabaviti živež. Edward je parkiral pred veliko veleblagovnico v kateri so vedno nakupovali.
Bolj, da zadovolji sebe, kot je Deby res potrebovala zaÅ¡Äito, ji je zaÅ¡ÄitniÅ¡ko položil roko na hrbet in jo pospremil v stavbo. Vzela sta voziÄek in se posvetila nakupovanju. Edward je porival voziÄek in zvesto sledil Deby, ki je s seznamom hodila med policami in izbirala stvari, ki so jih potrebovali. Nosila je nakupovalno koÅ¡aro za stvari, ki jih je potrebovala sama. Okoli koÅ¡are sta se skoraj skregala. Edwardu ni bilo prav, da hoÄe svoje stvari plaÄati sama. Komaj mu je dopovedala, da ji on že ne bo kupoval vložkov in ostalih ženskih malenkosti. Edwardu je zmanjkalo argumentov ravno v trenutku, ko se je Deby ugriznila v jezik in zadržala nesramno opazko, da ni njegova žena, zase. Jezno sta se pogledala in hitro umirila, saj je pristopila gospa Urbant in ju veselo pozdravila. Izmenjali so si nekaj prijaznih besed. Takoj, ko sta zadovoljila njeno radovednost se je poslovila in lahko sta nadaljevala z nakupovanjem. Robo sta zložila v avto in se odpeljala Å¡e do kmetijske zadruge. Tam je Edward vodil nakupovanje. UspeÅ¡no in brez ostrih besed sta zakljuÄila tudi to. Ostal jima je samo Å¡e en postanek.
Zlatarna, kamor sta morala po Thomasov prstan. Vstopila sta v zlatarno. Prostor je bil svetel in presenetljivo domaÄ. V kotih sta stala velika cvetliÄna lonca in prostor je obdajal rahel cvetni vonj, ki je prihajal iz osvežilca zraka. StarejÅ¡i zlatar ju je vljudno pozdravil. Edward mu je povedal, da iÅ¡Äeta zaroÄni prstan in možakar je kar zažarel. Ni skoparil s pohvalami za Deby, misleÄ, da je prstan za njo.
»Prstan ni zame,« je vljudno povedala Deby in mu pokazala svoje prste, »tako velikost potrebujeva.« je pokazala na svoj sredinec.
»Oh, se opraviÄujem,« je nelagodno rekel zlatar in grdo pogledal Edwarda, ki je moral žalostno skomigniti z rameni, »noÄe se poroÄiti z menoj. Žal.«
Deby je oba grdo pogledala.
»Oh, drago dekle, zakaj ste tako nerazumevajoÄa do njega? Vsak slepec vidi, da vas ljubi,« je rekel starec in zmajal z glavo, ter pred njo postavil nekaj prstanov zahtevane velikosti.
Deby je Å¡e enkrat jezno pogledala Edwarda, ki je skomignil z rameni in ji prepustil izbiro. Posvetila se je prstanom, izbrala je dva in jih nataknila na prst. Obrnila je roko in vpraÅ¡ujoÄe pogledala Edwarda.
»Ta mi je vÅ¡eÄ,« je rekel in pokazal na prvi prstan na njenem prstu.
»Meni tudi,« je rekla in zaÄela snemati prstana s prsta.
»MogoÄe, bi ga zmanjÅ¡ala zate in drugega vzela za Susan. ÄŒeprav sem ti hotel dati mamin prstan, mi je ta lepÅ¡i. ZaslužiÅ¡ si nekaj milega, saj si ti tudi mila,« ji je tiho Å¡epnil.
»Edward, prosim te. Ne morem se poroÄiti s teboj. Razumi me,« je zastokala in v oÄi so ji privrele solze. Hudo ji je bilo, da ga je prizadela, a vseeno se ni mogla poroÄiti z njim.
»Potrpežljiv moški sem,« je šepnil.
Deby se je poÄasi odmaknila od njega. Da bi se umirila se je sprehodila po zlatarni in obÄudovala kotiÄek z urami. Edward jo je oÅ¡inil s pogledom in se nasmehnil zlatarju. Resni gospod je iz sosednjega predala izvlekel Å¡e en prstan. Edward mu je v oÄeh prebral, da je ta ravno prave velikosti za Deby in tudi najlepÅ¡i je bil od vseh razstavljenih. EnergiÄno mu je pokimal in s pogledom oÅ¡vrknil Deby, ki se ni menila zanju. Urno je spravil Å¡katlico v žep, vzel vreÄko s prstanom za Susan in plaÄal izbrana prstana. »Pridi, greva, vabim te na pijaÄo,« je rekel in ji pridržal vrata, ko sta se poslovila od zlatarja.
KonÄali so spomladansko setev. Po veÄerji so priredili majhno zabavo. Na Debyno prigovarjanje je Thomas povabil Susan in njenega sina. Sedeli so na verandi in se gostili s pecivom in pijaÄo. Lester je zaigral na ustno harmoniko. Dedek Hubert je s ploskanjem dajal ritem melodiji. ObÄasno se je tudi Gabe s svojim tuljenjem pridružil glasbi. Susan in Deby sta se morali zavrteti z vsakim moÅ¡kim. Deby se je zavrtela tudi z Jackom. Na Jackovo razoÄaranje se je pesem konÄala in moral je spusti zadihano Deby, ki mu je za konec pritisnila poljub in lice in mu skuÅ¡trala lase. Že poÅ¡teno utrujena se je usedla poleg Edwarda in naredila krepak požirek piva.
»Da se ne prehladiÅ¡,« je skrbno rekel Edward in ji ogrnil njeno jopo Äez hrbet, nato jo je povlekel bliže k sebi. Roka mu je ležerno ostala na njeni rami.
»Hvala,« je Å¡epnila in ga s komolcem rahlo dregnila v rebra. Ko jo je pogledal, mu je z oÄmi namignila na Thomasa in Susan, ki sta se nežno gledala. »PrivoÅ¡Äim jima sreÄo,« je Å¡epnila in spet odpila požirek svojega piva.
Edward ji je pritisnil nežen poljub v lase in zaÅ¡epetal: »Torej, samo meni ne privoÅ¡ÄiÅ¡ sreÄe. No, tudi sebi je ne. Ne skrbi, izboril si jo bom, za oba.« Ni ji dovolil odgovoriti. Lester je zaÄel novo pesem in prisilil jo je, da je vstala in se zavrtela z njim.
Vsi so se zabavali, veselo klepetali in smejali. Okoli polnoÄi so se gostje poslovili. Thomas je pospremil Susan do avta in se za trenutek Å¡e zadržal ob njej. Dedek in Jack sta se odpravila spat. Edward je pomagal Deby pospraviti mizo. PoÄakal je, da je pomila kozarce. NiÄ ji ni govoril, samo opazoval jo je in se ji nežno smehljal. Ko je zakljuÄila in se obrnila jo je objel in privil na svoje prsi. PoÄasi in nežno jo je poljubil. Odmaknil se je in ji zaželel lahko noÄ, nato je odÅ¡el v svojo sobo. Deby je obstala v kuhinji, ne vedoÄ kaj naj si misli.
Med sobotnim kosilom je Edward oznanil svojo namero, da Deby nauÄi voziti avto.
»Hotel vam je povedati, da se po kosilu ne smete oddaljiti od stopnic verande,« je Deby rekla resno.
Ostali so se zakrohotali.
»Danes ne bo potrebe po taki previdnosti. Okoli hiše ne bo nevarno. Jaz bom zapeljal malo niže od poslopja. Po poljski poti greva do potoka. In ne Jack, danes še ne boš smel z nama,« se je še naprej smejal Edward.
Jack je skomignil z rameni. NiÄ ni rekel, saj je Edward odgovoril na njegovo Å¡e ne izreÄeno vpraÅ¡anje.
»Torej, o tem, sta zadnjiÄ debatirala v vrtu, ko sem vaju zmotil,« je pripomnil Thomas in se zresnil.
»Ja. Ne morem dovoliti, da ne zna, nekaj tako osnovnega, kot je vožnja avta,« je odgovoril Edward in opazoval bratranca, ki mu je samo pokimal. Brez besed sta se sporazumela, da je Äas, da pove svoje odloÄitve o ponovni poroki.
»Z Edwardom in Deby sem se že pomenil, zdaj je Äas, da tudi vama povem,« je zaÄel Thomas in pogledal dedka, nato Å¡e sina. »OdloÄil sem se, da se ponovno poroÄim. Jutri pride Susan na kosilo. Po kosilu jo bom zaprosil. SinoÄi, ko sem jo pospremil, sem ji omenil, da bi se jutri z njo resno pomenil in naj premisli o možnosti ponovne poroke. VÄeraj ni rekla niÄ, razen, da bo jutri priÅ¡la na kosilo. Ne vem, Äe me bo sprejela, a upam, da bo,« je resno povedal Thomas in predvsem gledal svojega sina.
»To je lepo, da se hoÄeÅ¡ poroÄiti. Susan mi je vÅ¡eÄ, samo jaz ne bi rad živel pri njej. MisliÅ¡, da bo hotela ona priti sem?« je poÄasi povedal Jack.
Thomas se je nasmehnil sinu. »Edward in Deby sta predvidevala, da ne boÅ¡ hotel stran. Ti lahko ostaneÅ¡ tukaj dokler hoÄeÅ¡. ÄŒe se bom poroÄil s Susan, bom odÅ¡el živet na njen ranÄ. Ona potrebuje moÅ¡kega, da vodi ranÄ, dokler njen sin ne odraste in prevzame vse obveznosti. Edward pa ne potrebuje dveh gospodinj. Tako je življenje, Jack,« je nežno poskuÅ¡al razložiti situacijo.
»Če jaz lahko ostanem pri Deby, potem bom ostal,« je prikimal Jack in veselo pogledal Deby.
Deby se je nasmehnila fantiÄu in pogledala Edwarda, ki jo je resno opazoval.
