Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Najino poletje – drugi del
Petek je bil kmalu tu. Janez je v dnevih pred sreÄanjem, na dekletovo željo, poslal Å¡e nekaj svojih slik na katerih je menda izgledal bolje. Navsezadnje, sta si mislila, Äe je poslal eno, je popolnoma vseeno, Äe poÅ¡lje Å¡e tri. Tudi Marko je v odgovor poslal dodatne slike.
Kaja se je nervozno sprehajala po stanovanju in razmiÅ¡ljala kaj obleÄi. Vse dni pred sreÄanjem je bila živÄna. VÄasih se je že težko zadrževala, ko jo je popadla jeza na Janeza, ki ju je spravil v tak položaj.
»Kar koli obleÄeÅ¡ bo v redu,« jo je miril in po prstih previdno hodil okrog nje.
»To pa že ne. Vsako oblaÄilo mora biti primerno priložnosti,« je bila stroga.
Kaja se je takoj zavedela svoje teorije o oblaÄenju. Dobro, ampak kakÅ¡na so primerna oblaÄila za tako priložnost? Za sestanek z nekom katerega glavni cilj je skok z njo med rjuhe. Morda bi morala iti kar gola, je postala zopet razdražena.
»V redu, no,« je poizkuÅ¡al biti previdno spravljiv Janez. »PrepriÄan sem, da se boÅ¡ znala pravilno urediti.«
Kaja se je nasmehnila:
»NiÄ ne skrbi. Vsaj ne preveÄ,« se je na koncu posmehnila situaciji v kateri sta se znaÅ¡la.
Neverjetno. Ni mogla naÄuditi sama sebi, ko je iskala po omari. Å e pred pol leta bi strogo odklonila vsako vmeÅ¡avanje tretjega, ali bog ne daj celo Äetrtega v njuno intimo. Sedaj pa iÅ¡Äe pravo obleko za na prvi seksualni sestanek?? Mar slepo sledi njegovim željam, ali ima on tak vpliv, da njegove želje postanejo sÄasoma tudi njene? Navkljub moralnim normam okolice in tudi svojim, jih je že pripravljena prekrÅ¡iti, oziroma se odpraviti na pot prekrÅ¡itve. Smo ženske tako zlahka vodljive, ali je le ona tako vodljiva, mehka, da se jo da pregnesti v karkoli, kot umetnik pregnete glino v obliko po njegovi domiÅ¡ljiji. Bi tudi ropanje bank postalo zanjo sprejemljivo, Äe bi Janez to predlagal?
Kaj pa obratno? Bi on ropal banke, Äe bi ona to predlagala? DomiÅ¡ljija ji ni dala miru.
»Janez, dajva na poti v Radovljico, mimogrede še oropati banko v Kranju,« je predlagala.
»Oh, mar tako moÄno potrebujeva denar za položnice?« je bil preseneÄen.
»Niti ne, samo zabavno bi bilo, kajne?«
»Najbrž res, Äe ti je vÅ¡eÄ take vrste zabava. Dvomim, da je to ravno za naju.«
»No, pa drugiÄ,« se je zahahljala.
»Velja, bova kupila nove kuhalnice in z njimi pod puloverjem poskusila izsiliti kakšen tolar.«
Oblekla je temno zelene hlaÄe, ki so se lepo ujemale z njenimi svetlimi lasmi. Zraven je nosila skoraj Ärno, rožasto majico, precej odprto izrezano, zraÄno in zelo ohlapno. Tudi Ärn, bogato Äipkast modrÄek, ki bo lepo viden od strani, skozi izreze za roke in Å¡e od zgoraj, Äe se bo nagnila naprej. Å e sandali z visoko peto in je bila pripravljena.
»Hudoooo,« je komentiral.
»Majica?«
»Ne, ti v tej majici.«
»In ti misliÅ¡ na sreÄanje v kavbojkah in Å¡portnih copatih?«
»Da.«
»Pheeeew,« je zavzdihnila Kaja … mogoÄe je pa Å¡e bolje tako, je pomislila.
Ko sta v starem Fiatu drvela mimo Kranja, je na kratko, v šali, še enkrat vprašala:
»Banka?«
»NaslednjiÄ,« je prav tako na kratko rop banke preložil na boljÅ¡e Äase.
Malo pred Naklim je za vsak sluÄaj ponovno poklical Marka. Kaja je napeto sledila kratkemu pogovoru.
»Vse je v redu. ÄŒakata naju,« je pojasnil, kot da ona sedeÄ poleg njega ne bi vse sliÅ¡ala.
»Prav …« je bila zamiÅ¡ljena.
»Te skrbi?«
»Malo pa že.«
»Vse bo v redu, boš videla.«
Kaja je prikimala in zrla skozi okno.
»Podeželske ceste so veliko bolj zanimive … od avtocest,« je zdaj že iskala postaje na avtoradiu in se skuÅ¡ala sprostiti.
»Saj bova kmalu tam. Še 10 minut,« jo je miril, tudi sam že nervozen.
Hitro sta bila v Radovljici, manj hitro sta naÅ¡la brezplaÄno parkirno mesto in Å¡e poÄasneje lokal, v katerem so bili dogovorjeni za sreÄanje.
»Kako jih bova spoznala?« je hotela vedeti. Dlan s katero ga stiskala za roko je imela vroÄo in vlažno.
»Edini par, ki nama bo vÅ¡eÄ,« se je živÄno zasmejal v odgovor.
»Ali pa bom poklical Markov prenosnik in bova sledila melodiji,« je to pot resno odgovoril, ko je nekoliko bolj strokovno preuÄil problem.
