Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Najino poletje prvi del
Janez je drvel po hodnikih in predavalnicah. Misli so mu bliskovito preskakovale iz problema na problem. Kot novi asistent na fakulteti se je zares želel izkazati. PoslediÄno je opravljal veÄ nalog naenkrat in obremenjeval možgane do maksimalne zmogljivosti.
Vse bi bilo Å¡e v redu in bi teklo dovolj gladko, Äe ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano sreÄevanje lepih deklet. Å tudentk. Bruck. Obiskovalk. Vse so bile mlade in vse so bile lepe. ObÄutek je imel, da so vsepovsod. Fakulteta je bila videti kot natlaÄena z njimi. Vedno so hodile po istih hodnikih kot on. ÄŒlovek bi si mislil, da jih je na faks vpisanih precej veÄ kot fantov. Pa temu ni bilo tako. To je sedaj že zatrdno vedel, ker je preveril podatke pri dekanovi tajnici, ki mu je – tudi ona v kratkem krilcu, o bog bodi usmiljen, kazala statistiko vpisa po spolih za nekaj let nazaj.
Å tudentje ga pri delu nikakor niso motili. Njim ga nikoli ni uspelo potisniti iz dnevne rutine in razmiÅ¡ljanja. Hvala bogu, se je s kratko molitvico na tihem zahvalil stvarniku, da ga ni ustvaril kot BIseksualca. Toda po vsakem sreÄanju lepega dekleta – roko na srce, grdih na faksu sploh ni bilo – je potreboval minuto ali dve, da se je lahko vrnil v poprejÅ¡nji tok dogajanja oziroma delovanja. Skoraj kot kopica nepotrebnih ponovnih zagonov, ob instalaciji operacijskega sistema na nov raÄunalnik.
Dekleta so rada pogledala za visokim, vitkim, skoraj že Ärnolasim asistentom. Prav zares jim je bil vÅ¡eÄ. Vedno v spranih kavbojkah, dobro volje in ustrežljiv. Povrhu vsega Å¡e mladosten in živahen. Pravi tip. Z veseljem so se spogledovale z njim in to mu ni pri njegovih problemih prav niÄ koristilo.
Saj ne, da bi bil nevzdržno potreben ali željan ženske družbe. Kaja, njegovo dolgoletno dekle, je zadovoljevalo vse najstrožje kriterije, ki bi jih kot moÅ¡ki lahko imel. SimpatiÄna, skoraj že lepotica in zelo zelo radoživa v postelji. Dve leti mlajÅ¡a, svetlolaska, s srednje dolgimi lasmi, ki jih je veÄkrat spletla v kiti, ki sta se lepo podali k njenemu malce Å¡irÅ¡emu Slovanskemu tipu obraza.
Skupaj sta hodila že od njenega sedmega razreda osnovne Å¡ole dalje. Njen prvi, zadnji in edini fant. Mr. NajboljÅ¡i. O tem je bila popolnoma prepriÄana. Z njo so se strinjale mama,
ata, prijatelji, boter Vinko in kolegice iz obÄinske upravne enote, kjer je bila zaposlena. Idealen fant, idealno razmerje. Tudi ona je bila njegovo prvo dekle. ZaÄetne korake v spolnem življenju sta prav zabavno prehodila. Brez veÄjih stresov in pretresov. Seks je bil vedno boljÅ¡i in sedaj že dolgo Äasa, vrhunski.
Nobenih dobrih, Å¡e manj pametnih, razlogov ni bilo, za Janezovo razgledovanje in obÄudovanje drugih punc. Pa vendar … Mlada ženska bitja okoli njega so ga neustavljivo privlaÄevala in ni si mogel, niti hotel, kaj dosti pomagati proti temu. Seveda je imel Kajo nesporno in brezmejno rad. Tu ni bilo nobenega pomisleka. Ampak toliko deklet … in pomlad je tako dobro kazala. Vse je letos neobiÄajno hitro ozelenelo že na zaÄetku aprila.
Janez je veliko razmiÅ¡ljal in z veseljem raziskoval. To je imel v krvi. Internet je kot vedno ponujal ogromno informacij, in Äe si jih znal (on jih je znal, pa Å¡e kako dobro, celo druge je tega uÄil) pravilno opredeliti, si lahko vedel, kaj se dogaja, vÄasih celo, kaj se bo predvidoma dogodilo.