»Super, Thomas,« je hitro dodal dedek. ÄŒutil je, da bo Jack zaÄel vrtati v Edwarda in Deby. Slutil je, da Äas ni pravi za taka vpraÅ¡anja, zato je hitro preusmeril pogovor. Predlagal je, da se jutri po kosilu z Jackom zapeljeta do njegovega prijatelja, ki je na Jackovo sreÄo, tudi dedek enega od Jackovih najboljÅ¡ih prijateljev. Seveda je Jack veselo sprejel novico. Kosilo so nadaljevali v prijetnem vzduÅ¡ju.
Deby je pospravila mizo in pomila posodo, medtem, ko je Edward brisal pomito posodo in ji razlagal delovanje avtomobila. Ko sta zakljuÄila s posodo, je Deby imela polno glavo teorije. Edward jo je prijel za dlan in z roko v roki sta se odpravila proti avtu. Pomagal ji je na sovoznikov sedež, nato se je usedel za volan. PoÄasi je obrnil kljuÄ, da je motor zarohnel.
»Ker znaÅ¡ Å¡ivati s Å¡ivalnim strojem, bo to zate lažje. Tako, kot uravnavaÅ¡ hitrost na stopalki pri stroju, tako tudi tukaj dodajaÅ¡ moÄ s stopalko,« je rekel in ji kazal stopalke in ji razložil vse tri. Nato ji je razložil menjalnik. ÄŒez nekaj trenutkov je poÄasi speljal. Odpeljal se je nekaj deset metrov in na poljski poti ustavil. Izstopil je in se napotil proti Deby. Vmes je odprl zadnja vrata, da je lahko Gabe vskoÄil.
»OÄitno boÅ¡ že prvo uro imela potnika,« ji je pripomnil, ko je izstopila iz avta in se odpravila na voznikovo stran.
Skomignila je z rameni in se zasmejala. »Bolje, da je v avtu, kot, da skaÄe okoli. Ne bi ga rada povozila. DrugiÄ bo previdneje izbiral družbo.«
Sedla je na voznikov sedež in nejeverno pogledala Edwarda. »Ne smej se!« se je še sama zarežala in ga s hrbtno stranjo dlani udarila v trebuh. »Nisem jaz kriva, da imaš tako dolge noge.«
»Jaz imam dolge noge? Jaz bi rekel, da imaš ti kratke noge in nasploh si drobižek,« se je krohotal Edward in se sklonil in ji pokazal kje naj premakne sedež.
»Jaz pa že nisem drobižek. Sem Äisto normalna ženska, ti si se potegnil tja nekam pod oblake. Reci kaj Gabe,« se ni dala Deby. Gabe je kratko zalajal in Å¡apo položil na naslonjalo Debyneg sedeža. »VidiÅ¡, Å¡e Gabe se strinja z mano,« se ni dala Deby.
»Oh, naj ti bo. Nisi drobižek,« se je Å¡e naprej smejal Edward. Malo se je zresnil in tiho dodal: »Ravno pravÅ¡nja si zame. Zdaj pa spelji, dovolj naju bodo opravljali tudi brez urnega postanka na zaÄetku.«
Upoštevala je njegove nasvete in razlago. Previdno je speljala in ubogala vsa sprotna navodila.
»Res Å¡e nikoli nisi vozila? Kar dobro ti gre,« je rekel preseneÄeno Edward in se naslonil na naslonjalo njenega sedeža.
Gabe je gobec pomolil skozi odprto okno in ni se zmenil za Äloveka na prednjih sedežih.
»Res nisem nikoli vozila,« je resno odgovorila Deby in gledala naravnost. Vozila je poÄasi in previdno.
Pripeljal sta se do potoka. Edward ji je dajal navodila, kako naj obrne avto. Po kratkem naporu ji je uspelo. Vmes je zapeljala v njivo in dvakrat ji je avto ugasnil, a ni se dala. Ugasnila je motor in izstopila sta. Predlagal je, da si pretegneta noge, zato sta preÄkala potok in se sprehodila po majhnem gozdiÄku. Deby je naÅ¡la primerno palico za Gaba in mu jo nekajkrat vrgla. Z Edwardom sta se sprehajala z roko v roki. VeÄino Äasa sta molÄala. PriÅ¡la sta nazaj do avta. Deby je Å¡e dvakrat vrgla Gabu palico in Å¡ele nato ga je spustila v avto. Predno je sedla, jo je Edward povlekel v svoj objem.
»Za pretrpljeni strah si zaslužim plaÄilo. En poljub bo tokrat zadostoval,« ji je zaÅ¡epetal predno se je laÄno polastil njenih ustnic. Zastokala je v njegovem objemu in se predala poljubu. PoÄasi jo je nehal poljubljati. Pobožal jo je po obrazu in jo nejevoljno izpustil. Jutri bo bolj pameten in bo Gaba pustil doma, na zadnji sedež pa bo vrgel odejo in jutri se ne bo zadovoljil samo s poljubom. ÄŒas je, da svoji bodoÄi ženi, pokaže kako vpliva nanj.
Susan je priÅ¡la na nedeljsko kosilo. Prinesla je svojo slovito Äokoladno torto in morala je obljubiti, da bo naslednjiÄ prinesla tudi recept. Deby ji je dovolila, da ji pomaga pogrniti mizo. Prijetno sta se pomenkovali, kot bi bili že dolgo prijateljici. Vedela je, da je Susan malo na trnih, Äeprav se je dobro držala. Pav tako, je slutila kakÅ¡en bo njen odgovor glede Thomasove snubitve. Veselila se je za Thomasa. Ves Äas so se sproÅ¡Äeno pogovarjali in smejali. NihÄe ni niti namignil na poroko. Thomas je bil ponosen na svojega sina, ker se je prav spodobno obnaÅ¡al. Delal se je, da ne ve, zakaj bodo pustili Thomasa in Susan po kosilu sama. A vedel je. Ko sta z dedkom odhajala je pomežiknil oÄetu in se zarotniÅ¡ko nasmehnil. Edward je pomagal pospraviti mizo. Susan ga je hotela odgnati, saj je sama pomagala. Edward ji je razložil, da bodo s skupnimi moÄmi prej pospravili, saj se mu mudi Deby odpeljati na naslednjo uro vožnje. Za jutri so napovedovali dež in hotel je izkoristiti sonÄen dan. Zdaj je tudi Susan vedela, da Deby ne zna vozit, zato se je vnela razprava o tej temi. Thomas jih ni mogel samo opazovati, Å¡e sam je poprijel za krpo in brisal posodo. Veselo so razpravljali o avtomobilih, vožnji in nujnosti prevoza v njihovem kraju. Kot bi mignil so pospravili kuhinjo. Edward je prijel Deby za roko in jo povlekel proti vratom.
»Midva greva,« se je zarežal in odkorakal. S police v predsobi je snel kljuÄ svojega avta in ga potisnil v Debyno dlan.
»Ne misliš, da bom sama zapeljala iz garaže?« se je zgražala Deby in hitela, da bi ujela korak z njim.
»Seveda mislim. Saj ti je vÄeraj zelo dobro Å¡lo,« se ji je režal Edward in jo vlekel.
Å e nekaj mu je ugovarjala, a ker so se vhodna vrata za njima zaprla, Thomas in Susan nista mogla sliÅ¡ati njunega priÄkanja. Thomas je pogledal Susan in ji z roko nakazal proti dnevni sobi. Susan se mu je nasmehnila in odloÄno odkorakala v pokazano smer.
»Dober par sta,« je veselo pripomnila.
»Ja, dober par sta. Samo ne vem, kaj se gresta? OÄitno sta si vÅ¡eÄ. Edward jo ljubi, samo mislim, da si to Å¡e ni priznal. Tudi Deby ni ravnoduÅ¡na do njega. Zato mi ni jasno zakaj zgubljata Äas in se upirata ljubezni,« je Thomas skomignil z rameni in na mizico pred kavÄem postavil kozarec soka za Susan in pivo zase. Sedel je poleg Susan in se obrnil, da jo je lahko gledal. PoÄasi je vzel njeno dlan v svojo in jo resno gledal. Vrnila mu je pogled.
»Dovolj sva stara, da lahko govoriva odkrito in direktno,« je rekel poÄasi in jo ljubeÄe pogledal.
Samo pokimala mu je.
»Rad te imam, veÄ kot samo rad. Ne bom te obkladal z romantiÄnimi frazami. Rad bi se poroÄil s teboj. Nisem romantik, žal. Grobi ranÄar sem. Nikdar nisem mislil, da se bom želel ponovno poroÄiti, a ob tebi sem spoznal, da bi rad do konca življenja živel s teboj. Imam nekaj zemlje, ki jo obdeluje Edward in katero bom zapustil Jacku. Imam tudi lepe prihranke. Dober delavec sem in zanesljiv moÅ¡ki. Tvoj sin je Å¡e premlad, da bi prevzel vse obveznosti, ki jih ranÄ zahteva od njega. Lahko ga vodim zanj, dokler ne odraste. Dobro bom skrbel zate. Prosim, vzemi me za moža,« je povedal svoje Thomas in iz žepa izvlekel majhno Å¡katlico s prstanom, ki sta ga zanj kupila Edward in Deby. Podržal je Å¡katlico, da je lahko videla prstan, nato ga je izvlekel iz Å¡katlice. »Prosim, ali se boÅ¡ poroÄila z menoj?« je dahnil.
Susan so se oÄi navlažile. Grlo se ji je osuÅ¡ilo. Saj je vedela, da jo bo zaprosil. Tudi odloÄila se je že. Celo noÄ je premiÅ¡ljevala o tem. Zdaj pa so jo preplavili sreÄni obÄutki. Samo pokimala je Thomasu in se nasmehnila.
Thomas ji je nadel prstan na prst in jo poÄasi in nežno poljubil.
»Ne bo ti žal, da si me sprejela za moža,« je Å¡epnil in se ponovno polastil njenih ustnic, tokrat strastno in laÄno.
Deby je živÄno sedla v avto. Od vÄeraj ni nihÄe vozi avta, zato je sedež ostal prilagojen njenim potrebam. Edward se je lenobno zleknil v sovoznikov sedež in jo opazoval izpod trepalnic. Na obrazu mu je igral droben, nagajiv nasmeÅ¡ek.
