Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
May 25, 2013

Objavil/a in Erotične zgodbe

Manhattan



manhatan

Junkie je omagal in se prevrnil na asfalt, jaz sem vstal in Å¡el
v life.


Pozno ponoči, po obisku nekaj pubov, sem sedel na neki
klopci in pil pivo, mimo pa so se valile vesele, nasmejane in
bučne trume mladih, pa tudi starejših Američanov na poti v
kakšnega neštetih ameriško norih nočnih zabavišč.

“Do you have a nickel?” me je mimogrede vpraÅ¡ala rasna
črnka v ultra mini krilu, z nogama do vratu, da izjemnih kvalitet
oprsja ali njenega razkošnega zadka sploh ne omenjam. Vse na
njej je bilo mega, otipljivo, gnetljivo, valovito, skratka, bila je
ena tistih, ki te zapeljejo v erotični živčni zlom.

Na njeno neizmerno srečo nisem imel četrtaka, zato sem ji v
roko nonšalantno stisnil dvajsetdolarski bankovec, ob nečem
tako nemogočem pa bi presenečena punca skorajda omedlela.
Videti je bilo, da bi za razkošje dvajsetih dolarjev slekla tudi
tiste malenkosti, ki so se tako nevarno napenjale preko njenih
oblin in mi dala kar tam, legla na hrbet ali na trebuh, se z menoj
poigrala, ga vzela v roko, me nategnila z usti, naredila karkoli
bi si divjega poželel, kajti New York je New York, tam pa se
vse tisto, kar se ti mota po blodnih možganih, dogaja v živo.

Zahvalila se mi je, kot se znajo zahvaliti le one. Poslala mi
je krasen poljub v dlani, spremljan z nasmehom in pogledom, ki
se vtisne v spomin, nakar jo je pisano oblečeni pimp potegnil za
seboj in jo odpeljal iz mojega življenja. Res škoda!

Naslednji dan, oziroma noč, ker sem se v sobo vrnil nekaj
čez polnoč, se je zgodilo nekaj takega, kar se lahko zgodi le
meni. Da se lahko zgodi le meni, pravim zato, ker sem očitno
magnet za čudaške reči, medtem, ko vse, kar je normalnega,
beži od mene, kot hudič od križa. Vsaj do nedavnega je bilo
tako, ampak kaže, da gre sedaj na bolje.

Torej, od vsega, kar
sem doživel in popil v manhattanski norišnici noči, sem bil po
vrnitvi v hotelsko sobo izredno dobre volje. Vklopil sem aircondition,
ga zaradi zatohle vročine spustil skorajda na točko
zmrzovanja, se oprhal, si na doseg roke organiziral cigarete in
pijačo, ter se popolnoma gol, ha ha ha, in z daljincem v roki
gosposko razkomotil na Å¡iroki francoski postelji.

Verjemite ali
ne, televizor mi je pričaral sto programov, ki lahko zadovoljijo
vsak, še tako čuden okus. Gole punce na vse načine, ki si jih v
svoji zblojenosti zamisliš? Yes, sir! OK! No fucking problem!
Ob meseni paradi obritih, kosmatih, s piercingom, s črtico,
tetoviranih, velikih, majhnih, sramežljivih, nesramnih, lačnih in še nekaj
tisoč drugačnih pičkic, od spredaj, zadaj, od zgoraj, od spodaj, z, brez in
tudi drugače, bi stopil tudi najbolj mrtvemu impotentnežu. Ravno me je
pošteno razkajfalo in mi razburkalo domišljijo, ko je diskretno potrkalo
na vrata.

Jebenti, pa me ja niso že našli, je bila moja prva misel. Zakaj si pri
vsem tistem sranju nisem nabavil vsaj spodobne pištole? Kakšen Colt
Magnum 45 Special za ustrahovanje tudi najbolj hrabrih? Pograbil sem
brisačo, si jo ovil okrog pasu, po prstih stopil do vrat, malce postal in
vpraÅ¡al: “Who the fuck is disturbing me at this time of the night?”
Potrudil sem se, da so besede zvenele globoko, texaško možato,
nekako tako, kot jih izgovarjajo tipi, ki imajo v roki kaj prepričljivega, a
bilo me je pošteno strah. Ah, ta draga, simpatična Amerika!
“It’s me, your next door neighbor,” je milo odgovoril neverjetno
simpatičen ženski glasek.

