Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Jul 25, 2011

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Izgubljene sanje



nedeljsko-jutrommm..zbudim se v prelepo sončno nedeljsko jutro. Uf, to bo dan,je bila moja prva misel.

Denes je pri sv. Antonu tradicionalna prireditev, Anina nedelja, tako kot vsako leto konec julija. Seveda bomo šli malo pokukati. Igralo bo nekaj ansamblov, ki bodo zabavali ljudi, tako da glasbe za plesat bo dovolj. Kaj pa plesalec? Hmm..upam, da mi bo dan naklonjen. Samo to mi je šlo po glavi. Plesalec, plesalec, plesalec..ko sva z babi pripravljale kosilo, sploh nisem razmišljala s svojo glavo. Komaj sem čakala popoldne. In seveda kosilo je bilo pripravljeno, da ga pojemo. Posedli smo se in že ga ni bilo več.

Mlad krompirček, pečena kokoška in izvrstna solatka..kdo bi se temu lahko uprl?! In končno je napočil čas, ko se je bilo potrebno urediti in oditi. Nase sem navlekla kavbojke in rdečo majčko. Z atijem sva bila pripravljena, čakala pa sva mami, ki se je vedno takoo dolgo urejala. Končno je prištorkljala v tistih njenih novih čevljih s peto in posedli smo se v avto, ter odšli.  D priredite smo imeli dobrih 10min vožnje.

Ko smo prispeli je bilo tam že zelo veliko ljudi. Tudi ansambel je že igral. Plesišče pa skoraj prazno.. kaj je to ljudje?! Ansambel igra, vi pa za šankom?! Mogoče pa niso imeli  partnerja za ples, tako kot jaz… usedem se za mizo k sestrični, ati in mami sta medtem odšla po svoje. S sestrično matejo se zaklepetamo in proučujemo lušne tipčke, ki so hodili mimo in za šank. Nikoli se nisem pritoževala nad gostilnami in šanki.ampak na tako lep dan ob tako dobri glasbi pa le ne moreš stati za šankom in piti piva!  Z matejo se pogovarjamo naprej…takrat pa je prišel..on..najlepši med najlepšimi..vsedel se je k nama za mizo..natančneje a njeno stran.

Prepričana sem bila, da je za mene vse izgubljeno. Da mi je po vodi splavalo še eno prijetno doživetje.. ampak kasneje sem izvedela, da mogoče pa le ni vse izgubljeno.

Povedala sta mi, da se poznata od prej. On je namreč v sorodu z našimi sosedi, ime mu je timotej in prihaja iz zagorja in je danes prišel sem na ta dogodek. Zdelo se mi je nenavadno, da ga še nikoli nisem videla, glede na to da je v sorodu s sosedi ga vrjetno ne bi spregledala, njega že ne. Povedal mi je, da je šele sedaj izvedel za njih in da bi jih rad bolje spoznal, njih in okolico tukaj, saj mu je zelo všeč tukaj, podeželje je le drugače od mestnega vrveža. V mojih mislih pa je bilo zelo burno.komaj sem dojemala da bo on do konca počitnic tukaj..čisto zraven mene. Malo je manjkalo, da mi možgani niso zakuhali, ko sem razmišljala kako ga naj osvojim,kako se naj prikradem v njegovo srce, kako??

ples
Končno sem zaspala in že je bilo jutro. Moja prva misel je bila namenjena njem. Njemu ki mi je tako zelo polepšal včerajšnji dan. Mi smo imeli doma kmetijo, mami je odšla v službo, jaz pa zjutraj malo čez 6 pomagat atiju v štalo. Okoli osme ure sma bila konec z delom in sma odšla v hišo na zajtrk. Dan je bil lep, pa tudi naprej je bilo napovedano lepo vreme, zato je ati šel kositi travo. Travnik je v takem bregu, da ga traktorsko ni bilo mogoče, zato se ga je lotil z ročno kosilnico. To so bile naše zadnje »route« letos, za spravilo sena. Potem pa še samo nekaj kar se da pretežno traktorsko obdelati in smo konec. Ati je po zajtrku odšel, jaz sem ostala doma in pomagala babici malo v kuhinji malo zunaj tu pa tam, kar je bilo potrebno postoriti. Ura je bila 9.55 ko sem dobila sms. Mislila sem si o to bo vrjetno Anja, cimra in zelo dobra, lahko bi se reklo najboljša prijateljica že iz osnovnošolskih let. O pa res, še za včeraj ji moram povedati, sem se spomnila še preden sem sploh odprla sporočilo.

Končno spravim telefon iz žepa, ga odklenem in preberem sms. Pisalo je: »prečudovito izgledaÅ¡! tim«  o moj bog. Malo je manjkalo, da mi ni telefon zletel iz rok. Nisem bila le neka simpatija za en dan, očitno sem mu ostala  mislih. Potem pa sem se začela spraÅ¡evati kako on ve kako izgledam danes.. spomnila sem se, da je včeraj ralagal, da je pri naÅ¡ih sosedih. Aja, tako torej.mm..to bo Å¡e zanimivo. Vsa vesela in polna upanja mu odpiÅ¡em: »če te vidim, bom lahko jaz tebe tudi pohvalila« .. pripisala sem Å¡e: »prosim pridi h kapelici na sred’ vasi«.. ni minila minuta, že je bil tam, jaz pa tudi. Nekaj časa sva se samo gledala. Nato pa je stopil k meni, me privil k sebi in me poljubil tako močno, tako strastno, da sem kar lebdela. Takrat me je vpraÅ¡al, vpraÅ¡al, če bi bila njegov dekle. Brez razmiÅ¡ljanja in pomislekov sem mu odgovorila DA, s tabo bi rada doživela vse..ljubila in bila ljubljena.