Deby ga je grdo pogledala in vstavila kljuÄ v kljuÄavnico. Ni ga Å¡e obrnila. Kar obsedela je in gledala okoli. Iskala je Gaba. OÄitno se je nekam zavlekel in zaspal.
»Če ne boÅ¡ speljala, bo Thomas mislil, da namerno zavlaÄujeva in mu ne privoÅ¡Äiva priložnosti,« je zamrmral Edward in si prislužil Å¡e en grd pogled.
PoÄasi je obrnila kljuÄ in postavila v vzvratno prestavo. PoÄasi je speljala. SreÄa, da je dvoriÅ¡Äe veliko in je ni niÄ oviralo. Dedek in Jack sta se odpeljala s Thomasovim avtom, Susan pa je avto pustila na dovozu pred hiÅ¡o. Varno stran, kot bi slutila, da se bo Deby potila na tem delu dvoriÅ¡Äa. Poravnala je avto s potjo, ki je vodila Äez polja. Prestavila je v prvo prestavo in speljala, nato je prestavila v drugo. PoÄasi sta se peljala. Vse je bilo kot je treba. Tudi avto ji ni niÄ cukal, tako kot vÄeraj, ko je prviÄ poizkusila. Sprostila se je, a vseeno ni upala pogledati v Edwarda. ÄŒutila je njegov pogleda na sebi.
»VidiÅ¡. Zelo dobro ti gre. Vse si naredila kot je prav. Dobra uÄenka si. ImaÅ¡ odliÄen spomin in pravo eleganco,« jo je pohvalil in roko postavil na naslonjalo za njenim hrbtom. Želel si je s prsti razdreti v kito spletene lase. Bo že Å¡e poÄakal. Voznika ni smel motiti med vožnjo. Videl je, da se je sprostila.
»Zdaj pa dodaj Å¡e malo gasa in prestavi v tretjo. Lahko bi se peljala malo hitreje,« je rekel lenobno, Äeprav so bili njegovi Äuti Å¡e preveÄ Å¾ivi. Želel si jo je in danes bo naredil vse, da bo tudi ona Äutila isto poželenje, ki muÄi njega.
Deby je ubogala njegova navodila in lahkotno prestavila v viÅ¡jo prestavo. Edward jo je obÄudujoÄe gledal. Ali je kaj, kar njej ne gre od rok?
Pripeljala je do potoka.
»Kar naravnost po cesti zapelji. Å la bova okoli hribÄka,« ji je dal nadaljnja navodila. »Kar tukaj ustavi. Avto bova pustila tukaj, midva pa greva na kratek sprehod,« je nežno rekel, ko sta pripeljala do mesta, ki si ga je zamislil za njun postanek.
Izstopila sta iz avta. Edward je vzel odejo z zadnjega sedeža in se urno približal Deby. Prijel jo je za roko in skupaj sta se napotila po ozki stezi v gozd. PoÄasi sta hodila v hrib. PriÅ¡la sta na vrh. Deby je obÄudujoÄe zrla po pokrajini, ki se je odprla pred njo. Hrib je bil odliÄna razgledna toÄka. Edward je na travo pod velikim drevesom razprostrl odejo in sedel. Naslonil se je na deblo in jo opazoval. Ko se je nagledala je poÄasi pristopila in Å¡e sama sedla.
»Pridi,« je rekel lenobno in jo povlekel v svoj objem.
Sedla je poleg njega in glavo naslonila na njegovo ramo. Sedela sta v tiÅ¡ini. Sprostila se je v njegovem objemu, Äeprav se je vsak delÄek njenega telesa zavedala moÅ¡kega ob njej in si ga želel. Zatrla je svoje poželenje. ÄŒut za samoohranitev ji je pomagal. Zaprla je oÄi in nehote zaÄela premiÅ¡ljevati, zakaj se toliko upira poroki. Edwarda si je želela. Godila ji je njegova pozornost. O ja, Edward jo je skoraj ljubeÄe razvajal. Do sedaj ga je že spoznala, dober mož bi ji bil. Le ona bi bila slaba žena. Ni ga ljubila tako, kot bi žena morala ljubiti moža. Ne Å¡e. Odkrito si je priznala, da se poÄasi zaljublja vanj. Toda, to ji je bilo premalo. Slaba vest ji ni dovoljevala, da se nepremiÅ¡ljeno veže za moÅ¡kega, ki ga ni ljubila z vsem srcem in duÅ¡o. Ni bilo poÅ¡teno do njega. Edward je opazoval žensko v svojem objemu. Nekaj je premiÅ¡ljevala, Äeprav je imela zaprte oÄi, se je na njenem obrazu zrcalil nelagoden obÄutek. Hotel jo je že vpraÅ¡ati, a si je zadnji trenutek premislil. Hotel jo je zapeljati in pogovor, za katerega ni vedel kakÅ¡en bi bil, bi lahko spremenil ozraÄje trenutnega miru in sproÅ¡Äenosti. MoÄneje je stisnil njeno dlan, ki si jo je že pred Äasom prisvojil in je lahkotno poÄivala v njegovi dlani na njegovem stegnu.
Drugo roko je zaÅ¡ÄitniÅ¡ko imel na njenem boku. Sklonil se je in jo lahkotno poljubil na sence in se s svojimi toplimi ustnicami zadržal tam. PoÄasi jo bo razvnel, da mu bo sledila s poželenjem, enako moÄnim kot njegovo, ki je bobnelo v njem. ÄŒutil je, da je rahlo zadrgetala in vedel, da je na dobri poti. PoÄasi se je z ustnicami spustil po njenem obrazu in poiskal njene ustnice. Poljub je bil le nežen dotik ustnic. Ko je rahlo razprla svoje mehke ustnice je poglobil poljub in ga poÄasi stopnjeval in prebujal strast v obeh. Sledila mu je in se voljno odzivala nanj. Z jezikom je poiskal njenega in ko je ponovno zadrgetala je postal Å¡e bolj zahteven. Ni ga odrinila, ni prekinila poljuba. Sprejela je njegovo igro in se strastno pridružila. Ni veÄ vedel, kdo koga poljublja, kdo vodi in kdo sledi. Dajala je in zahtevala, tako kot on. Ni odmaknil ustnic z njenih, prijel jo je moÄneje in povlekel na sebe.
Ležala je na njem, ena roka je poÄivala na njegovih prsih, ujeta pod njenim telesom, medtem, ko se je druga zakopala v njegove lase. On je svoje oklenil Äez njen križ in jo trdo držal na sebi. Za trenutek sta loÄila ustnice, da sta lahko priÅ¡la do zraka. Oba sta dihala hitro in zadihano. Videl je strast v njenih oÄeh in vedel, da ona vidi isto v njegovih. Spet se je polastil njenih ustnic in jo prekotalil na hrbet. Takoj ji je sledil. Z nogo je pokril njeni in se zleknil poleg nje. Le toliko jo je ujel s svojim telesom, da mu ni mogla uiti in da je Äutila njegovo vroÄe, napeto telo. Eno roko je imel pod njeno glavo in jo nežno držal v objemu, tam, kjer jo je hotel imeti. Drugo roko je položil na njen trebuh in ji poÄasi zaÄel dvigovati bombažni pulover, ki ga je nosila. S prsti se je dotaknil svilnato mehke in vroÄe kože na trebuhu. Oba sta zadrgetala ob dotiku. Edward je poÄasi drsel s prsti navzgor po trebuhu. Umikal se je iz poljuba, najprej je poljubkoval kotiÄek njenih ustnic, nato se je spustil po bradi do elegantne krivulje njenega vratu. Z ustnicami je raziskoval njen vrat. Prsti so objeli v mehko Äipko obleÄeno dojko.
Iz grla se ji je izvil zadovoljen stok. ÄŒez glavo ji je potegnil pulover in razgalil njeno kožo. Z ustnicami se je ponovno polastil njenih. Na svojih prsih je Äutil vroÄ dotik njenih prstov, ki so lahkotno drseli po miÅ¡icah in se ustavili na njegovi bradaviÄki. Ni Äutil kdaj mu je odpela srajco. Z ustnicami se je spet spustil po njenem vratu, vse do napete bradaviÄke, ki je poskuÅ¡ala uiti iz tenke plasti njenega modrÄka. Z jezikom jo je ljubkoval Äez Äipko in Å¡ele Äez Äas je s prstom odstranil edino oviro in se polastil trde bradaviÄke, jo poljubljal in sesal. Z roko se je sprehodil po trebuhu vse do pasu njenih kavbojk. Spretno je odpel gumb na hlaÄah in odprl zadrgo. ÄŒutil je njen drget, ko se je s prsti sprehodil pod tanÄico Äipke njenih spodnjih hlaÄk. Z ustnicami se je spustil nižje po njenem trebuhu in njegov jezik je puÅ¡Äal vlažno sled na njeni pregreti koži. Z obema rokama je potegnil njene kavbojke dol. Tokrat je Äutil, kdaj je ona odpela njegov pas in iz primeža kavbojk osvobodila njegovo moÅ¡kost. Izkoristil je trenutek in hitro slekel Å¡e svoje hlaÄe. Legel je poleg nje in se ponovno posvetil njenim ustnicam, medtem, ko so njegovi prsti raziskovali vlažno vroÄiÄno mesto med njenimi nogami. V naslednjem hipu se je prevalil na hrbet in jo ponovno povlekel na sebe. Okobal je sedla na njegov trebuh in ga strastno poljubila. PoÄasi je s telesom drsela nižje, dokler ni zaÄutila njegovo trdo moÅ¡kost tam, kjer jo je hotela imeti. PoÄasi ga je sprejela vase in se prepustila strastni potrebi po zadovoljitvi.
Prepustila sta se predolgo zadrževani potrebi. Edward je Äutil njen vrhunec in se je Å¡e sam prepustil svojemu užitku. Nekaj trenutkov sta nemoÄno in zadovoljno ter zadovoljeno obležala. Prva se je premaknila Deby, ga strastno poljubila in se poÄasi odmaknila. Poiskala je svoje obleke in se hitro oblekla. Edward je Å¡e naprej ležal in jo opazoval. Vrgla mu je njegove hlaÄe in sedla nazaj ter opazovala njega pri oblaÄenju in zapenjanju srajce. MolÄala sta. Sedel je nazaj in se ponovno naslonil na drevo. Potegnil jo je v svoj objem. Glavo je naslonila na njegovo ramo, s prsti je poiskala njegove in jih stisnila. Mižala je, na obrazu ji je igral zadovoljen nasmeÅ¡ek. Edward se je topil ob pogledu na njo. MoÄneje jo je privil k sebi in jo poljubil.