»Tamle sta,« je zašepetala. Opazila in prepoznala ju je prva.
»Ah, saj res.«
Pristopila sta k mizi.
»Simona in Marko?« je vprašal Janez.
»Oh, sta že prišla! Kaja in Janez seveda?«
Oba sta vljudno vstala. Marko in Janez sta si podala roki, dekleti sta se nekoliko v zadregi na Simonino pobudo, tudi na hitro poljubÄkali.
»Prosim sedita,« sta ju povabila.
Sedla sta na nasprotna stola, za nizko mizico. Kaji je bil par takoj vÅ¡eÄ. Marko je bil manj suh, kot je bilo videti na slikah, ampak Å¡e vedno vitek ter malce viÅ¡ji od Janeza. Imel je dolge roke in opazno vitke, elegantne prste. Tudi on je bil obleÄen v kavbojke, preprosto majico in rjave sandale. Dobre sandale je pomislila. Niso bile poceni. Kaja se je dobro spoznala na obuvala. ÄŒevlji, sandali in podobno, so bili skoraj že njen fetiÅ¡, ji je vÄasih ponagajal Janez.
Dekletu se je morala nasmehniti in Simona ji je nasmeh takoj prijazno vrnila. Bila je pravi dekliÄ, oÄitno mlajÅ¡a od nje, Äeprav v resnici samo dobro leto in tudi bolj vitka. Lahko bi jo zamenjala za srednjeÅ¡olko, Äe ne bi poznala njene prave starosti. ÄŒrnolaska, srednje dolgih las, bele polti, ki ji bo na soncu takoj potemnela, je z zavidanjem pomislila.
Obute je imela že precej znoÅ¡ene japanke, s katerimi se je neprestano igrala, jih natikala in zopet sezuvala. Tudi ona je nervozna, ne samo jaz, je z olajÅ¡anjem pomislila. Na zadnjici so ji Äepele kratke hlaÄe iz jeansa. Ampak kakÅ¡ne, se je s težavo zadrževala, da se ni zahahljala. Usta so Kaji kar sama od sebe lezla narazen.
»Te spravljam v dobro voljo?« je njene smehljaje opazila Simona. Kaja v elegantnih sandalih in Äudoviti majici ji je bila res vÅ¡eÄ. Pa Å¡e tako prijazno se ji je ves Äas nasmihala. In tudi Janez, prav v redu fant, je imela obÄutek. Na prvi pogled, previdno, se je takoj resno opomnila.
»Da, vÅ¡eÄ mi je tvoj stil oblaÄenja. Res ti paÅ¡e. Lahkotno in preprosto.« Kaja je obÄudovala Simonine hlaÄe. Bolj porezane res ne bi mogle biti, je pomislila. Skoraj že premajhne, potrgane in razcefrane. Dobra je, da jih sploh spravi gor. Oranžne flouroscentne tangice pod njimi so kukale od vsepovsod, razcapan presredek modrih jeans hlaÄk jih je zelo slabo pokrival. To bo nekaj za Janeza, se je nagajivo veselila zanj sama pri sebi in na obrazu se ji je zopet zarisal nasmeh.
»Tudi meni je vÅ¡eÄ tvoj stil. Lep in precej elegantnejÅ¡i od mojega. Tako kot se za prvi sestanek tudi spodobi. Ampak moj Marko naravnost obožuje te razcapane hotkice, ki kmalu ne bodo veÄ za v javnost!«
»Tudi meni so tvoje hlaÄe zelo vÅ¡eÄ,« je pribil Janez. Kaja je planila v smeh, za njo Å¡e Simona.
Po zaÄetnem kramljanju in obisku natakarja so se posvetili bolj resnim temam.
»Kako to, da sta se odloÄila poiskati par za sreÄanja?« je Janez zavrtal v led s prvim vpraÅ¡anjem.
»Predvsem iz gole radovednosti,« je odgovoril Simonin fant in skuÅ¡al s pogledom neopazno prodreti skozi Å¡iroke rokave Kajine majice. »Na internetu sva brala, kako ljudje uživajo pri trojÄkih in kako razburljive so razne menjave, pa sva si rekla, v redu, dajva, poskusiva Å¡e midva. Sprva sva premiÅ¡ljevala samo o trojÄku, a se nama nekako ni zdel preveÄ poÅ¡ten. Dve dekleti in jaz bi bilo predobro zame, dva fanta preveÄ zanjo. Najbolj poÅ¡teno je Å¡e en par, sva se odloÄila.«
»Pa imata s tem že kakšne izkušnje?« je previdno zanimalo Kajo.
»Prav nikakršnih. Za Simono sem njen prvi in edini fant doslej. Jaz sem hodil z dvema dekletoma poprej. Z eno tri leta in z drugo samo dva meseca,« je Marko pošteno razkril svojo preteklost.
»Midva sva nedolžnost izgubila drug z drugim in Å¡e nikoli doslej nisva bila s kom drugim,« je zardevajoÄ razkrila pomemben podatek tudi Kaja.
»A moraš popolnoma vse povedati!« jo je v šali okaral Janez.