Kar pošteno mi je odleglo, kajti to ni bil kakšen zajeban, hripav
moški glas, ob kakršnem te hipoma popade misel na odrešilni skok
skozi okno. Glas me je spomnil na majhno latino temnolasko, s katero
sva se skupaj pripeljala v dvigalu, potem pa je odklepala vrata sosednje
sobe. Odprl sem le toliko, da sva se videla. Bila je majhna, pohotne
misli vzbujajoča stvarca z velikimi, temnimi očmi, v katerih milini bi se
lahko kar utopil. Oblečena je bila le v malce daljšo bombažno majčko z
napisom Just do it!, ki je v smislu saj je skoraj gola več odkrivala, kot
skrivala. Moj pogled se je ustavil na plišastih Mickey Mouse copatih, iz
katerih sta se dvigali od sonca ožgani in ravno prav vitki nogi, ki sta
čisto pri vrhu, le milimeter ali dva pod kritično točko, skrivnostno
izginjali pod majčko.

“Oh, Mickey!” sem se butasto zasmejal. “It looks very nice on your
pretty feet, I can tell.”
Že res, ampak gola, svilnato gladka in čokoladno rjava koža med
tistimi copati in majčko, kamor se je samodejno usmerjal moj pohotno
razžarjen pogled, je bila še precej bolj pretty, and nice, and palpable.
Lahko bi jo opisal z izrazom popadljivo krasna, Å¡e posebej potem, ko se
je na skrajno vzburljiv način prestopila in obstala v rahlem razkoraku.
Ob misli na tisto, kar je bilo srčkano skritega tik pod robom majčke,
sem začutil, da mi brisača postaja strogo pretesna. What a zestful little
breastful, my God!

“I’ve urgently to ask you something very important for me if you are
willing to let me in.”
“Oh, yes! Stupid me!” sem rekel ob bedastem nasmehu ter se hitro
odmaknil od vrat, da je simpatična lepotička lahko vstopila v sobo.
“Iz določenih razlogov moram vrata zakleniti,” sem dodal, medtem
ko je njena komajda skrita ritka migala proti postelji. Pravzaprav, ni bila
povsem skrita in tisto, kar sem na hitrico oplazil s pogledom, to je bilo
mestece, kjer sta njeni lepi nogi prehajali v gnetoči se oblini okroglo
izbočene ritke, mi je dvignilo pritisk do tropa, mi povleklo kožo s hrbta
in mi začelo trgati brisačo. To je sicer prispodoba, a kjer je dim, je tudi
ogenj.

Sedla je na rob postelje ter prekrižala za svojo višino kar dolgi nogi,
med katerima sem v preblisku manevra zasledil le izboklinico gladko
napete, v obli polovički prehajajoče kože s srceparajočo vdolbinico po
sredi. Zazdela se mi je kot krasno oblikovan košček čokoladnih nebes,
ki se topi na vrhu mojega jezika.

“UživaÅ¡?” je pomignila proti nagicam na tv zaslonu, pri tem pa se je
brez zadrege zazrla v izdajalsko izboklino na brisači, s katero sem bil
ovit okrog pasu. Ta izdajalska izboklina je bila bolj posledica mojih
pohotnih pogledov na njeni goli nogi in tisto, kar sem za stotinko
sekunde ujel med njima, kot pa česa drugega. Če bi bil trezen in s
kakšno radovednic v Cvovlah, bi mi bilo verjetno nerodno, tako pa sem
brez kančka sramu sedel poleg nje na posteljo. Noč ima svojo moč,
pravijo, v New Yorku pa to brez nadaljnjega tudi drži.
“So, what’s up?” sem jo vpraÅ¡al in ji ponudil cigareto.
“Spila bi kozarček whiskyja, če dovoliÅ¡, mi bo Å¡lo lažje z jezika,” je
rekla in z elegantno dolgimi prstki iz Å¡katlice izvlekla cigareto.
Najprej sem prižgal njeno in potem še svojo.