»Deby. PoroÄi se z mano,« ji je Å¡epnil v lase. Malenkostno se je premaknil in iz žepe izvlekel Å¡katlico s prstanom. »Prosim, ali se boÅ¡ poroÄila z mano?« je nežno vpraÅ¡al in pokleknil poleg nje, odprl je pokrovÄek in pokazal prelep prstan.
Deby je skoÄila na noge. »Kako lahko uniÄiÅ¡ tako prelep trenutek?« je jezno vpraÅ¡ala. »Prosila sem te, da o tem ne razpravljava. Poroka me ne zanima. Lahko sem tvoja ljubica. Sem tvoja gospodinja in Äe hoÄeÅ¡ tudi priležnica, ampak samo v primeru, da me ne boÅ¡ veÄ silil v poroko. Å e omenjal je ne boÅ¡. DrugaÄe bo tole vse kar si dobil od mene.«
»Ne! Ne boÅ¡ moja ljubica! Žena ali niÄ!« je tudi on jezno odvrnil in vstal. Prstan je porinil v njeno dlan. »Ta je tvoj. Obdrži ga.«
»Potem bo pa NIČ! Ne potrebujem nakita. Nisem te prosila zanj. Ne bodi naporen!« je jezno odvrnila in mu vrnila prstan. Ni ga sprejel in prelep kos nakita je padel na odejo na kateri sta pred nekaj trenutki gorela v strasti. Jezno je odkorakala.
Edward je pobral prstan in pograbil odejo ter zakorakal za njo.
Sedla je v avto in takoj, ko je sedel tudi on je speljala. Jezno in sunkovito. Umirila je avto, a sebe ni mogla. V avtu je napetost, jeza in razdraženost posrkala ves zrak. Odprla je okno. Vesela, da sta prispela je parkirala avto v Å¡e vedno prazno garažo in se odpravila v hiÅ¡o. Susanin avto je Å¡e vedno bil pred hiÅ¡o, zato je morala ukrotiti svojo jezo. Edward ji je sledil v koraku. Pred vrati sta se ustavila in se spogledala. Thomas in Susan nista bila kriva za njun prepir. Oba sta se zavedala, da jima ne smeta uniÄiti trenutka. Vstopila sta in odÅ¡la naravnost v dnevno sobo. Thomas in Susan sta sedela skupaj na kavÄu in se smehljala. Tudi ona dva sta se nasmehnila. Thomas je vstal in ju zmagoslavno pogledal.
»Susan se bo poroÄila z menoj,« je rekel ponosno.
»Oh, to je Äudovito. ÄŒestitke!« je veselo vzkliknila Deby in objela Thomasa, takoj nato je planila k Susan in tudi njo moÄno stisnila v objem in ji ponovno izrekla Äestitke.
»Na to se pije!« je vzkliknil Edward, ko je potrepljal bratranca po hrbtu in nežno objel in poljubil bodoÄo svakinjo. Takoj je nalil Å¡tiri kozarÄke viskija in jim jih izroÄil.
»Na ženina in nevesto, na sreÄno življenje!« je rekel Edward in dvignil svoj kozarÄek. Ostali so ga posnemali.
Nekaj trenutkov so se Å¡e veselili in naÄrtovali bližajoÄe dogodke ter Äim hitrejÅ¡o poroko.
Hubert in Jack sta se vrnila le nekaj trenutkov po Susaninem odhodu. Deby je že pripravljala veÄerjo, medtem, ko sta se Edward in Thomas pomenkovala v dnevni sobi. Lahko je sliÅ¡ala veselje in nov val Äestitk, ko je Thomas dedku in sinu povedal novico. Jack je pridrvel v kuhinjo in ji ves navduÅ¡en povedal svoje mnenje. Malo je Å¡e govoril o svojem popoldnevu, zanimalo ga je kako je ona preživela Å¡e eno uro vožnje. SproÅ¡Äeno sta se pogovarjala in smejala. Deby ni hotela z niÄemer pokazat, da sta se z Edwardom hudo sprla. Dobro ji je Å¡lo od rok.
»Bi pogrnil mizo za veÄerjo?« je vpraÅ¡ala Jacka.
Takoj je skoÄil na noge in stopil do omarice, da bi vzel krožnike. Obstal je ob njej in jo resno pogledal.
»Bom res lahko živel tukaj?« je nelagodno vprašal.
»Seveda. Edward ti je obljubil, da lahko. Nikar ne skrbi zaradi tega,« ga je skušala potolažiti. Pobožala ga je po obrazu in se nasmehnila.
»Je tebi prav, da boÅ¡ skrbela zame?« se fantiÄ ni mogel otepsti nelagodnosti.
»Seveda mi je prav. Rada te imam,« je rekla nežno.
»Oh, tako rad bi imel tako mamo, kot si ti,« je dahnil fantiÄ in jo objel.
Tesno ga je stisnila k sebi in mu v lase pritisnila dolg, poÄasen poljub. »Rada bi imela sina kot si ti.«
Jack se ji je nasmehnil, pograbil krožnike in urno odÅ¡el v jedilnico. Rahlo mu je bilo nelagodno, Äeprav je bil vesel iskrenosti med njima.
Ni opazila Edwarda, ki ji je stopil za hrbet in tiho šepnil: »Pazi, želja ti se lahko izpolni.«
Rahlo je odskoÄila, ker jo je presenetil in ga nejeverno pogledala.
»Nisva pazila, prav lahko bi bila noseÄa,« je Å¡e tiÅ¡je pripomnil in jo trdno držal za nadlaket, samo pol koraka stran od sebe.
»Ne skrbi, niso pravi dnevi,« je suho odvrnila.
»Veliko otrok se rodi, ker ženske mislijo, da niso pravi dnevi. Vsi Parkerjevi otroci so bili vedno dobro sprejeti, dobrodoÅ¡li in ljubljeni. V kolikor sva spoÄela novo bitjece, bo rojeno, da si ne bi umiÅ¡ljala kaj drugega,« ji je že preteÄe zarenÄal.
»Nikoli ne bi pomislila, da bi umorila nerojenega otroka!« je zasikala z zgražanjem.
»Dobro, samo, da se razumeva,« se ji je že rahlo nasmehnil. »Vsi otroci, so se vedno rojevali v zakonu, najin ne bo izjema.«
»Še nekaj Äasa ne bova vedela ali sem zanosila ali ne, Äeprav verjamem, da ni mogoÄe, da bi. V vsakem primeru boÅ¡ prvi zvedel,« je rekla predrzno in odrinila njegovo roko.
»Se kregata?« je žalostno vprašal Jack, ki se je vrnil po pribor.
»Ne. Samo o nekateri reÄi se ne moreva sporazumeti,« se mu je nasmehnila Deby. Å e dobro da sta Å¡epetala in fantiÄ ni mogel ujeti okoli Äesa sta se priÄkala. Res bi bilo nerodno, da družino vpleteta v svojo intimo.
»Prav,« se je nasmehnil Jack in s priborom spet odšel v jedilnico.
»Uživala sva. Ujemava se in dopolnjujeva. Dobro veÅ¡, da bi bilo v postelji veliko boljÅ¡e. Oba goriva v istem poželenju, z isto strastjo. Zdaj, ko sva okusila drug drugega, ne bova zadovoljna brez intimnosti. NaslednjiÄ, ko se bova ljubila boÅ¡ moja zaroÄenka. Samo prstan si natakni na prst in se nehaj upirati,« ji je Å¡epnil in jo goreÄe pogledal. Å katlico s prstanom je odložil v pleteno koÅ¡arico s suhim cvetjem na robu kuhinjske nape. Samo ona dva sta zdaj vedela, da je tam, saj se je ni videlo.
»Ja res je, a naslednjiÄ, ko se boÅ¡ hotel ljubiti z menoj, boÅ¡ to poÄel, kot moj ljubimec brez omembe poroke in brez neumnosti s prstanom. To ti ponujam. Vzemi ali pusti!« mu je vrnila tiho in zaÄela rezati kruh.
Brez, da bi kaj oprijemljivega dosegel, je Edward odšel iz kuhinje.
Cel naslednji dan je deževalo. Deby si je naÅ¡la delo, tako, da so bili moÅ¡ki veÄ ali manj prepuÅ¡Äeni sami sebi v dnevni sobi. Thomas se je poÄasi zaÄel pakirati. Toliko dela je na poljih, da ni hotel zgubljati Äasa. S Susan sta se domenila, da se bo preselil k njej Å¡e pred samim obredom poroke. Edward je opravil nekaj telefonskih klicev in si naÅ¡el delavca, ki bo nadomestil Thomasa. PoskuÅ¡al se je držati Äim dlje od Deby, Äeprav je vsak trenutek mislil na njo in koval naÄrte, kako jo prepriÄati v poroko. Bolj je on sanjal o poroki bolj se je ona oddaljevala iz njunega prijateljstva. Jack je po Å¡oli bral domaÄe branje. Dan je minil brez veÄjih zapletov ali napetosti. Tudi naslednji dan je bil siv in deževen. Thomas se je s svojimi stvarmi odpeljal k Susan. Deby je konÄno izpraznila in pregledala veliko omaro polno raznovrstnega materiala. Pri kosilu je ogovorila Edwarda.
»BI imel kaj proti, da iz tistih materialov sešijem novo posteljnino in kuhinjske krpe?« je lahkotno vprašala.
»Zakaj bi šivala? Če potrebujemo novo posteljnino ali krpe ali kar koli drugega, samo povej, ti bom dal denar in kupi,« je preprosto odvrnil.
»Zakaj bi kupoval, ko pa imaÅ¡ polno omaro dobrega in lepega blaga?« je vpraÅ¡ala rahlo preseneÄeno.