Vsi so se zasmejali, nato je Äetverica mladih, zatopljeni v svoje misli, za hip obmolknila. Zavedeli so se, kako zelo pomembne informacije so si razkrili med seboj. Pomenile so, da so vsi zdravi in, da ni bojazni za prenos kakÅ¡nih bolezni ali podobnih neprijetnosti. Povedano je tudi zavedno pomaknilo Å¡e en korak bližje k uresniÄitvi njihovega naÄrta, kar je pri vseh Å¡tirih povzroÄilo rahlo tesnobo. Marko se je odloÄil spregovoriti:
»Moram reÄi, da naju to samo veseli. Pri iskanju sva se v resnici najbolj bala bolj izkuÅ¡enega para, kot sva sama. To bi po najinem mnenju pomenilo, da bi bil lahko tudi riziko okužbe veÄji. Po drugi strani sva si zelo želela, da bi raziskovali skupaj, kar bi bilo za bolj izkuÅ¡en par morda že dolgoÄasno in bi dogajanje mogoÄe hotela preveÄ pospeÅ¡iti.«
Janezu je bilo Markovo razmiÅ¡ljanje vÅ¡eÄ. Fant ni bil neumen. DaleÄ od tega.
»Tu je Å¡e veliko praktiÄnih vpraÅ¡anj,« je omenila Kaja. »Postaviti bi bilo najbrž potrebno neke dogovore in omejitve. Navsezadnje nimamo nikakrÅ¡nih medsebojnih navad in bi bilo treba nadaljevati previdno.«
To pot je odgovorila Simona in se pri tem živahno presedla. Oranžne tangice izpod kratkih hlaÄ so ponovno poblisnile Janezu pred oÄmi:
»Midva razmiÅ¡ljava takole in tako bi tudi predlagala; to sreÄanje danes je zelo lepo in lahko reÄemo, da smo naredili drugi korak. Mimogrede Janez, tvoja ideja o korakih je dobra in nas na ta naÄin ne sili, da se v kaj podamo prehitro ali premalo premiÅ¡ljeno. NihÄe od nas ni mogel vedeti, kako bo danaÅ¡nje sreÄanje izzvenelo, dokler se v resnici nismo videli, oziroma spoznali. Dajmo, pripravimo Å¡e en sestanek, recimo naslednjo sredo. Do takrat si lahko doma, v miru in s premislekom, napiÅ¡emo vsa praktiÄna vpraÅ¡anja oziroma pomisleke. ZapiÅ¡emo na list papirja, da ne bomo pozabili Äesa vpraÅ¡ati. Iz tega bomo videli, kaj koga zanima, oziroma kakÅ¡ni dvomi se nam porajajo. Na podlagi teh vpraÅ¡anj in odgovorov se že lahko dogovorimo za neka pravila, ki bodo kasneje urejala odnose med nami.«
»V sredo moram delati dlje, ampak s povedanim se popolnoma strinjam in lahko prideva, samo kasneje,« je takoj odgovorila Kaja in v Janezovo prijetno preseneÄenje tako odloÄila tudi v njegovem imenu.
»Prav, saj lahko pripravimo sredino sreÄanje v Ljubljani, tudi zaradi tvoje službe bo tako lažje,« je ustrežljivo predlagal RadovljiÅ¡ki par.
Ljubljana je bila vsem po godu in kraj naslednjega sreÄanja, je bil tako dogovorjen.
Debata je sedaj preskoÄila v manj napete oziroma delikatne teme. Razgovor se je zaÄel razvijati v obiÄajne smeri, predvsem o prihajajoÄem poletju, dopustih, službah in podobnih tegobah, ki tarejo danaÅ¡nji svet. Simona in Marko sta povedala, da stanujeta skupaj, v prazni hiÅ¡i, ki je last sorodnice, ki je odÅ¡la na obisk k sinu v Kanado in tam ostala. HiÅ¡a je bila naprodaj, kupcev ni bilo in sorodnica je bila vesela, da se objekt – tudi s pomoÄjo njunih starÅ¡ev – vzdržuje in ne propada.
Janez je razlagal o svoji službi in pri tem zadovoljno opazoval Simonino presedanje po nizkem oblazinjenem pletenem naslanjaÄu. Tudi Kaja je veÄkrat zalotila Marka, kako jo obÄudujoÄe opazuje.
»Grem na straniÅ¡Äe,« je oznanila Simona in seveda se ji je takoj pridružila tudi Kaja. DrugaÄe ne bi moglo biti. Dekleta hodijo na wc vedno skupaj. Za to pravilo se jima ni bilo treba dogovoriti.
Toaletni prostori so bili lepo urejeni in Äisti, predvsem pa prazni in primerni za zaupen dekliÅ¡ki pogovor.
»Ti je Marko vÅ¡eÄ?« je Simona naravnost popolnoma prostoduÅ¡no vpraÅ¡ala.
»Mi je,« je odkrito odgovorila. »Zelo v redu fant je videti. Kaj pa Janez tebi?« je zanimalo Kajo.
»Seveda, tako zelo cute je,« ji je priznala.
No, to sta sedaj razÄistili in Äas je bil za pravo lulanje. Zaprli sta se v kabini, druga ob drugi in posluÅ¡ali Å¡um odtekanja vode. Simona ni mogla zdržati, da se ne bi zaÄela smejati.
»Nehaj, Äe ne se ne bom mogla polulat do konca,« se je sedaj smejala tudi Kaja.
Medtem sta fanta osamljeno obsedela pod senÄnikom.
»Enkratno punco imaš,« je povedal Janez in res tako mislil.
»Hvala, tudi ti. Kaja mi je resniÄno vÅ¡eÄ,« je bil Marko odkrit.
Fanta sta bila zadovoljna. Imela sta obÄutek, da se je vse dobro zaÄelo. Oba para sta bila atraktivna, dekleti zelo seksapilni. Predvidena menjava je oba navduÅ¡evala, nihÄe se ni ob tem Äutil prikrajÅ¡anega.