Informacije in logika, je razmiÅ¡ljal ko je imel Äas, oziroma, kadar njegovi možganski resursi niso bili zasedeni z delom, ki ga je opravljal namesto uÄenih profesorjev. Najino spolno življenje, najin seks je na viÅ¡ku, je ugotavljal. Že nekaj Äasa. In z vrha pot vodi samo Å¡e navzdol, mu je Å¡epetala v uho vražja logika.
Prebiranje tujih izkuÅ¡enj, ki so jih ljudje zaupali anonimnosti interneta, je njegovo tezo samo Å¡e potrjevalo. Janezu to ni bilo vÅ¡eÄ. Nikakor ne. Treba je viÅ¡je in naprej. Nebo je meja. Tudi pri seksu. Posebej Å¡e tam.
Kaja ni imela takÅ¡nih problemov. Svojo seksualnost je lepo podredila njegovemu vodstvu in vÅ¡eÄ ji je bilo tako. Sledenje hitremu tempu v vedno nova doživetja, ni bilo zanjo niti najmanj dolgoÄasno. Janez je oboževal raznolikost in to ji je zelo odgovarjalo. V vseh teh letih, odkar sta bila skupaj, sta poskusila in prakticirala praktiÄno vse. Prav nikoli doslej, ji Å¡e ni priÅ¡lo na misel, tako kot je to muÄilo njega, da je pred njo, pred njima, samo Å¡e ponavljanje že doživetega. Radostni užitki, nagrajeni z moÄnimi orgazmi, so ji zadostovali, da je z velikim veseljem hodila po poti spolnega razvoja, ki jima jo je zaÄrtoval on. Seks je bil nekaj, za kar je vedno poskrbel Janez in Äe ni, ga je paÄ prijazno opomnila, da je že napoÄil Äas za akcijo.
Toplega majskega veÄera, sta oba sedela na majhnem balkonu podnajemniÅ¡kega stanovanja. Po vroÄem ljubljenju sta velikokrat ohladila svoja vroÄa telesa kar zunaj. Janez obiÄajno gol, Kaja zavita v vijoliÄasto satenasto rjuho. Hladen božajoÄ saten ali morda svilo na razgretem telesu, to je imela najraje.
ÄŒisti možgani, strasti ne obvladujejo njunih misli, zdajle bo pravi Äas, se je hrabro odloÄil spregovoriti:
»Ljubica, najin seks je Äudovit. Sva na vrhuncu in to že dlje Äasa. Ampak vseeno, poÄasi se bo potrebno premakniti naprej.«
»Oh, si mar nezadovoljen z najino spolnostjo? Kajti meni je res super.«
»Ne, ne, ravno nasprotno. Kot sem dejal, sva na vrhuncu in tudi meni je super dobro in lepo. Kako le ne bi bil s tem zadovoljen? Moti me samo to, da od tu kjer sva ni veÄ poti navzgor. Lahko vedriva Å¡e nekaj Äasa na mestu, ampak pot z vrha vodi vedno samo navzdol. Zelo mlada sva se v devetih letih povzpela najviÅ¡je in sama (pri tem je ustrezno poudaril ‘sama’) ne moreva veÄ naprej. Vsaj jaz tako mislim.«
»Sama?« je vpraÅ¡ujoÄe dvignila obrvi. »Že vem. Ponovno boÅ¡ predlagal vkljuÄitev Å¡e enega para. Tako, kot si to namigoval pred pol leta in sem bila že takrat odloÄno proti.«
»Devet mesecev je od takrat,« se je nasmehnil Janez. »In v tem obdobju sem veliko razmišljal o tem. Bral, deskal po internetu, iskal odgovore za ali proti. Razlogi kažejo za. Odgovori kažejo za. Vidim, da se še spominjaš mojega predloga.«
»Kako se ga ne bi? Takrat me je to do konca pretreslo. Torej le ni bila samo muha enodnevnica … Razlogi? Imava morda razloge za sreÄanja z drugim parom?« se je z narejenim zanimanjem nasmehnila Kaja.