»Lahko si privoÅ¡Äim,« je skomignil z rameni.
»Nisem rekla, da si ne moreÅ¡ privoÅ¡Äiti! ImaÅ¡ kakovostno blago, a ne vem zakaj ga hraniÅ¡. Rada Å¡ivam in takle dan je kot ustvarjen za taka dela,« je rekla Å¡e vedno preseneÄena nad njegovo trmoglavostjo.
»Nisem te hotel obremenjevati še s šivanjem. Če ti je v veselje, šivaj,« je skomignil z rameni in se ji nasmehnil. »Mislil sem, da bi po kosilu lahko imela še eno uro vožnje. Dobro bi bilo, da spoznaš tudi take razmere za vožnjo,« je veselo predlagal.
»Če misliÅ¡, da je zanimivo v nalivu obtiÄati v blatu, lahko poskusiva,« je rekla zgroženo.
»Dobro ti gre in cesta ni tako razmoÄena, ne bova obtiÄala,« se ji je zasmejal.
»Prav,« se je še sama nasmehnila.
Skupaj sta pospravila mizo in se odpravila v dež. Edward se je udobno namestil na sovoznikov sedež in jo poželjivo opazoval. Nista Å¡e zapeljala z dvoriÅ¡Äa, ko ji je zaÄel z žametnim glasom polnim strasti opisovati kako si jo želi. Priznal ji je, da je sanjal o njej in ji poÄasi in zelo nazorno povedal svoje erotiÄne sanje. Opisal je vsak poljub in vsak dotik. PoÄasi jo je z glasom ljubkoval in ji razkrival svoje pohotne želje ter ji priÄaral vsak njen odziv na njegove ustnice in prste, ki so brezsramno raziskovali njeno telo. Samo z besedami je razvnel oba, Äeprav je disciplinirano sedel na svojem sedežu in svoje prste držal stisnjene v pesti v svojem naroÄju. ÄŒeprav jo je vzburil je vztrajno gledala predse in previdno vozila. Naredila je krog do potoka in obrnila avto nazaj proti domu. Ni veÄ zdržala z njim in njegovimi strastnimi namigovanji.
»Moje pogoje poznaš,« je zamrmrala.
»Ti pa poznaš moje. Veliko zamujava, ker si navadna strahopetka,« je rekel nežno.
»Če ne bi bil trmast, bi lahko napredovala poÄasi, iz enega odnosa v drugega,« mu je vrnila samozavestno.
»Staromoden sem,« je zamrmral.
»ZadnjiÄ te to ni ustavilo.«
»ZadnjiÄ sem precenil položaj. Saj sem imel prstan s seboj in trdno namero, da boÅ¡ moja v zakonu.«
»Zmotil si se.«
»Malenkost pa res. Ta vzdržnost je naporna za oba. Ne bodi trmasta in strahopetna, ker nisi taka. Ne zdiÅ¡ se mi, da bi ravno spala z vsakim, torej ti nekaj pomenim. Želim si te. HoÄem te za ženo,« je rekel samozavestno, ko je ustavila avto v garaži.
»Ja, nekaj mi pomeniÅ¡, a se vseeno ne bom poroÄila s teboj,« je rekla in izstopila. Na dovoz je ravno pripeljal neznan avto in urno je stekla proti hiÅ¡i, saj je dež Å¡e vedno neusmiljeno padal.
Edward je gledal drugo najbolj opravljivo sosedo, ki se je kobacala iz avta. Tiho je zaklel in stekel za Deby. Hotel jo je razvneti in jo pripraviti do tega, da si ga bo želela in bo zaradi tega podlegla njegovi zahtevi za poroko, a je nehote povzroÄil nepoteÅ¡eno boleÄo potrebo po sprostitvi tudi sebi. Zdaj pa bo moral posluÅ¡ati Å¡e vaÅ¡ke ÄenÄe in ustvarjati harmoniÄno in idiliÄno življenje o katerem bo drugim poroÄala gospa Sterwey.
Deby je vljudno sprejela gospo Sterwey. Skuhala je kavo in postregla s svežim sadnim biskvitom oblitim s smetano. Sedeli so v dnevni sobi z dedkom Hubertom in prijetno kramljali. Stari opravljivki so razkrili Thomasove in Susanine naÄrte. Gospa Sterwey je popila kavo in si postregla s kosom peciva nato pa polna novih ÄenÄ odhitela domov. Jack je priÅ¡el iz svoje sobe z domaÄo nalogo. Z Deby sta se umaknila v kuhinjo, da je dedek lahko nemoteno spremljal televizijski program. Edward, ki si ni želel pogovora z dedkom, ki bi mu sigurno navrgel kaj o odnosu z Deby, se je umaknil v svoj kabinet. Namesto, da bi delal je sanjaril o svoji postavni gospodinji.
Nekaj naslednjih dni je potekalo vse po ustaljenem redu. Mladi Erwin Homersby se je preselil v Thomasovo sobico in zaÄel z delom na ranÄu. Vesten in delovni mladeniÄ svojih triindvajset let, se je s svojo veselo naravo hitro vklopil v družino. Vreme se je izboljÅ¡alo in Edward je veliko Äasa prebil na svojih poljih ali ob živini. Deby je skrbela za hiÅ¡o in vrt. Vsi so po tihem pogreÅ¡ali zgovornega in vedno nasmejanega Thomasa. Po kosilu sta si Edward in Deby vedno privoÅ¡Äila kratko uro vožnje med katero sta vsakiÄ vsaj z nekaj besedami omenila obojestransko poželenje, ki je vrelo med njima. Nobeden od njiju pa ni hotel popustiti svoji zahtevi. Med njima je spet prasketala energija in zatajevana strast. Edward je izkoristil vsak trenutek, da ga je preživel ob Deby, Äeprav je s tem muÄil oba.
Po veÄerji je Edward priÅ¡el k Deby v kuhinjo.
»Jutri bi lahko Å¡la po nakupih. Mislil sem poklicati prijatelja, ki dela v izpitnem centru in te prijaviti na izpit. Prvo pomoÄ boÅ¡, glede na znanje, opravila brez problema, mogoÄe bi že jutri lahko imela izpit. Spotoma bi vzela Å¡e literaturo in te prijavila na teoretiÄni del izpita,« je prijazno iznesel svoje premiÅ¡ljevanje.
»V kolikor misliš, da sem pripravljena, lahko,« je skomignila z rameni in nadaljevala s pomivanjem posode.
Stopil je bližje in ji umaknil pobegli pramen las z obraza. »Že kaj veš?« je nežno vprašal in jo nalahno poljubil pod ušesom.
Vedela je kaj jo spraÅ¡uje. OÄitno je upal, da je noseÄa.
»Ne vem še,« je tiho odgovorila.
»Ni potrebe, da Äakava. ÄŒe zdaj objaviva zaroko, nihÄe ne bo spraÅ¡eval zakaj je otrok rojen prezgodaj in ne vsaj devet mesecev po poroki,« je nežno zaÅ¡epetal.
»Nisem noseÄa. Nehaj s poroko!« je zasikala.
»Tega Å¡e ne veÅ¡,« se je nasmehnil in jo Å¡e enkrat poljubil na obÄutljivo toÄko pod njenim uÅ¡esom. Nato je samozavestno odÅ¡el v svoj kabinet. Ves napet in trd. Poželenje je pretilo, da mu zamegli razum. HudiÄa, dosegla bo, da bo on popustil. Zdaj je premiÅ¡ljeval, da to mogoÄe ne bi bilo slabo. Poskrbel bo, da bo zanosila in potem se mu ne bo mogla veÄ izmikati. Vsi so Äakali na njuno objavo poroke. Vsi so verjeli, da med njima nekaj je. Prav tako, so vsi, ki so ga poznali, verjeli, da se bo poroÄil z njo. Lahko bi sklepali, da noÄeta pokvariti Thomasu in Susan njunega slavja in zato Äakata. V konÄni fazi pa ga je prav malo brigalo, kaj si mislijo sosedje. Hotel jo je in dobil jo bo. Dovolj neprespanih in nepoteÅ¡enih noÄi je za njim. Udobno se je namestil v svoj stol in prižgal raÄunalnik. OdloÄil se je. ÄŒe Deby hoÄe ljubimca, bo nekaj Äasa njen ljubimec. Kasneje jo bo prepriÄal, da svoj odnos poglobita in spremenita. Zdaj se je lažje posvetil svojemu delu.
Deby je pomila posodo in jo pospravila. Vzela je sir, ki se je zdaj že odcedil v svoji preÅ¡i. Zamesila bo Å¡e testo, ki ga bo jutri spekla kot Äajno pecivo. Po zajtrku bi se lahko lotila Å¡ivanja. Izbrala je že vse materiale in jih zrezala. Zdaj ji je ostalo samo Å¡e, da jih zaÅ¡ije. Misli so ji kljub naÄrtovanju opravil uhajale k Edwardu. Hudimana, zlezel ji je pod kožo. Z veseljem je živela in delala na ranÄu. Parkerjevi so ji bili vÅ¡eÄ. Nekaj je Äutila do Edwarda. To ni samo golo poželenje in potreba po njegovem telesu. Zakaj se je tako upirala poroki? S svojim vedenjem ji je dal vedeti, da si je želi. Nje, ne samo njenih ženskih sposobnosti vodenja gospodinjstva.  Zakon s postavnim ranÄarjem bi znal bit nadvse zanimiv in vsekakor bi uživala v takem življenju. Dovolj je stara, da bi res lahko imela otroke, ki si jih je tako želela. Videla je Edwarda z Jackom in prepriÄala se je, da bi bil odliÄen oÄe. Bolj je premiÅ¡ljevala o svojih vzrokih za odklonitev poroke, manj argumentov je naÅ¡la. OdloÄila se je. ÄŒe Edward hoÄe ženo, jo bo dobil. Segla je v koÅ¡arico s suhim cvetjem in vzela Å¡katlico s prstanom ter jo previdno spravila v žep.