Imela je čudovito oblikovani, kot zrela češnja polni ustnici, in ko je
povlekla dim, ju je prav simpatično našobila. Hočem reči, preveč
simpatično, kajti kar takoj sem si pohotno zamislil, kaj vse bi se lahko
znašlo med njima in tisto bi bilo, se razume, moje. Njena angleščina je
zvenela mehko in pojoče, južnjaško in z glasom, ki je bil malce hripav,
tudi vzburljivo. Punca je bila čista eksotika in na to sem nor še danes.
Natočil sem ji kar v svoj kozarec, potem pa opazoval, kako žejno ga
je izpraznila do dna.
Natočil sem še zase.

“Življenjsko potrebujem sto dolarjev,” je, zagledana v mojo nabreklo
brisačo, rekla po nekaj globokih dimih, po kratkem presledku pa malce
tiÅ¡e dodala: “I´m not a whore, nisem kurba, a potrebujem jih tako hudo,
da sem ti za uslugo pripravljena narediti karkoli boÅ¡ hotel.”
V istem trenutku se je njena ročica že znašla pod brisačo in začutil
sem, kako ga jemlje v mehko in toplo dlan. Kakšna tv in video lulike!
Njena roka je delovala, kot bi pogoltnil paket extra hude viagre! Nežno
ga je podrgnila gor in dol, njen pogled pa mi je govoril, da še zdaleč
nisem doživel vsega, kar je možno doživeti ob ženski. Verjemi, da bi za
tako nežen in čuten prijem, spremljan s pogledom mandljevo temnih
oči, vsak ženskoljubec srednjih let odštel tudi tisoč dolarjev.
Življenjska potreba moje eksotične sosede je bila izpolnjena že v
naslednjem trenutku.

“No problem at all,” sem izdavil z nenadoma hripavim glasom, ona
pa ga je tačas že vzela v simpatično našobljeni ustnici, ga hip kasneje
ljubkovaje vsesala v usteca ter si ga spustila v ozko in vroče grlo. Ne
vem, s čim na svetu bi se dalo primerjati tiste božanske trenutke, a, če
so kje res kakšni skrivni vhodi v nasladne rajske vrtove, potem je eden
od njih prav gotovo v ženskem grlu. Bila je nežna in vešča punca z
izrednim občutkom, in točno je vedela, kdaj bo dovolj, da ne bi končal
prehitro. Po načinu, kako počasi ga je iz grla pustila drseti na plano, me
je spominjala na mojo drugo bivšo ženo, ki je bila res nora na blowjob.
Pocuzala jih je vsaj za kilometer in pol. Že pri osemnajstih.
Kakor koli, po tistem uvodu sva si postala domača.

Spila sva Å¡e
nekaj whiskyja, pokadila cigareti do konca in se vmes tudi slekla do
konca. Pod majčko ni imela nič drugega, in bila je tako mlada, gladka in
napeta, da bi lahko tisto, kar je bilo na njenem telesu oblega, primerjal
edinole s krasno dozorelimi nektarinami.
Polegla me je na posteljo, me zajahala in … ne vem sicer kaj je bila,
a whore or not a whore, ampak kar naenkrat se me je polotil občutek, da
sem se znašel na vrtiljaku, pa v mešalniku, pa sredi orkana, pa na dnu
oceana in nekje v ozvezdju Orion, nazadnje pa sem bil ožet in zmečkan
kot krpa za brisanje posode.

Punca, ime ji je bilo Dolores, na svet pa je
prišla pred devetnajstimi leti na jugu Paname, je imela najbolj okroglo,
napeto, izzivalno ter sploh naj naj naj ritko, kar sem jih imel priložnost
videti in čutiti. In pazite, kaj se je zgodilo potem! To ritko, ki mi miga
pred očmi še danes, sem imel potem ves čas golo v sobi še naslednje dni
in noči moje nepozabne Amerike. Reči, ki sem jih počenjal z njenim
prekrasnim mladim telesom, ki je bilo brez ene same dlačice ali gube
tudi med nogama, kjer je bila deviško napeta in sočna kakor dozorela
breskvica, so ji bile tako neznansko všeč, da se ni več hotela ločiti od
mene.