»No, Äe noÄeva obtiÄati na vrhuncu razvoja spolnega življenja že pri svojih letih, se morava pomakniti naprej. Par, s katerim bi se lahko skupaj zabavali, bi potisnil najino spolnost na viÅ¡ji nivo.«
»In kje boš našel tak par?«
Janez si je kar oddahnil. Nepopustljivi NE, ki ga je doletel takrat, tokrat Å¡e ni padel. MogoÄe pa le, mu zraslo upanje.
»Ne vem, poiskati bi ga bilo treba. Na internetu najbrž …«
»Kar en neznan par z interneta bi ti poiskal?« je bila moÄno skeptiÄna do nakazane reÅ¡itve problema.
»Oh, saj bova tudi midva zanju, kar en neznan par s spleta,« jo je skušal potolažiti.
»Imaš prav,« se je nasmehnila. Seveda, je pomislila, vnaprej jima bova sumljiva, tako kot onadva nama.
»Ne moreva se obrniti na svoje prijatelje. Vsi bi naju Äudno gledali. Potrebujeva popolnoma neznan par, s katerim zaÄneva vse od zaÄetka.«
Za trenutek sta se oba zamislila. Med znanci tega res ne bi bilo pametno iskati. To nekako ne bi šlo.
»Kako bi le lahko rekla kolegici Mirjani, hej, dajmo vsi skupaj skoÄiti med rjuhe. Noro!« se je zasmejala Kaja in si v mislih slikala razne variacije na to temo. NiÄ od zamiÅ¡ljenega ji ni bilo vÅ¡eÄ.
»Tvoj fetiÅ¡ bi bil torej opazovati, kako bi me nek tuj neznan moÅ¡ki porival?« je bila konkretno in namerno vulgarna, da bi ga mogoÄe le odvrnila od takega razmiÅ¡ljanja.
»Fant, ne moški,« jo je popravil. »Želel bi si par najinih let, torej bi bil prej fant kot moški. Zavedaj se, karkoli bi se že dogajalo, bi bili štirje. Vse bi veljalo za vse, za oba para in obratno ter povratno. Tudi ti bi opazovala, kako bi jaz porival fantovo dekle,« je sedaj še on, tako kot prej ona, uporabil vulgarno besedo.
»Dvomim, da bi jaz to prav z veseljem opazovala,« se je nakremžila.
»Si pa po mojem mnenju uporabila pravi izraz,« je povzel. »Ker v bistvu gre za goli seks. Midva se ljubiva, vÄasih seksava, vÄasih prav po živalsko porivava. Vendar je vse to najino ljubljenje. Ljubljenje bi moralo bilo rezervirano samo za naju. Mislim, da bi spolnost z drugim lahko opazovala tako, kot gledava pornografski film. Ljubljenje z drugim pa bi naju morda lahko prizadelo,« je razpredal teorije.
»MisliÅ¡, da ni ta loÄnica zelo tanka?« je vpraÅ¡ujoÄe modrovala Å¡e ona.
»Mislim, da ni. LoÄnico opredeljuje ljubezen. LjubiÅ¡ se z ljubljeno osebo. SeksaÅ¡ s komerkoli že.«
»Gola spolnost …« je povzela njegovo razlago.
»V najÄistejÅ¡i možni obliki, brez navlake in primesi. Samo za zabavo.«
»Pa se zavedaÅ¡, da bi lahko ob uživanju gole spolnosti s fantom X, morda lahko uživala bolj, kot s teboj …? Seveda sedaj tega ne vem, niti si tega ne znam predstavljati, ampak najbrž je možno?«
»Tako, kot jaz uživam bolj pri tenisu z Andrejem, kot s teboj.«
»Tega mi nisi nikoli povedal!« se je narejeno užaljeno namrdnila in v velikem zaigranem zaÄudenju privzdignila obrvi.
»No, vendar seks ni isto kot igranje tenisa …« je nadaljevala, »vsaj upam, da ga vidva ne doživljata tako,« se je smejala. Kaja kar ni mogla spustiti iz rok zabave, ki se je ponujala ob posreÄeni primerjavi. Z nasmehom je Äakala nadaljnje argumente.