Zdaj se je lahko v miru posvetila testu. Dedek Hubert je pokukal k njej v kuhinjo in ji voÅ¡Äil lahko noÄ, nato pa odÅ¡el v svojo sobo. Tudi Erwin in Jack sta že odÅ¡la spat. Zunaj se je nepriÄakovano razbohotila nevihta. Dež je udarjal v steklo na oknu in nekajkrat se je moÄno zabliskalo, oddaljeno bobnenje je priÄalo o besu narave. Testo je pospravila v hladilnik, pospravila je kuhinjo, ugasnila luÄ in se odpravila v svojo sobo. HiÅ¡a je bila tiha in razen luÄi na hodniku temna. Ugasnila je luÄ in odprla svoja vrata. Takrat je zasliÅ¡ala odpiranje Edwardovih vrat. Obrnila se je in ga pogledala. Nova strela je razsvetlila nebo. V hipu je stal pri njej in jo nalahno prijel za ramena.
»Če želiÅ¡ le ljubimca, ga boÅ¡ tudi dobila,« je Å¡epnil predno se je polastil njenih ustnic. PoÄasi jo je s svojim telesom porival v sobo. Zaprl je vrata in jo odvedel do postelje. Ves Äas jo je nežno ljubkoval in poljubljal. ÄŒeprav je gorel od strasti je nežno božal njen hrbet in poÄasi zaÄel slaÄiti njena oblaÄila, ki so pozabljena obležala na tleh ob postelji. Sam je bil samo v majici in boksaricah. Ko je odvrgel vsa njena oblaÄila se je urno znebil Å¡e svojih in jo nežno položil v posteljo. Ljubil se je z njo, nežno, poÄasi in temeljito. Njegovi poljubi in dotiki so razvneli vsak živÄni konÄiÄ v njenem telesu. Prijetno je drgetala pod njegovimi spretnimi prsti. Poljubljal jo je laÄno in zahtevno, nato se je poÄasi lotil njenega vratu in jo držal na robu razuma. Z obÄutkom zatajevane strasti se je poÄasi lastil njenih dojk, dokler so prsti raziskovali vlažno ženskost. PoÄasi se je premikal po njenem telesu, dokler se z ustnicami ni ustavil na njenem hribÄku med drobnimi kodri. Razvnel jo je, da ga je že roteÄe prosila za odreÅ¡itev. PoÄasi si jo je vzel in poteÅ¡il neustavljivo potrebo, ki je vrela v obeh. Obležala sta tesno prepletena. Njuno dihanje se je poÄasi umirjalo, telesi sta se poÄasi hladili v noÄnem zraku. Vstal je le toliko, da je odmaknil pregrinjalo in ju pokril z njeno odejo. Tesno jo je privil ob svoje telo in zaÄel poÄasi poljubljati. Njegova noga je poÄivala prek njenih in njegov ponovno vzburjeni ud se je ugnezdil ob njen bok. S prsti jo je poÄasi božal in razvnemal. Rahlo ga je odrinila in poskuÅ¡ala vstati.
»Kam bežiš?« je uspel hrapavo vprašati.
»Nikamor ne bežim. Rada bi nekaj vzela,« je prav tako zamolklo odgovorila in vstala iz postelje. ZaÄela je tipati po svojih oblaÄilih.
»Mislim, da je prepozno za zaÅ¡Äito,« se je nasmehnil.
»Ne iÅ¡Äem tega. In ja, zdaj je prepozno. PrviÄ verjetno nisva ustvarila naslednjega Parkerja, a zdaj je pravi Äas in mogoÄe boÅ¡ res Å¡e prehitro oÄka,« je rekla in prižgala luÄko na noÄni omarici.
ObÄudujoÄe jo je opazoval. Njeno skladno, golo telo. Rahlo zardelo od njegovih poljubov in dotikov.
»Pridi nazaj,« je rekel poželjivo in stegnil svojo roko proti njej. Ni še umiril svojih hormonov. Zdaj ne bo mislil na naslednjega Parkerja, ko pa je še sam imel toliko ne potešenih strasti.
Vzela je, kar je iskala in prijela njegovo dlan, ter se vrnila v njegov objem. Takoj jo je strastno in laÄno poljubil. Od poželenja se mu je meglilo pred oÄmi, spet se je polastil njenega mehkega telesa, jo božal pri tem pa goreÄe poljubljal. Predala se mu je. Pustila je, da jo potegne v nov val strasti. Tokrat se mu je hotela oddolžiti in se je nežno lotila njegovega telesa. Strast je prevzela vajeti in hitro sta se laÄno lotila drug drugega in se združila v prvinskem nagonu. Obležala je pod njim. PoteÅ¡ena in zadovoljna. Le malenkostno se je premaknil, da je ne bi zaduÅ¡il pod seboj. Zdaj je dobila malo prostora in je izpod vzglavnika, kamor jo je prej porinila, izvlekla Å¡katlico. PoÄasi jo je odprla in iz nje vzela prstan ter mu ga podala.
PreseneÄeno jo je pogledal.
»Predno sem priÅ¡la gor sem se odloÄila in ga vzela. Nameravala sem priti k tebi, a si me prehitel,« se je nasmehnila.
Sedel je v posteljo in jo obÄudujoÄe gledal. »Se boÅ¡ poroÄila z menoj?« je vznemirjeno dahnil vpraÅ¡anje in ji na prst nadel prstan.
»Ja, poroÄila se bom s teboj,« je uspela odgovoriti predno se je polastil njenih ustnic.
»Cenim gesto, da si hotel pristati na mojo zahtevo in biti le moj ljubimec,« je uspela šepniti med poljubom.
Ni ji hotel kvariti veselja in ji povedati, da je to bila le vmesna postaja, do dokonÄnega cilja, da jo spravi v zakon. Vesel svoje sreÄe in njene predaje se je ponovno ljubil z njo. PoÄasi in predano. Strastno. Zaspala sta sreÄna, poteÅ¡ena in objeta. Za oknom je Å¡e vedno bobnela nevihta, ki se je nista zavedala.
Deby je skuhala kavo in jo kot po navadi pripravila na pladenj, da jo je dedek lahko odnesel Edwardu in Erwinu. Ko je dedek vstopil v kuhinjo in ji voÅ¡Äil dobro jutro, tako kot vedno, ga je priÄakala z nasmehom na obrazu. Dedek jo je z zanimanjem opazoval. ZarotniÅ¡ko se mu je nasmehnila.
»Oba sva popustila,« je tiho rekla in mu pokazala prstan na svojem prstu.
Objel jo je in jo poljubil na obraz. »Hvala bogu, da sta prišla k pameti, še predno bi kdo znorel,« se je zasmejal in odnesel pladenj.
Pripravila je zajtrk in Å¡la zbudit Jacka. FantiÄ se je ves zaspan primajal v jedilnico. MoÅ¡ki so mu sledi tik za petami. Posedli so se in si naložili hrano.
»Čeprav dedek že ve,« je zaÄel Edward in sumniÄavo pogledal Deby, »je prav, da povem na glas Å¡e vama. Z Deby sva se sinoÄi zaroÄila.«
»Res? Super. Juhu,« se je v trenutku zbudil Jack in skoÄil s svojega stola, da je lahko objel Deby.
»Čestitam,« je veselo pripomnil Erwin.
»Hvala,« sta v glas odgovorila Deby in Edward.
Jack je konÄno sedel na svoje mesto in veselo pogledoval od Deby k Edwardu in nazaj.
»Jej, Å¡olski kombi te ne bo Äakal,« mu je nežno rekla Deby in se Å¡e sama lotila hrane.
»Vem. Ampak, to je tako super. Zdaj boÅ¡ moja prava teta,« je Å¡e vedno vzburjen Äebljal Jack s polnimi usti.
»Z Deby greva v mesto po nakupih. Spotoma jo bom prijavil Å¡e za vozniÅ¡ki izpit. Tudi poroko bova morala prijaviti. PoÄakala, bova, da se najprej vzameta Thomas in Susan,« je Edward veselo nadaljeval normalen jutranji pogovor, pri tem pa obÄudujoÄe opazoval svojo zaroÄenko.
»Kaj pa, Äe bi naredili skupno poroko? ZveÄer ju povabi na veÄerjo, da se pomenimo,« je predlagala Deby.
»To bo najin najlepši dan v življenju, si ga res želiš deliti?« jo je nejeverno vprašal.
»Tukaj ste preprosti ljudje. Zakaj bi komplicirali? Rada imam Thomasa in Susan je prav prijetna ženska. Svoj najlepši dan bi rada delila z ljubimi osebami,« je rekla preprosto.
»Prav,« je pokimal Edward in se ji nasmehnil. »Predno odideva v mesto, ju bom poklical.«
Vrnila mu je nasmeh in zaÄela spraÅ¡evati o naroÄilih za nakupe.
Med vožnjo je Edward poroÄal o svojem pogovoru s Thomasom. ZveÄer bosta s Susan priÅ¡la, da se pomenijo in natanÄno dogovorijo o prihajajoÄi dvojni poroki na Parkerjevem ranÄu. Ves Äas je Edward pogledoval k Deby in se ji smehljal.
»Oh, nehaj že. Obnašaš se kot šolar, ki ima prvo punco,« je rekla na videz jezno in skozi smeh.
»Saj si prviÄ moja. BoÅ¡ moja prva in edina žena,« ji je vrnil ljubeÄe.
»Kdaj si kupil prstan? Predvidevam, po škatlici, da to ni prstan tvoje mame,« je vprašala radovedno.
»Mamin prstan je lep in je tudi tvoj, a nekako nima prave energije, da bi te z njim zaroÄil. Kupil sem ga takrat, kot Thomasovega. Ko si se ujezila na naju z zlatarjem in odkorakala proÄ, mi ga je pokazal. Nisem se mogel upreti. Lahko bi se ustavila pri zlatarju in mu povedala novico, prijazen gospod se mi je zdel.«
»Ja, lahko bi se ustavila pri zlatarju. Prstan je prelep. VÅ¡eÄ mi je belo zlato,« je tiho rekla in pogledala skozi okno v prebujajoÄo se naravo predmestja.
»Torej si želela prstan in si zato popustila in se zaroÄila z menoj?« jo je izzival.