Z obÄudujoÄim pogledom sta spremljala obe, ko sta stopali nazaj proti mizi.
»No ljubÄka, sta naju že pogreÅ¡ala?«
»Zelo,« sta v en glas priznala.
»Pri dekletih to ne gre tako hitro, kot pri fantih,« je dolgotrajen postopek dekliškega lulanja skušala bolj strokovno obrazložiti Simona.
Vsi so se sproÅ¡ÄujoÄe nasmejali.
Pozno popoldne se je prehitro prevesilo v veÄer in poÄasi se je bilo treba posloviti. Z obljubo po sreÄanju že naslednjo sredo, sta Kaja in Janez sedla v avto, Å¡e enkrat pomahala in oddrvela proti Ljubljani.
Sreda se je nezadržno bližala.
»Sestaviti bo potrebno vpraÅ¡anja,« je zavzdihnila Simona. Tako kot vÄasih v Å¡oli je tudi to pot odlaÅ¡ala z nalogo skoraj do konca. »Dajva. ÄŒe misliva resno in ne kar nekaj.« Saj ko je enkrat zaÄela, ji je steklo. Le zaÄeti je bil problem.
»Seveda, takoj bova.« Marko je na raÄunalniku oblikoval prodajne formularje za podjetje, v katerem je bil zaposlen. VÄasih je delo opravljal tudi popoldne od doma.
»Prav, je odprl novo stran v Wordu. Greva. Prvo vprašanje?«
»Ohhhh, kaj naj vpraÅ¡am …« si je razbijala glavo. »Že vem!« se je nasmehnila.
»Vprašanje za Kajo: Ali pri vsakem odnosu doživiš orgazem?«
»Vprašanje ni v redu,« je povedal Marko.
»Kako ni v redu?? Saj smo se dogovorili, da vsak vpraÅ¡a, kar ga zanima.« Simona je bila kar užaljena. S težavo se je domislila prvega vpraÅ¡anja, in že kritika. Marko je to po njenem preveÄ rad in predvsem Äisto preveÄkrat poÄel. »Mene paÄ to zanima.«
»Pri vpraÅ¡anjih velja biti Å¡e posebno previden. Tudi pri odgovorih nanje. Naj ti razložim, kaj mislim s tem. Tvoje vpraÅ¡anje je dobro, vendar ne v kontekstu tega, zaradi Äesar se mi sreÄujemo. Poglej;« sedaj je zajel sapo, kar je pomenilo, da bo zopet pametoval, se je zdolgoÄaseno nakremžila.
»Če ti na to vpraÅ¡anje Kaja odgovori pritrdilno, da vedno doživim orgazem pri odnosu, je to velik pritisk name. Ob spolnem odnosu z njo torej priÄakujem, da ji bo priÅ¡lo. Ona pa orgazma zaradi stresa in nervoze ne doživi in njen partner – to je v tem primeru jaz – je lahko zaradi tega frustriran ker ima obÄutek nesposobnosti.«
»Zdaj razumem, kaj misliš,« je postalo jasno tudi njej.
»IstoÄasno tvoje vpraÅ¡anje velja tudi za naju. Nanj bova morala odgovoriti tudi midva.«
»Jaz bi jasno povedala, da pri vsakem odnosu doživim orgazem.«
»To ni pravilno. Lahko bo Janez zaradi vzburjenja doživel izliv prehitro. Kdo te bo potem peljal do orgazma? Pa bo vseeno štelo kot odnos. Pravilen odgovor na tako vprašanje je, ne, ne pride mi vedno, vendar vedno uživam pri spolnosti, zaradi bližine in intimnosti združitve.«
»O moj bog Marko!«
»Prav tako moraš biti previdna pri odgovorih. Če te Janez ali Kaja vprašata, kaj si misliš o golden showerju, ne moreš odgovoriti, da se ti taki ljudje do konca gnusijo, da bi jih najraje kar podavila ali poslala v umobolnico. Niti obratno. Ne moreš jima takoj prvi dan zaupati, da po vsakem orgazmu lulaš po partnerju. Kaj veš kaj onadva o tem mislita. Potrebno je biti zelo diplomatski,« se je smejal.
»Saj razumem no. Tole sploh ni enostavno. In ne lulam po partnerju, kakšne neumestne primerjave pa daješ!« je bila skrušena.
»Ne skrbi, vse bo v redu. Samo pamet v roke in zavedanje, da je vsako vpraÅ¡anje in odgovor veÄ, kot je videti na prvi pogled.«
Simona je dodala: »Ampak, glede na naÅ¡e naÄrte, lahko že vnaprej predvidevava, da gre za izredno tolerantna Äloveka. Odprtih nazorov in visokih limitov.«
»Res je, zato morava in tudi sva taka tudi midva.«
Sreda je bila tu, Kaja je že v službi, ki je ob sredah vedno trajala dlje kot obiÄajno, razmiÅ¡ljala o sreÄanju. Upala je, da sta dobro pripravila vpraÅ¡anja in skoznje izrazila vse svoje pomisleke. Zanimivo, je razmiÅ¡ljala, koliko stvari se razreÅ¡i samih po sebi kadar si z rednim partnerjem in koliko vpraÅ¡anj se kar naenkrat pojavi, ko planiraÅ¡ seks z neznancem. Zabavno, pa tudi resno, je bilo pisati vpraÅ¡anja. Vsak posebej v svoj notesnik in jih potem združiti na enem listu. Kaj vse Janezu hodi po glavi. Njegova vpraÅ¡anja so bila pouÄna tudi zanjo. Joj joj, fantje so pa res drugaÄni …
Po dolgem delavniku je pohitela domov in se osvežila pod prho. Medtem je prišel s fakultete tudi on in iskal svoje cunje po omarah.