»Če ne bi igral z Andrejem, ne bi nikoli vedel, koliko boljÅ¡a je igra z njim, Äe ne bi igral tudi z drugimi, bi bil za marsikaj prikrajÅ¡an. Tudi ti igraÅ¡ z Mirjano in pridobivaÅ¡ izkuÅ¡nje. Najina igra na tak naÄin napreduje veliko hitreje. Postaja vedno boljÅ¡a. Zamisli si, da bi vedno igrala samo drug z drugim …« Ker Kaja k temu ni imela niÄesar dodati, je govoril naprej:
»Seveda to ni popolnoma primerljivo. Delno pa vendarle je. Ampak dobro, spolno obÄevanje z drugim parom morava spraviti na nivo Äistega užitka. NiÄ veÄ kot to ne sme pomeniti. Vpletanje Äustev predstavlja veliko nevarnost za vse Å¡tiri. S tem ne pravim, da novih partnerjev ne bi smela imeti rada.«
»Čeprav se dekleta zelo navežemo na fante tudi skozi spolnost.«
»In jih kljub temu zapustite.«
»Na vse imaš odgovor. Veš kaj, daj mi nekaj dni za razmislek, prosim.«
»Prav,« se je strinjal. »Tudi jaz bom še razmišljal o tem.«
Dnevi so hitro tekli. Vesel je bil pogovora, vesel, da ni trdno zaloputnila vrat in je pustila predlogu, da se jima poÄasi udomaÄi v zavesti. Z nestrpnostjo je priÄakoval, kdaj bo – to pot ona si je želel – naÄela delikatno temo. Res je dobro, da so se stvari zaÄele premikati, je razmiÅ¡ljal. Sedaj je bil že precej prepriÄan, da je ideja verjetno sprejemljiva tudi zanjo. Zaradi tega se je že skrivaj pripravljal na iskanje primernega para. Pregledoval je internetne strani in po forumih bral izkuÅ¡nje drugih, ki so hodili po poti iskanja. Ni bilo videti enostavno, prej zamudno in polno razoÄaranj. Ampak, je pomislil Janez, kaj pa sploh gre brez težav. V glavi je preigraval razliÄne scenarije iskanja in dogovarjanja. PrepriÄan je bil, da jima bo enkrat zagotovo uspelo.
Kaja je bila razdvojena. Že to, da se Janezu po glavi toliko Äasa pletejo take misli, ji je bilo nenavadno. Vendar, je premiÅ¡ljevala, fantje spolnost res doživljajo drugaÄe. Me, dekleta, se predajamo in pri tem uživamo. Fantje jemljejo. Kar se jim ponudi in Å¡e veÄ. Kar ujamejo. Kar si zagotovijo z dogovorom in v najinem primeru, kar zamenjajo. Par za par, punco za punco. Za dan, za uro, za noÄ. Ne komplicirajo, zato ker so jemalci. Oni imajo tako veÄ. Seveda je za dekle moderno, da je enakopravna tudi pri spolnosti. Moderno, da je BI. Moderno se je ljubiti z dekleti. To je sedaj in.
Bom vse to zmogla, se je spraÅ¡evala. Bom to zmogla in pri tem celo uživala? Bom postala iz dekleta, ki nudi fantu užitek in ravno skozi to tudi sama neskonÄno uživa, seksualni predator? Ki v prvi vrsti jemlje, ne daje? Morda pa ne bo naÅ¡el para … V trenutku je to misel zavrgla. Seveda ga bo. Janez nikoli zlahka ne odneha. ÄŒe primeren par obstaja, ga bo on naÅ¡el.
Misli so jo vznemirjale tudi v seksualnem smislu. Morda je res Äas za naprej. Za nove stvari. Slediti Janezu na nov, kot pravi, Å¡e viÅ¡ji nivo ali ostati zadaj? Zavirati razvoj? In kaj bo potem? Bi odÅ¡el naprej brez nje? Morda ne takoj danes, morda tudi ne jutri, ampak nekoÄ zagotovo bi. Nezadovoljen, bo zaÄel varati in hoditi svoja pota, so jo razjedale misli.
MoÄno se je želela s kom pogovoriti, vendar je že vnaprej vedela, da bi naletela na toliko staliÅ¡Ä, kolikor ljudi bi o tem povpraÅ¡ala. Tudi na skrajna, neprijetna in morda celo posmehljiva staliÅ¡Äa. Mnenja prijateljic se ne bi v niÄemer razlikovala od mnenj piscev po internetnih forumih. Takih stvari tudi ne moreÅ¡ spraÅ¡evati kar tja vprek. Prijateljev pa res ne. Ali sodelavk, na primer.