»Seveda! Mar ne opaziÅ¡, da sem nora na bleÅ¡ÄeÄe dodatke,« se je zarežala i s prstom krcnila svoje majhne uhanÄke iz belega zlata, edini nakit, ki ga je nosila od kar je priÅ¡la na ranÄ. V liÄni Å¡atulji je sicer imela nekaj lepih kosov nakita iz belega zlata in srebra, a jih je le redko uporabljala.
»Zakaj si se premislila?« je tiho, a resno vprašal.
»VÅ¡eÄ si mi, med nama obstaja neka posebna energija. Rada te imam. VÅ¡eÄ mi je tvoja družina. VÅ¡eÄ mi je življenje na ranÄu. Dovolj sem stara, da vem kakÅ¡no življenje si želim. PriÅ¡el je Äas, da grem v svojem življenju naprej. Glej, v Waci imam dvosobno stanovanje, nekaj dobro naloženega denarja v vrednostnih papirjih in nekaj prostih prihrankov. Zaradi finanÄnega položaja se mi ni treba poroÄiti, ne s teboj, ne s komer koli drugim. Ko sem ostala brez službe mi ni bilo treba takoj najti novo zaposlitev, lahko bi si privoÅ¡Äila nekaj mesecev brezposelnosti in pri tem ohraniti svoje premoženje. Potrebovala sem spremembo. Potrebovala sem Äas, da se odloÄim kaj hoÄem v življenju. Ob tebi sem spoznala, da si želim prihodnost s teboj,« je iskreno iznesla svojo resnico. »Ne glej me tako preseneÄeno!« je Å¡e vzkliknila, ko je videla njegov izraz na obrazu.
»No, ugotovil sem, da pravzaprav zelo malo vem o tebi. Niti pomislil nisem na tvoje finanÄno stanje. Meni gre prav dobro, ne potrebujem tvojega denarja. Samo zanimalo me je, zakaj se boÅ¡ poroÄila z menoj. ÄŒeprav verjameÅ¡, da te hoÄem samo zato, ker se dobro ujameva v strasti in ker potrebujem gospodinjo, se bom s teboj poroÄil, ker te želim ob sebi. Rad bi imel otroke s teboj. Potrebujem te, ker si moja manjkajoÄa polovica.,« je priznal, zdaj že sproÅ¡Äeno.
»NihÄe se ne poroÄi samo zato, ker potrebuje nekoga, da mu Äisti in kuha. ÄŒeprav si praktiÄen Älovek, se ne bi vezal na nekoga zaradi tako banalnega vzroka. ÄŒeprav boÅ¡ zdaj privarÄeval mojo plaÄo,« se je zasmejala in ga rahlo pobožala po obrazu, saj sta ravno prispela pred veleblagovnico.
Parkiral je avto in se istega hipa obrnil in jo poljubil. »Tvojo plaÄo bova spremenila v sklad za najine otroke,« je zamrmral ob njenih ustnicah, saj ji ne bo dovolil imeti zadnjo glede njegovega upravljanja s financami, Äeprav je že zdaj vedel, da bosta skupaj upravljala vse na ranÄu. Ravno, ko se je odmaknil od njenih ustnic je s kotiÄkom oÄesa opazil postavo ob avtu. PrepriÄan je bil, da je gospa Urbant videla poljub. »Gospa Urbant je tukaj, ne moreva se ji izogniti. Naj ji poveva novico?« je tiho vpraÅ¡al predno sta izstopila. Spogledala sta se in oba istoÄasno odkimala ter se zasmejala. Izstopila sta iz avta. Edward se je takoj znaÅ¡el ob Deby. Vljudno sta pozdravila opravljivo matrono in z njo izmenjala nekaj vljudnih besed. Nato sta se odpravila po nakupih.
»Si videla kako so se ji oÄi zasvetile, predno sva stopila naprej? Å ele takrat je opazila prstan na tvojem prstu. Iz vljudnosti ni mogla za nama, da bi povpraÅ¡ala,« se je zarežal Edward, ko sta bila varno v trgovini.
»Mislim, da bomo danes dobili obisk. Katera iz druÅ¡tva vaÅ¡kih ÄenÄaric Å¡e ni bila na obisku?« se je zahihitala Deby.
»Mislim, da bo tokrat gospa Arwen dežurna,« je z na videz zamiÅ¡ljenim obrazom odgovoril Edward in jo objel Äez rame ter jo poljubil na sence.
Domov sta se vrnila v Äasu dopoldanske malice. Dedek Hubert in Erwin sta sedela za mizo na verandi in jedla malico, ki jo je Deby pripravila zjutraj. Erwin jima je pomagal znositi stvari v hiÅ¡o. Edward mu je dal do kosila prosto. Sam je pomagal Deby pospraviti nakupljeno. Ni zamudil priložnosti, da jo potegne v svoj objem in se polasti njenih ustnic. Napoditi ga je morala iz kuhinje, da je lahko skuhala kosilo. Vdan v usodo je odÅ¡el k dedku v dnevno sobo. Tam sta premlevala o možnostih za poroÄno veselico. ÄŒeprav je Edward vedno naredil po svoje, se je vedno posvetoval s svojo družino. Srce se mu je ogrelo, ko je pomislil, da bo zdaj lahko svoje dvome in odloÄitve predebatiral z Deby. PrisluÅ¡koval je zvokom iz kuhinje, kjer se je njegova izbranka smukala odkar sta se vrnila. UspeÅ¡no dopoldne je za njima. Nabavila sta vse potrebno. Prijavil jo je na vozniÅ¡ki izpit. Naslednji teden bo imela izpit iz prve pomoÄi ter izpit iz teorije, pri pripravi katerega ji bo pomagal. Dobila sta knjigo in poizkusna vpraÅ¡anja. Zdaj je ostalo, da se vse to nauÄi. Istega dne bo imela Å¡e uro vožnje z inÅ¡truktorjem, ki bo ocenil ali je pripravljena na izpitno vožnjo. Če bo vse teklo tako, kot si je zamislil, bo Å¡e pred poroko imela izpit v žepu. SproÅ¡Äeno je sedel v svojem domu in užival v svoji skoraj popolni sreÄi. Da bi bil popolnoma sreÄen, si je želel, da bi ga Deby ljubila. Rekla mu je, da ga ima rada, a tudi za Thomasa je rekla, da ga ima rada, tako kot dedka in Jacka. Je zahteval preveÄ? Tudi sam ji ni rekel, da jo ljubi. Jo je? Nekaj je Äutil, samo ni bil prepriÄan ali je to ljubezen. Ženske so to po navadi vedele. So moÅ¡ki sploh lahko Äutili tako? Že res, da je njegova, a manjkalo mu je njeno priznanje, da njeno srce bije le zanj. Je njegovo bilo le za njo? Mislil je da je, a ni bil prepriÄan.
Kot je Edward predvideval, se je po kosilu oglasila gospa Arwen. PriÅ¡la je na vljudnostni obisk, saj Å¡e ni uspela spoznati nove gospodinje. Mimogrede se je dotaknila Thomasove poroke in Å¡ele nato omenila, da je sliÅ¡ala, da se tudi med njima nekaj plete. Edward ji je radostno sporoÄil radostno novico, da sta zaroÄena. Seveda ji je to povedal Äisto med njimi, saj novice Å¡e nista oznanila. Najprej sta hotela povedati Thomasu in Susan in ju vpraÅ¡ati za dvojno poroko. Ker je seveda Å¡e vse tako sveže in nedoreÄeno, je prosil, naj za enkrat ne izda njune skrivnosti, Äeprav je vedel, da bo novica Å¡e danes zaokrožila po okrožju in jima prihranila obveÅ¡Äanje sosedov. Gospa Arwen se je Å¡e nekaj vljudnostnih minut pogovarjala z njimi, nato pa z izgovorom, da mora skuhati veÄerjo in obesiti perilo, ki se je nedvomno že opralo, odhitela proÄ.
»Edward, kapo dol. Od nekdaj si bil prebrisan in sposoben. Vsekakor ceneje in hitreje, kot bi zaroko objavila v lokalnem Äasopisu,« je skozi smeh rekel dedek.
»Vsekakor, take priložnosti nisem smel zamuditi,« se je nasmehnil Edward.
»Vedela sva, da bo priÅ¡la. No, Edward je predvideval, da bo ona priÅ¡la. V mestu sva sreÄala gospo Urbant, ki je prepozno opazila moj prstan in je ostala prikrajÅ¡ana za informacijo,« se je zabavala tudi Deby. Nekaj Äasa so Å¡e sami opravljali opravljivo sosesko, nato so se posvetili svojim opravkom. Deby je v kuhinji imela uro matematike z Jackom, dokler so moÅ¡ki delali zunaj. Vmes je pralni stroj opral perilo in Deby ga je odnesla ven, da ga obesi. Takoj je k njej priÅ¡el Gabe s svojo palico in zahteval pozornost. Nekajkrat mu je vrgla palico in se posvetila obeÅ¡anju perila. Ni opazila vrveža okoli gospodarskega poslopja, prav tako ne mladega konja, ki je uÅ¡el iz svoje ograde. Gabe je lajal, a to ni bilo niÄ nenavadnega. Ko je zasliÅ¡ala topotanje za svojim hrbtom se ni obrnila, saj se je Gabe vedno ustavil le tik pred ali za njo. Skozi lajež je sliÅ¡ala svoje ime. Obrnila se je in v zadnjem trenutku opazila konja, ki je drvel proti njej. OdskoÄila je. Gabe je pritekel in konja usmeril nazaj proti odprtemu dvoriÅ¡Äu. Stala je vkopana v mestu z Å¡iroko odprtimi oÄmi. V hipu so jo objele moÄne roke in jo trdno privile v jekleni prijem ter stisnile ob znan prsni koÅ¡.
»Si dobro?« jo je živÄno vpraÅ¡al Edward.