Bil je 25. julij, dan ki mi bo za vedno ostal v spominu. Od takrat naprej sva bila skupaj vsak dan..če ne dlje, vsaj pol ure, če res ni bilo časa. Vsak dan sem ga imela bolj rada. Vsak dan! Prišel je avgustovski dan, 25. avgust, dan ko sva imela en mesec skupne zveze in dan, ko sem odšla na maturantski izlet..brez njega. En teden brez njega. Prej pa mesec dni, ko sva se videla vsak dan. On pa je sklenil, da bo šel še malo domov pogledati, v zagorje, bo 14 dni doma, nato pa se bo vrnil na bohor in bil tukaj do začetka faxa (študiral je geodezijo.oktobra gre v drugi letnik faxa..zanimivo..še ena skupna stvar.tudi jaz imam namen iti študirati geodezijo)… ne bova samo en teden drug brez drugega ampak celih 14 dni..

dv1480028

Monika nas je predstavila…podala sva si roko, kot da se res ne poznava in to me je najbolj bolelo. Sklenili smo,da gremo v lipco na pijačo. Vendar sem čutila, da tega ne bom prenesla, zato sem si izmislila,da me groznoo boli glava.. cimre pa so me prepričale naj grem z njimi. Morala sem privoliti. Sedeli smo v lipci in se pogovarjali. Monika me vprašala nekaj v zvezi z mojim fantom, (ki je ubistvu njen fant. Ampak ona tega ni vedela, ni vedela da hodi z mojim fantom! In nisem ji mogla povedati, ker sm ji privoščila srečo, srečo v ljubezni. )  ,nisem mogla storiti ničesar, samo rekla sem, da zakaj se nebi raje pogovarjali o  njiju, ne pa o nama. Nise mogla več zadrževati solz, zato sem rekla, da morem na stranišče, nujno. Odšla sem, tam sem se pošteno zjokala, ni šlo drugače, in se vrnila nazaj za mizo. Opazli so, da sem objokana..in ravno monika me vpraša, kaj je narobe, na hitro se zlažem, da mi je trepalnica padla v oko in da sem se pošteno namučila, da sem jo spravila ven. Hvala bogu mi je vrjela.

Končno je bila ura toliko, da smo morali oditi v dijaški dom. Karmen se je spravila v svoj avto, monika in tim pa v timovega.  Midve  z anjo naj bi se peljale s karmen, vendar sem jas rekla, da grem peš, da se še malo nadiham, anja je rekla da gre z mano. Oni z avti so se odpeljali, anja pa me je takoj, ko jih ni bilo več, vprašala kaj je narobe.. povedala sem ji..vse.. dogovorile smo se da ničesar ne poveva moniki. Moja zveza je bila takintak uničena, zakaj bi mogla biti še njena. Njej bom pač rekla, da me je fant prevaral in da sva šla narazen. Tima hvala bogu ta teden ni bilo več v rogaško. Minil je teden mi pa smo imeli 14 dni prakse pri obrtnikih. Čas ko naj bi se skulirala. Ampak ne..še slabše.bila sem doma..tam kjer sva začela zvezo..bilo mi je še huje..jokala sem vsak dan..vsak dan sem se spraševala zakaj..zakaj more biti tako.zakaaaaj?! odgovora ni ilo, s timom pa se nisva čisto nič pogovarjala več. Prekinila sva stike in tako je bilo najbolje, upam, da ga bom lahko pozabila.

TRI MESECE KASNEJE, NOVO LETO
Bilo je okoli novega leta, prazniki, čas v katerem še posebno pogrešaš nekoga, ki ga želiš imeti ob sebi. Bil je ponedeljek, dan pred novim letom, usedla sem se za računalnik in si zavrtela pesem od ansambla Bitenc – še vedno jaz te ljubim. Pesem je priklicala spomine, to pesem so igrali, ko sva se spoznala. In nenazadnje, še vedno ga ljubim. Tim v rogaško ni več hodil, z moniko sta se dobivala samo ob vikendih in med počitnicami.

kres-kresovanje

PET MESECEV KASNEJE, MAJ
Konec mature, konec srednje šole..otroštvo je odšlo, ljubezen do njega pa je bila prisotna..še vedno.. bila sta srečen par, nisem še videla srečnejšega para. Bilo mi je žal, da na njenem mestu nisem jaz, da ne poljublja mene, ampak sem se sprijaznila z usodo nikoli več ne bo moj.

KONEC JULIJA, ANINA NEDELJA
Minilo je že leto odkar sva se poznala in lahko rečem, da sem ga že skoraj pozabila. Upam, da kmalu, bo na njegovo mesto stopil nekdo drug, nekdo, ki me bo spoštoval in imel rad, ki mi bo dal tisto ljubezen, ki je od njega nisem dobila.

Onadva se bosta kmalu poročila, Ona pa še vedno ni vedela resnice. Jaz ji nisem povedala, on pa tudi ne.

by Mimi