Ostala bi moja tudi do smrti, a usoda je, kakor vedno, kadar se
zdi, da si končno našel, kar si iskal, hotela drugače. No, ja, s to potezo
sva by the way rešila tudi njene težave, kajti Dolores je ostala brez
denarja in za tiste dni ji ni bilo treba plačevati sobe, ampak, kaj sem že
hotel reči, a ja, ostala sva skupaj in ob njej sem prebolel tudi izgubo
Veronike. Morda sem videti kot kašno brezčutno moško prase, ki ne ve,
kaj so resnična čustva, ampak to ne drži. Življenjske situacije, ki te
prisiljujejo v odločitve, so nemalokrat močnejše od čustev, mene pa sta
takrat jahala tako bog, kot hudič. Sicer pa v teh pogledih ne more biti z
ženskami nič drugače. Če bi imela laž res kratke noge, bi se o ljubezni
in čustvih govorilo na drugačen način, med puncami pa bi prevladovale
pritlikave.

Kakor koli, potem sva Manhattan doživljala skupaj. Držala me je
pod roko, včasih za roko, da so se nama prsti vzburljivo prepletali in
mimoidoči radovedneži nikdar niso mogli vedeti ali sva ljubimca, ali
morda oče in hči, a to nama je bilo v tistih čudovitih sončnih dneh na
Manhattnu Å¡e najmanj pomembno. Bila je prekrasna, mladostno vihrava
in veselila se je življenja, jaz pa ob njej nisem bil več tako prekleto sam,
in to je bilo zame, ob njeni ljubeči bližini, najbolj važno. Izkoristila sva
naklonjenost usode in se v času, ki nama ga je dodelila, izgubila v
brezskrbnosti, kakršno ti na čudes polnih ulicah Manhattna omogočijo
le polni žepi dolarjev, in v tem sva uživala sleherno sekundo. Ob njej
sem pozabil tudi na brkata strica in tihotapce beguncev, ki so mi zaradi
izgube denarja dihali za ovratnik in me, le hudič bi vedel po kakšnih
zvezah, na koncu tudi našli.

V hotel sva se vračala pozno ponoči, se v sobi takoj slekla do
golega, se najprej prepustila užitkom pod prho, potem pa divjala po
prostrani postelji. Rada me je dražila s svojo okroglo in drhtečo ritko ter
mi dovolila, da sem z njo počenjal prav vse, kar mi je slastnega prišlo
na pamet, in na pamet mi je prihajalo prav vse. Bila je ena tistih mladih
in norih latino punc, ki so že od rojstva udarjene na ritem eksotičnih
plesov, in v sobi mi je prirejala take predstave, da sem pokal po Å¡ivih.

Moral bi videti tisto krasno mlado telesce, ki se je golo zvijalo v ekstazi
ritma ter prihajalo vse bliže in bliže, dokler je nisem dosegel z dlanmi in
jezikom, kar jo je popeljalo v Å¡e globlje vrtince nasladne norosti, ki so
se vselej končali v tako nepojmljivi strasti, da je res čudno, da sem vse
tisto sploh preživel. Bila sva gola, pijana, pri vsem tem pa tudi malce
nora, in v najinem ljubljenju je bilo dovolj resničnih čustev, da naju je
dvigovalo v nebesa.

Jasno, gospod Freud bi o tem jamral po svoje, a
ona je enostavno ljubila sladkosti življenja, jaz pa sem z največjo
naslado ljubil njeno vihravo mladost, brezhibno gladko kožo, njeni
majhni, jedri dojki z nasršenima bradavičkama, njene zaobljene boke ter
tisto, kar je bilo vmes, in vmes je bilo toliko božanskih sladkosti, da je
bilo Å¡est dni vse premalo, da bi se z njimi lahko zasitil do konca. Imel
sem jo tudi na klopci, v parku nasproti impozantne zgradbe Timesa in
pri tem naju ni moglo zmotiti niti to, da sta naju s sosednje klopce
zavzeto, lahko bi se reklo, celo navijaško, opazovali starejši Barbiki s
svojima pudljema. Sedela je okobal v mojem naročju ter jima z divjo
ježo, ki se je stopnjevala v vrhunce naslade, priredila nepozaben rodeo.