Samo pokimala je. Ni uspela izgovoriti niti besedice. Ni se bala konj, a nenavaden dogodek jo je malo prestraÅ¡il. Zgodilo se je tako hitro in nepriÄakovano. Konj niso nikdar spuÅ¡Äali v sprednje dvoriÅ¡Äe in tudi sanjalo se ji ni, da bi se lahko mlad žrebec tako zmedel in podivjano tekal sem ter tja. Nekajkrat je globoko vdihnila in se poskuÅ¡ala reÅ¡iti Edwardovega objema. Ni ji dovolil. Å e tesneje se jo je oklepal in jo rahlo zibal sem ter tja.
»Oh, Deby ljuba, tako sem se ustraÅ¡il. Ta konj je tako mlad in uÅ¡el je iz staje, pri tem se je poÅ¡teno udaril v samokolnico ter Äisto zbezljal. Si res dobro?« je mrmral v njene lase in jo poljubljal v senca.
»Deby, ljubim te. Zdaj vem, da te resniÄno in iskreno ljubim. Lahko bi te izgubil. Poteptal bi te lahko. SreÄa pa zna Gabe usmerjati Äredo in je uspeÅ¡no posredoval. Presneti pes je tako zvest, pameten in predan, da si zasluži ime heroja,« je kar vrelo iz njega. ResniÄen strah mu je odprl srce.
»Dobro sem. Res,« je mrmrala Deby v njegov prsni koš in ga ponovno skušala odriniti.
Malo je popustil svoj objem in se za nekaj milimetrov premaknil. Zazrl se ji je v obraz in jo hitro poljubil. Ni mogel verjeti, da je res dobro in nepoškodovana.
Opazila je njegov prestraÅ¡en pogled. Pobožala ga je po obrazu in ga Å¡e sama hitro poljubila. »Dobro sem, ne skrbi,« ga je skuÅ¡ala pomiriti. Sama se je umirila. Nasmehnila se mu je. »Pojdi pogledat kaj je s konjem. Dobro sem. Tudi Jack je pritekel ven zaradi zmede, ki je nastala. Z menoj bo tukaj, dokler ne obesim Å¡e preostalega perila,« je rekla in preseneÄeno pogledala nepoÅ¡kodovano koÅ¡aro s perilom nedaleÄ stran. »Pojdi,« je rekla že strogo, saj je kar stal in strmel v njo.
PoÄasi se je obrnil, pogledal Jacka in odÅ¡el k Erwinu, ki je uspel ukrotiti konja.
Deby se je nasmehnila Jacku in ga pobožala po laseh. »Dobro sem, nisem priÄakovala konja med svojim perilom, ustraÅ¡ila sem se malo, ker me je presenetil s hrbta. Vrzi Gabu palico, zasluži si malo igre za svoje herojsko dejanje, kasneje ga bova nagradila Å¡e z ostanki mesa iz juhe,« mu je prigovarjala, saj je tudi fantiÄ deloval prestraÅ¡eno.
Samo pokimal ji je in pobral Gabevo palico, ki je ležala poleg njega, saj je Gabe Äakal na igro.
Jack se je igral z Gabom, ona pa je lahko obesila perilo do konca. V misli so se ji vrinile Edwardove ljubeÄe besede. Rekel ji je, da jo ljubi. Rekel in resno mislil. Lahko je prebrala prvinski strah v njegovih oÄeh. Ljubil jo je. Srce ji je hitreje utripnilo, nerazložljivo Å¡Äemenje se je polastilo njenega želodca in noge je imela rahlo mehke. Je to ljubezen? Da veÅ¡, da te nekdo, ki ti nekaj pomeni, ljubi. Ga je ona ljubila? Saj mu je rekla, da ga ima rada. Ne tako, kot njegovo družino, ne, njega je imela moÄneje rada. Se je v tem Äasu zaljubila vanj? Ga je ljubila? Bi ona otrpnila od straha, Äe bi konj dirjal proti Edwardu? Seveda bi. Saj se je odloÄila, da se do konca življenja zaveže njemu. Rekel ji je, da je njegova manjkajoÄa polovica. Mar ni sama sebi priznala, da je on njena manjkajoÄa polovica? Le koga slepi? Seveda se je zaljubila v Edwarda. Ljubila ga je. MogoÄe ji besede res niso Å¡le z jezika, a njeno srce in njen razum sta poznala resnico. Ves strah pred prihodnostjo je izpuhtel. Skupaj bosta vedno naÅ¡la reÅ¡itev in pot naprej. Normalno, da se bosta tudi kdaj pa kdaj skregala, a vedno bosta vse težave prebrodila, saj se ljubita. Z nasmeÅ¡kom na obrazu je pobrala prazen Å¡kaf in namignila Jacku ,da se vrneta v hiÅ¡o in dokonÄata nalogo ter pripravita veÄerjo.
Naslednja dva tedna sta minila, kot bi mignil. Lepo vreme je omogoÄalo delo zunaj na poljih. Jack je imel Å¡e zadnje pomembne teste v Å¡oli. UÄila je za vozniÅ¡ki izpit, ki ga je tudi opravila. Ko sta Å¡la z Edwardom na teoretiÄen del, je uspela opraviti vse v enem dnevu. Edwardov prijatelj iz državne komisije, ji je to omogoÄil kot poroÄno darilo. Ni spraÅ¡evala, a vedela je, da je za njo priredil kar nekaj pravil in ji pri tem Å¡e malo pogledal skozi prste. Zdaj je imela izpit in darilu ni hotela gledati v zobe. Ni prosila za to, a je vesela sprejela vse kar so ji dali. Tudi poroÄno obleko so uspeli popraviti in jo prilagoditi za njo v rekordno kratkem Äasu. Okoli obleke sta se z Edwardom nekajkrat skregala saj ji jo je on hotel kupiti. Na koncu pod Susaninim pritiskom je moral popustiti in pustiti, da si Deby sama plaÄa obleko, ki jo bo lahko videl Å¡ele v nedeljo, ko jo bo Äakal pred improviziranim oltarjem, ki ga bodo postavili pred hiÅ¡o. Užaljeni Edward je moral obljubiti, da bo tudi samo postavitev in okrasitev dvoriÅ¡Äa prepustil Deby in Susan. Seveda so okoliÅ¡ke gospodinje vztrajale in tako dobile priložnost pomagati pri pripravah. Vsi so nekako pomagali, razen obeh ženinov, ki sta se lahko pritoževala le ene drugemu.
Pri Parkerjevih na ranÄu Green house se je trlo ljudi. Vsi so veseli priÄakovali poroko, dvojno poroko. Poroke v teh krajih že dobrih pet let ni bilo. In sedaj bodo priÄe kar dvema zaobljubama. Množica je obÄudujoÄe opazovala pripravljeno in liÄno okraÅ¡eno dvoriÅ¡Äe pred družinsko hiÅ¡o. Ženske, ki so pomagale pri okrasitvi so se zadovoljno muzale in na videz skromno sprejemale pohvale. Deby in Susan sta si prilastili zgornje nadstropje in ženina sta se lahko le živÄno sprehajala po pritliÄju. KonÄno je napoÄil slavnostni trenutek. Glasbeniki so zaÄeli z uvodno melodijo. Prvi ženin, Thomas, se je postavil pred oltar. Ob njem je stal Edward, njegova priÄa. Na drugi strani je stal Susanin sin, ki bo njena priÄa. Vsi trije so nestrpno pogledovali v vhodna vrata, skozi katera bo Jack pripeljal nevesto. Dedek je pokukal v hiÅ¡o in glasbenikom dal znak, da spremenijo melodijo, saj je bila nevesta pripravljena. Jack je samozavestno popeljal Susan skozi vrata in proti oltarju. Množica je veselo in navduÅ¡eno vzdihovala. Nevesta je nosila prelepo bež obleko z ozkim životcem in dolgim, nabranim krilom, ki se je skoraj dotikalo tal. V sklenjenih prstih je držala bogat Å¡opek rdeÄih vrtnic. Z nasmeÅ¡kom je gledala svojega bodoÄega moža. Obred je bil preprost, a ganljiv. Ženin je poljubil nevesto in jo ponosno obrnil proti zbranim priÄam. ÄŒestitke so prihranili za kasneje. Thomas je pomagal ženi sesti v prvo vrsto, sam se je postavil poleg Edwarda, saj je bil on njegova priÄa. Deby si je za priÄo izbrala dedka. Trojica je zdaj pogledovala proti hiÅ¡i od koder bo Jack pripeljal Å¡e Deby. Glasba se je spremenila in najavila prihod neveste. Edward Å¡e nikoli ni bil tako živÄen in tako napet, v priÄakovanju, da vidi svojo izbranko. Ko sta Jack in Deby zakorakala proti njemu so vsi ostali brez glasu in sape. Edward je pozabil dihati, tako ga je prevzela. Rahlo osupla je strmela v svojega bodoÄega moža. Ni ga Å¡e videla v obleki. OÄaral jo je. Ljubila ga je, a mu Å¡e ni nikdar izjavila svoje ljubezni, kar se ji ni zdelo prav in poÅ¡teno. V svoji beli obleki, po kroju podobni Susanini z izvezenimi belimi vrtnicami v krilu je delovala Äarobno. Nosila je Å¡opek iz nežno roza vrtnic. Edwardu je podarila nebeÅ¡ki nasmeÅ¡ek, ko mu je Jack predal njeno dlan. Tudi ta obred je bil preprost in ganljiv. Izmenjala sta si zaobljube. Edward je poljubil svojo ženo. Med glasnim aplavzom, dokler so bile njune ustnice Å¡e skoraj združene je odloÄno Å¡epnila: »Ljubim te, Edward. Z vsem svojim srcem te ljubim.«
Njene besede so ga zadele naravnost v srce, ki se je od sreÄe samo Å¡e poveÄalo. »Ljubim te, Deby. Z vsem svojim srcem te ljubim,« je rekel in se ponovno polastil njenih ustnic. Samo, da so se njune ustnice malenkost loÄile je Deby Å¡e dahnila: »Zdaj že vem. NoseÄa sem.« Edward ni Äakal, takoj jo je prižel tesno k sebi in se ponovno lotil njenih ustnic, ne meneÄ se za vzklikajoÄo množico na njunem dvoriÅ¡Äu. Radosti tega dne ne bo nikoli pozabil, tako kot ne bo nikoli nehal ljubiti svoje žene.