»Si pripravljena!?« je zavpil skozi zaprta vrata in šumenje vode.
»Deset minut!«
»Ok.«
Gola je stopila iz kopalnice. To pot se je že v službi odloÄila, kaj bo nosila na danaÅ¡njem sreÄanju. Glede na res vroÄe dneve – tisti pravi zaÄetek vroÄine – so obljubljali po radiu, se je odloÄila za kratko belo obleko. V precej debel bel bombaž so bile vÅ¡ite rožaste Äipke, katere so obrobljale spodnji del krila in enako tudi zgornji del. Pod prsmi je bila obleka stisnjena z vÅ¡itim trakom. Blago je bilo posuto z okroglimi, malimi, drobno obÅ¡itimi luknjicami, katere so skupaj in vsaka posebej, skrbele za ustrezno zraÄnost. Å iroke naramnice so pokrivale ramena in nosile obleko. ModrÄku se je tokrat odpovedala.
»Lepo!« je pokomentiral Janez, ki v nasprotju z ženskim, oblaÄenju moÅ¡kih nikoli ni posveÄal pretirane pozornosti.
»Jaz sem mala nedolžna deklica v beli oblekici,« se je zasmejala in naredila plesni korak po spalnici mimo na stežaj odprtih omar.
»Popravek,« se je oglasil, »ti si mala deklica, v beli oblekici, ki ga rada dobi tudi v rito. Sedaj pa prosim pohiti, kajti pozna sva že.«
»Za tole zelo nesramno pripombo te bom kruto kaznovala.«
»Aha, se že ves tresem,« se je nasmehnil. Za zdaj je bil Å¡e precej moÄnejÅ¡i kot ona, kaznovanja, predvsem krutega, bi se prej vesel kot ne.
»Tvoja kazen se zaÄne takoj in ne bo kmalu minila!« je bila videti resno ogorÄena.
Posegla je pod obleko, slekla prej tako skrbno izbrane bele tangice in jih odvrgla na posteljo.
»Pojdiva!«
Kar vroÄe ji je postalo ob Janezovem zadovoljnem nasmehu. MogoÄe se je v tej odloÄitvi le prenaglila, kajti obleka je bila precej kratka. Ni je nosila prviÄ, zato je vedela, da jo vÅ¡it pas pod prsmi rad vleÄe navzgor. PoÄasi in vztrajno. Pa Å¡e Äipke. To, da bo zaradi kratke dolžine ves Äas sedela na goli zadnjici, ji je bilo jasno že prej, ampak pazljiv moÅ¡ki pogled bi z lahko prodrl tudi skozi Äipkasti spodnji del krila.
»Prav pa pojdiva,« se je strinjal.
Po stopnicah navzdol je Å¡e nekako Å¡lo. Janez jo je gledal v zadnjico od zgoraj in obleka je bila videti Å¡e dovolj spodobna. Ko pa sta stopala proti avtu, je pogled od zadaj že nakazoval drznost Kajine poteze. Janezovo trpljenje se je, kot je pravilno napovedala, zaÄelo.
Simona in Marko sta že sedela na terasi. ÄŒeprav nevajena Ljubljane sta lokal hitro naÅ¡la. Pomagal je tudi pravoÄasen, že kar zgoden odhod iz Radovljice. Za sedenje sta izbrala kotiÄek, lepo v senci, odmaknjen od glavnine ostalih miz, ki so bile veÄinoma prazne.
»Tamle gresta!« je vzkliknila Simona. Vstala je in pomahala dvojici.
Tudi Marko je vstal. Pogled na prihajajoÄo mladenko, tokrat obleÄeno v belo, mu je pognal v kri po žilah. Kratka obleka je optiÄno Å¡e podaljÅ¡ala njene vitke noge.
Simona je stopila naproti, poljubila Kajo in Janeza ter sedla nazaj za mizo. Fanta sta se zopet uradno rokovala, Kaja je tokrat dobila Å¡e poljubÄek od Marka.
Sedli so za mizo. Kajino upanje, da ji bo miza pomagala pri zakrivanju njenih breztangiÄnih težav, je splavalo po vodi. Videti je bilo, kot bi vsi lokali kar tekmovali med seboj, kdo bo imel manjÅ¡o in nižjo mizico. Na sreÄo je bilo oblazinjenje ratana videti brezhibno Äisto. No vsaj to, se je oddahnila. Tako ji ni preostalo drugega, kot sesti, prekrižati noge in upati na najboljÅ¡e.
Simona je danes nosila kavbojke, tako ozke, da jih je bilo najbrž nemogoÄe sleÄi, Äe je že oblaÄenje po nekem Äudežu uspelo. Visoke rdeÄe allstarke so Å¡e bolj poudarile modrino hlaÄ in vitkost njenih nog. Tudi rdeÄa majica je zakljuÄevala podobo. Preprosto in lepo. V skladu s Ärnimi lasmi in modrimi uhani.
Kako je drobn, je pomislil Janez … in ljubka. Ob pogledu na njene, skoraj deÅ¡ko oblikovanje boke, mu je za trenutek celo uspelo pozabiti na izpostavljenost Kajinega mednožja. Simona je bila živahno dekle. S težavo je sedela mirno, dolge noge je premetavala okoli mize in bila pravo nasprotje, vzorno, z lepo sestavljenimi koleni sedeÄe Kaje, ki se skoraj ni premikala.