PoÄasi se je zaÄela vdajati v usodo. Zavedala se je, da je riziko velik, zavedala se je tudi, da je dolgoroÄno Å¡e veÄji v odklonitvi njegovega predloga. Bo to zaÄetek njunega konca? Tega ni mogla vedeti. Vedela pa je, da se je razdrlo ogromno zvez, ki so se zaÄele v zgodnji mladosti. Bo sedaj njuna na vrsti za propad?
»Prav,« je spregovorila Kaja, ko sta se peljala na obisk k stari teti. Janez je pri njej redno kosil travo in vedno postoril najnujnejÅ¡e okoli njene hiÅ¡e. Tudi v trgovino sta Å¡la in ji pripeljala veÄje nakupe. Teta je bila za nudeno pomoÄ hvaležna. Prav tako je neizmerno uživala pri druženju z mladim parom.
Videla je, da je Janez vedno bolj na trnih in bil je že Äas, da spregovori o njeni odloÄitvi. »Dobro,« je rekla. »Strinjam se. Najdi par.«
»Oh,« je bil vzhiÄen. »Si se konÄno le odloÄila.«
»Sem se. Sprejemam vsa tveganja in vse beneficije, ki bodo izšle iz tega.«
»Sedaj morava samo Å¡e poiskati ustrezen par,« je bil takoj praktiÄen.
»Ne, niÄ ne morava,« se mu je sladko nasmehnila. »Par boÅ¡ iskal ti. Tvoja ideja, tvoje iskanje. O najdenem paru odloÄava skupaj, ker se tudi tiÄe naju obeh. ÄŒe nama bo vÅ¡eÄ, v redu, Äe enemu od naju ne bo, odklonitev velja za oba.«
Kaja je te zadeve dodobra premislila že prej. ÄŒasa je imela dovolj. Približno si je tudi predstavljala, kako bi to potekalo in zato ni hotela imeti niÄesar z iskanjem. Kar naj se Janez s tem ubada, je mislila.
»Povem ti pa,« je nadaljevala:
»Spolnost dekleta doživljamo drugaÄe, kot vi fantje. Vsaj jaz tako mislim in tako tudi najbrž je. Dekleta dajemo, moÅ¡ki jemljete. Dekleta smo, hm, vzete, moÅ¡ki jemljete. Mislim, da je to vsajeno globoko v nas, morda celo antropoloÅ¡ko, Äe ni samo kulturno. Ne vem. Nekomu vzemi, saj veÅ¡ po f … dekle in razdrl si njuno zvezo. Ne svojo. Ne nujno tudi svojo. Njegovo pa. RazumeÅ¡, kaj mislim? Preko tega bo zelo težko iti, težko bo, po mojem miÅ¡ljenju, uživati golo spolnost. Mislim, da bo ÄetverÄek, imenujva to ÄetverÄek, da? Mislim, da bo imel precej drugaÄen vpliv name, kot nate. Tega vpliva ne znam opredeliti, ker nimam izkuÅ¡enj in najbrž ga nihÄe ne zna opredeliti, ker ljudje nismo vsi enaki in kar na nekoga vpliva na tak naÄin, bo na drugega popolnoma drugaÄen. Lahko naju ÄetverÄek tako spremeni, da postaneva kot par medsebojno neustrezna.«
Kaja je za trenutek pomolÄala in nadaljevala:
»Ti si želiÅ¡ poskusiti. Jaz manj, je pa res, da v spolnosti nimava izkuÅ¡enj z drugimi ljudmi. Oba sva bila nedolžna ob zaÄetku svoje zveze. Vendar tudi izkuÅ¡nje, kakrÅ¡ne se obiÄajno pridobijo, ne izhajajo iz ÄetverÄkov. ÄŒe najino razmerje propade, bova težko rekla, da sva se kaj novega nauÄila, zagotovo pa ne niÄesar, kar bi nama nekoÄ koristilo v monogamni zvezi. No razen morda tega, da se ni pametno it ÄetverÄkov.«
Janez je skrbno procesiral njene besede.