Po seriji strastnih orgazmov, ki so se končali z nohti v mojem hrbtu, sva
se Å¡e malce poljubljala, potem pa je mirno razjahala, obrisala Å¡e trdega
samorastnika s svojimi hlačkami in jih demonstrativno odvrgla v bližnji
koš za smeti, nakar sva z roko v roki, smeje se zavistnim pogledom s
sosednje klopi, mirno zapustila prizorišče greha.

Pred Timesom, če si to
lahko predstavljata, pri tem pa je razposajena Dolores ostala pod svojim
mini krilcem nesramno gola, ampak to ni tako pomembno. Bil je najin
peti skupni dan, ki se je utapljal v noro noč. Imela sva se prekrasno, in
če v moje ameriške posle ne bi svojih prstov vmešal tudi hudič, bi ta
moja zgodba zvenela precej bolj dolgočasno.
Tisto, kar me je že ves čas zahrbtno čakalo v zasedi, se je zgodilo
nekaj ur kasneje.

Nekaj sto metrov niže na zahodni dvainštirideseti ulici sva si pri
kiosku privoščila fast food piščanca, potem pa sva jo z roko v roki
mahnila v hotel. V dneh z Dolores sem postal brezskrben in nepreviden,
kajti ob njej sem se v New Yorku počutil skoraj kot doma ter pozabil, da
so ameriška tla zame postala prevroča, pa tudi v Evropi se mi ni pisalo
niti malo bolje. Vsled tega ni dosti manjkalo, da bi me ob tistem, kar
sem zagledal, ko sva stopila okrog vogala, zadela kap. Tip, ki je ravno
izstopal iz avta, ki je bil parkiran pred vhodom v hotel, je bil eden
brkatih stricev, ob odprtih vratih pa sta stala dva tipa brutalnega videza.
Upal bi si trditi, da sta bila Albanca, in tudi to, da bi ju bil verjetno vesel
vsak pošten državni tožilec, kajti njuna obraza sta bila videti dobesedno
morilska.

Povoj na glavi brkatega mi je dal vedeti, da je to ravno tisti
prasec, ki sem ga v gozdičku v New Jerseyju treščil s kolom, ampak,
kako hudiča so me ti tipi sploh našli? V drobcu sekunde, ko se mi je v
možganih zvrstilo tisoč grozljivih prizorov moje okrutne smrti, nisem
našel nobenega pametnega odgovora. Hitro sem potegnil Dolores nazaj
za vogal, ona pa me je le vprašujoče pogledala.
“Sprememba načrta,” sem rekel. “Videl sem tipe, s katerimi se ne bi
rad srečal niti v sanjah.”

“Se mi je zdelo, da s teboj nekaj ni v redu,” se je nasmehnila med
hitro hojo, “in kaj misliÅ¡ storiti?”
“Å e ne vem,” sem odgovoril, “a nekaj vsekakor.”
Hodila sva hitro, skoraj tekla, zavila levo, pa navzdol, potem desno
in se znašla na skoraj neobljudeni ulici, kjer sva mrknila v še vedno
odprt, skoraj prazen pub.

Naročil sem dve dvojni kavi in dva whiskyja. Ko nama je prižgala
cigareti, sem ji razložil, da bom moral po najkrajšem postopku izginiti v
varnejše kraje, če kje ploh so, za njo pa da bi bilo tudi dobro, da se
hotela St. James izogiba že na daleč.

“ÄŒe ne bi ostala pri tebi, bi iz hotela odÅ¡la že pred tremi dnevi,” mi
je zagotovila. “Reči, ki so ostale tam, pa niso vredne omembe. Kar je
važnega, imam v torbici, še bolj važno pa je to, da te tipi niso dobili.
Uh, Dino, sem vedela, da je bilo prelepo, da bi trajalo dolgo.”
Potem je vstala, se nagnila k meni in me poljubila.
“Počakaj me, moram se malce urediti,” mi je potem Å¡epnila na uho
in z zarotniškim nasmehom odšla na stranišče. Spomnil sem se, da je
njena krasna ritka še vedno brez hlačk.

B. Grant