NaroÄili so pijaÄo, poÄasi pili in klepetali. Dan je bil topel, skoraj že poletno vroÄ. Na zasenÄeni terasi je bilo prijetno in nikakor ne prevroÄe.
»ZaÄnemo?« je Marko po kratkem uvodnem kramljanju posegel po listu.
»O. Oh ne Å¡e, ne Å¡e, to bo tako dolgo trajalo. Midve morava prej Å¡e na straniÅ¡Äe. Kajne Kaja?«
»Seveda. Težko sem že Äakala, kdaj boÅ¡ predlagala.«
»Punci, vidve imata vnet mehur,« je komentiral Janez.
Vsi so se zasmejali, Simona pa je živahno skoÄila na noge, se kot sluÄajno postavila pred Marka in elegantno, malce v Å¡ali, z roko pomagala Kaji na noge. Pred njo se je pomudila ravno dovolj Äasa, da je lahko prijateljica poravnala navzgor nagrbanÄeno obleko.
»Brez hlaÄk si!« je v wcju izbruhnila v smeh. Že po poti do tja se je veselo muzala in nasmihala.
»O ne, ne, Äisto male bele tangice imam, pa se zaradi bele obleke skoraj ne opazijo!« se je nagajivo nasmehnila Kaja.
»Seveda, seveda, res se ne opazijo. Ampak samo zato, ker jih ni. Videla sem tvojo kosmatinko, do zadnje dlake,« se je prešerno smejala prijateljica.
»NiÄ nisi videla, sedaj že vem. Nobenih dlak ni.«
»Seveda jih ni! Pa sem te. Tvoja pleÅ¡ka bi pogledala po celi terasi, Äe ne bi stopila pred tebe, ko si vstajala od mize,« je kar rezgetala od smeha Simona.
»Ahhh, mogoÄe sem jih pa res pozabila obleÄi.«
»Dobra si. Jaz ne vem, a bi to zmogla v taki kratki obleki. PreveÄ premetavam nogi levo in desno. Ti lepo in potrpežljivo sediÅ¡.«
»A se hitro opazi?« je zanimalo Kajo.
»Ma ja, se opazi, jaz sem opazila na bokih, ko si obleko imela skoraj že okoli pasu. SedeÄi za ostalimi mizami bodo opazili samo, Äe kdo res pozorno opazuje. Pri naÅ¡i mizi te bom skuÅ¡ala zakriti pri usedanju.«
»Hvala. Zelo si prijazna,« se je lepo zahvalila Kaja in dekleti je zopet popadel vesel smeh.
Po opravljenih toaletnih dejavnostih sta se vrnili k mizi in se nekoliko nespretno, med polno smeha, skobacali na svoja sedeža. Kar zasopihali sta se od smeha in nerodne telovadbe.
»Kaj vama pa je?« je vprašal Marko in to je bil povod za nov smeh.
»ZaÄnimo z vpraÅ¡anji. Daj mi papir Marko!« Simona je kar odskakovala na svojem fotelju, tako se je zabavala. Nestrpno je razpotegnila poprej skrbno zložen list:
»VpraÅ¡anje Å¡t. ena za oba, se pravi za vse Å¡tiri, predvsem za Kajo: ImaÅ¡ intimno frizuro naravno, urejeno ali popolnoma brez dlaÄic? Kar se mene osebno tiÄe, brez. Golo. Tako mi je tudi najbolj vÅ¡eÄ.«
»Tudi brez. Golo in gladko. Tako je meni in tudi Janezu najbolj vÅ¡eÄ.«
»MoÄno pristriženo, jajÄka in mahedraÄ sta gola.« je priznal Janez.
»Golo, vzorÄni gozdiÄek zgoraj,« je podatek razkril tudi Marko.
»Kontracepcija?« je tokrat z bolj resnim vprašanjem nastopila Kaja.
»Tabletke,« je povedala Simona.
»Tudi jaz tabletke.«
»Nekatere ženske so moÄno proti tabletkam,« je zamiÅ¡ljeno omenil Janez.
»Da, res so,« se je strinjal Marko. »Pri tem pozabljajo na dejstvo, da je bil ravno izum kontracepcijskih tabletk, osnova za seksualno revolucijo v prejÅ¡njem stoletju. Å ele s tabletkami so ženske vzpostavile seksualno enakopravnost z moÅ¡kimi. Prvi pravi, sproÅ¡Äen in uživaÅ¡ki seks zanje so jim zagotovile.«
»Hip Hip Hura!! Za Marka in tabletke!« je vzkliknila Simona in omizje se je zopet zasmejalo.
Simona, se je nagnila h Kaji in zaÄeli sta si Å¡epetati.
»ZaÄeli sta naju opravljati,« je Janez takoj ugotovil kaj se dogaja.
»Seveda, kaj pa drugega. Midve bova sedaj, tako sva se odloÄili po vzajemnem Å¡epetanju, naroÄili dve pini koladi.«
»Oh.«
»In Å¡e joj prejoj po vrhu!« je komentarje zakljuÄila Kaja.
Ko je bil nov krog pijaÄe naroÄen in uspeÅ¡no razdeljen, fanta sta Å¡ofersko vztrajala pri brezalkoholnih pijaÄah, se je igra vpraÅ¡anja odgovori in smeh, nadaljevala.
»Dolžina penisa!« je zahtevala Kaja.
»Najprej Janez!« se je takoj znašel Marko.
»Zakaj najprej jaz?« je hotel vedeti pameten razlog.
»Zato, ker je Kaja vprašala,« mu je v smehu pojasnil Marko.
»Uh prav no, 17 cm.«
»Tudi jaz 17 cm,« je izenaÄil rekord omizja Marko.
»Ohhhhhhhh ti lažnivec ti!« je zacvilila Simona. »Meni si vedno govoril, da je dolg 21 cm in potem si vzklikal ‘King Kong prihaja’ jaz pa sem morala letati gola po stanovanju in prositi za milost!«
»Resnica je pogubna za dolžine,« se je smejala z omizjem tudi Kaja. Res so se zabavali. Njihov smeh je bil tako glasen, da se je najbrž nekaj gostov oÄitno želelo pridružiti zabavi, peÅ¡Äica njih, pa jih vreÄi ven, saj se je terasa medtem že precej napolnila.
Kristus, je naenkrat zmrazilo Simono. Je v žaru vzhiÄenosti in zabave pozabila na Markovo domaÄe opozorilo? Je zato zahteval prvo Janezovo dolžino in potem prilagodil svojo na enako. Saj kdo bi pa v resnici meril. Na oko razlika ne bi bila bistvena in je nihÄe ne opazi.
Je bilo tako, se je spraševala. Je King Kong torej pravi? Čutila je, kako ji je kri zalila lica in vrat. No, vsaj dobro se je izteklo, se je potolažila.
»Kaj pa oralni seks?« je vprašal Marko.
Vsi so se strinjali, da orala pa že ni niÄ takega. Skoraj osnova vsakega seksa.
»Kaj pa hum … ko fantu pride v usta? Dekleti?«
Za mizo je nastal trenutek tišine.
»Bom jaz,« se je prijavila Kaja in nadaljevala, »mislim, da je v požiranju sperme precej simbolike in pomeni neko dokonÄno sprejemanje, ki ga ženska lahko nudi. Torej ne kot njen užitek, saj sperma res ni ne vem kako okusna, ampak užitek za partnerja, ko se zave, kako absolutno je sprejet pri svoji ženski. Jaz to v posebej intimnih trenutkih tudi naredim.«
»Tudi jaz vÄasih popapcam spermo, vedno pa ne. Ampak kadar jo, mislim, da Äutim prav to, kar si ti tako lepo obrazložila,« je bila Simona navduÅ¡ena nad razlago.
»Jaz mislim, da lahko v imenu moÅ¡kega dela omizja izjavim, da se bova skuÅ¡ala držati Äim dlje od sperme.«
Dekleti sta se smejali.
»Sva vedeli, da z vama ne bo niÄ!«
»Kaj pa analni spolni odnos?« je hotel vedeti Janez.
»S tem je po moje tako, kot je Kaja povedala za oralni seks. Vrhunec sprejemanja in predaje partnerju. Nikakor je ne gre jemati kar tako. Jo pa midva rada prakticirava,« je to pot Simona pojasnila zadeve.
»Anala torej med nami odpade,« je Janez potegnil konkreten zakljuÄek.
»Za zdaj,« je skušal pustiti odprta vrata Marko.
»Kar v imenu svoje riti govori, dragi,« ga je ohladila Simona in požela novo salvo smeha.
Znova je namignila Kaji in zopet sta zarotniÅ¡ko staknili glave. MoÅ¡ki del omizja to pot ni imel komentarjev na dekliÅ¡ko Å¡epetanje. Kar nekam Äudno tiho sta bila. Kaja se je ozrla po omizju in opazila Markov pogled. Seveda, koza, je pomislila, ko si se nagnila k Simoni si mu odkrila pogled na zadnjico … pa ne samo to, Å¡e na kaj drugega po vrhu. Najbolje se je pretvarjati, kot da ni bilo niÄ.
»Midve sva se že drugiÄ danes povsem soglasno odloÄili,« je oznanila Simona, »da bova Å¡e vsaka po eno kolado.«
Želji je marljiv natakar prav hitro ustregel.
»ErotiÄno perilo?« je Janez zavrtal po dekliÅ¡kih skrivnostih.
»Jaz ga skoraj nimam,« je priznala Simona.
»Jaz ga imam, za zelo posebne priložnosti,« se je nasmehnila Kaja.
»Ampak to ni danes, kajne, da ne?«
Markove oÄi so zvedavo poÄivale na njenem naroÄju, v upanju na Å¡e kakÅ¡en razkoÅ¡en pogled. Kaja ni hotela preveÄ oÄitno vleÄi obleke navzdol. To bi bilo v kontekstu pogovora videti le preveÄ smeÅ¡no, je zakljuÄila. Torej naj gleda tega pol krajca, si je mislila, saj je tako in tako samo od strani.
»Ne, danes ni dan erotiÄnega perila,« je dvoumno potrdila, naredila požirek okusne pijaÄe in se pri tem prav prijazno nasmehnila Janezu.
»Kaj pa BDSM, kako je s tem?« je zanimalo Janeza.
»OOO!« je vzkliknila Simona in takoj nato, norÄavo:
»Aha, kaj pa je sploh to?«
»Midva živiva v stari hiÅ¡i in eno sobo sva zaÄela urejati v ta namen,« je pojasnil Marko.
»In do kam sta prišla?«
»Hum, naredil sem posebno hmmm, ‘kleÄalo’ na katero lahko pripnem Simono, da se ne more premikati.«
»In potem pride King Kong,« je Kajo kar zvijalo od smeha in seveda tudi ostale, ampak samo ona je pri tem popolnoma nezavedno in popolnoma nenamerno podarila Marku dva lepa pogleda na svoje mednožje.
»Kako pa je videti KleÄalo,« je živo zanimalo Janeza.
»Sestavil sem 4 deske, ki sem jih povezal v obliki lojtre, kot jo vidiÅ¡ na telefonski tipki. Na vzdolžni, daljÅ¡i strani sem pritrdil po 4 paÅ¡Äke, ki mi jih je naredil usnjar. Kasneje sem ugotovil, da bi bilo precej ceneje uporabiti kar ovratnice za kakÅ¡no manjÅ¡o pasmo kužkov. No kakorkoli že. Simona poklekne na te deske, ki so seveda mehko obleÄene, vsako golenico pritrdim dvakrat. Nato se spusti na komolce in tudi podlahtnice pritrdim dvakrat. Pri zapestju in tik za komolcem. Tako Simona obstane nepremiÄna, na komolcih, se pravi podlahtnicah, z ritko visoko v zraku. Njen in moj najljubÅ¡i položaj.«
Vsi so za nekaj sekund utihnili in premlevali povedano. Kaja je upala, da se na blazini ne bo poznalo, kajti zaÄutila je, kako se je navlažila med Markovo razlago. SkuÅ¡ala je sedeti Äim bolj mirno in zavidala Simoni, ki se je lahko hihitala in presedala ves Äas.
»Pa imaÅ¡ morda naprodaj kakÅ¡en KleÄalnik?« je Janez z zabavnim vpraÅ¡anjem vse skupaj odreÅ¡il tuhtanja o uporabi priprave v praksi.
Omizje se je sproÅ¡ÄujoÄe nasmejalo in seksualni naboj v zraku je nekoliko popustil.
Kaja je prekrižala noge v drugo smer. Vse jo je bolelo od prisilnega sedenja in tudi moÄno vznemirjena je že bila. Postajalo ji je vedno bolj vseeno, kaj se vidi in kaj ne in da se je obleka privzdignila že do bokov. K sreÄi se je zaÄelo mraÄiti in njena razgaljenost ni bila tako oÄitna.
»Lahko zakljuÄimo, da nam je korak tri uspel?« je poizvedel Janez in potisnil prepognjen list papirja nazaj v zadnji žep.
»Lahko,« se je strinjal Marko. »NiÄ posebnega nismo, nobenih odklonov nismo razvili. Å e ne,« se je nasmehnil. »Dekleti?«
»Lahko,« sta prikimali.
»Korak štiri.« Janezove besede so padle med njih.
»Korak štiri pomeni, tisto pravo stvar zaradi katere smo tu. Kdaj ga naredimo?« je pritisnil na zbrane.
»V sredo,« se je zahihitala Simona. Res se je zabavala na sreÄanju in povrhu vsega je tudi njo debata dodobra vznemirila.
»V Äetrtek,« se je ponorÄevala Kaja.
»V petek ali soboto,« sta nadaljevala s šalo fanta.
»No, no, kaj zdaj, nismo resni,« jih je okarala Simona. Pina kolada je dodajala svoje k metuljÄkom, ki so ji plesali v trebuhu. Vse skupaj jo je lepo grelo in sploh ni imela obÄutka, da bi se proti koncu danaÅ¡njega popoldneva ozraÄje kaj ohladilo. »Naj ponovim, ker niste pokapirali. V sredo.«
»Oh,« je globoko iz srca zavzdihnila Kaja. Zaplesalo ji je pred oÄmi in zaÅ¡Äemelo po telesu. Seveda misli sredo. Danes je sreda. Kristus. Edino pravilno je, da se sedaj oglasi Janez, se je zavedela odprte situacije. Mora se. Samo on in nihÄe drug. Saj ve. Sedaj že ve in najbrž se odloÄa. Karkoli že bo, ne bo moja odloÄitev, je bliskalo po njenih možganih. Sledenje da, odloÄitve ne. Karkoli bo, bo zame dovolj dobro. Sekunde so se vlekle v neskonÄnost. Ni veÄ Äasa. Zdaj bo spregovoril. ÄŒe ne spregovori, Äe ne sprejme srede, pomeni, da jo je zavrnil. Za vedno. Druge priložnosti mu Simona ne bo ponudila. Vse bo konÄano tukaj in sedaj.
»Sreda it is,« je po angleÅ¡ko odloÄil Janez.
»V redu, sreda« je samo formalno potrdil še Marko, on je bil tako na dekletovi strani.
»Sreda,« je zašepetala.
»Pa ste konÄno razumeli,« je spregovorila Simona.
Kaji se je Å¡e vedno vrtelo v glavi in kolena so se ji rahlo tresla. Z veseljem bi sedaj naredila požirek vode. Zopet odprto, zopet se mora oglasiti on. NihÄe drug. On. Njen Janez. In se je.
»Se bomo peljali z najinim starim Fiatom, Äe je vajinemu avtu prav, da Å¡e nekaj Äasa ostane sam?« je vpraÅ¡al.
ÄŒetverica je delovala resno, zbrano, skoraj sveÄano. Kaja je bila v obraz malce bleda, Simona je sedaj sedela mirno, brez poskakovanja, z lepo sestavljenimi koleni.
»Lahko Å¡e nekaj Äasa ostane sam.«
Konec drugega dela J
Avtor »Najinega poletja« je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.
V priÄujoÄem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.
Knjigo lahko zdaj naroÄite po znižani ceni 25 € neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.