»Poglej, strinjam se s povedanim. ÄŒe pustiva vse skupaj, bo to mlelo v nama in povzroÄalo Å¡kodo. ÄŒe nadaljujeva po naÄrtu, bodo dogodki res imeli vpliv na naju. Vendar, saj je polno dogodkov v življenju, kateri te poÄasi, dan za dnem spreminjajo. Mislim, da je najina ljubezen in razumevanje veÄja od gole spolne avanture, ob kateri se bova zabavala in res samo zabavala, ne da bi ji pripisovala neki globlji pomen. Za užitek in zabavo gre. NiÄ drugega. Strogo loÄevanje bo izredno pomembno. To je majhen ÄetverÄek, ki traja zdaj v tem edinem trenutku in na drugi strani sva midva, ki sva veÄja in veÄna.«
»Lepo povedano Janez. Dobro, kje misliš iskati?«
»Po internetu, po forumih, vsepovsod.«
»Pazi na diskretnost. Ljudje so Äudni, splet razkriva veliko, brskalniki puÅ¡Äajo sledove.«
»Tega se dobro zavedam. Zelo bom pazljiv,« ji je obljubil.
Teta se je njunega prihoda zelo razveselila. Že dopoldne jima je spekla piÅ¡kote. Mlad par se ji je z veseljem posveÄal in Janez je takoj polotil koÅ¡enja trave, ki je rasla kot za stavo. Tako sta vsaj za nekaj trenutkov pozabila na Äetverni naÄrt, ki jima je dan za dnem kljuval v možganih in razglaÅ¡al svojo nujnost oziroma bojazen uresniÄitve skorajda sleherni trenutek dneva.
Sedaj je Å¡e poveÄal svoje aktivnosti pri iskanju. Fakulteta mu je jemala ogromno Äasa, toda vsak prosti trenutek je skuÅ¡al izkoristiti za obiskovanje kontaktnih strani. Pisal je oglase, poÅ¡iljal poÅ¡to in se prebijal skozi množico nekoristnih kontaktov in brezupnih konverzacij. Ustreznega para ni in ni mogel najti. Vsi oglasi so bili popolnoma neresni in veÄinoma neresniÄni. Prav tako odgovori na njegove poizvedbe.
Ko je kupil nov telefon, je zaÄel objavljati tudi Å¡tevilko. Ni bilo kaj dosti bolje, poleg tega, da je sedaj imel opravka Å¡e z branjem kratkih sporoÄil in klici raznih Äudakov. Nekateri od njih niso znali niti govoriti, so pa zato najbrž bili astmatiki, po težkem dihanju in hropenju v sluÅ¡alko sodeÄ. ÄŒlovek bi kar obupal, Äe ne bi bil on.
Dvakrat v zadnjem mesecu je celo odhitel na spoznavno sreÄanje. Enkrat se je peljal precej daleÄ na obalo, vendar na zmenek ni bilo nikogar. Po podrobnejÅ¡i primerjavi poÅ¡te in sloga pisanja je zaÄel sumiti, da ga je po Sloveniji sprehodila ena in ista oseba. Frustriran, sam ni vedel, ali naj bi se smejal ali besnel. Å e dobro, da ga ni nikoli spraÅ¡evala, kako napreduje iskanje.
Kaja je medtem hodila v službo, dnevi so minevali in veselila se je že prihajajoÄega vrhunca poletja, ki je trkalo na vrata. Seveda je opazila njegovo prizadevanje in jasno ji je bilo, da iskanje ni enostavno, ampak verjetno polno lažnih obljub in razoÄaranj. Janez se ji je vÄasih kar smilil, po drugi strani pa se je tudi že veselila, ko je vse bolj kazalo, da ji le ne bo potrebno ugrizniti v to, po njegovem mnenju, tako sladko jabolko golega užitka.
Morda se bo naveliÄal, si je na tihem velikokrat zaželela, ko se mu je neuspeh zrcalil na obrazu. Ampak na njeno zaÄudenje, po drugi strani, jo je misel na ÄetverÄka vedno manj odbijala. Tudi na dekleta je zaÄela gledati drugaÄe. V mislih si jih je predstavljala v posteljnih aktivnostih, vÄasih tudi poleg njiju. Opazovala je mlade pare, ki jih je videvala hoditi po mestu in modrovala, kako le to poÄnejo oni in, oh moj bog, kaj Äe se Janez dogovarja ravno z njima. Å e zmeÅ¡alo se mi bo, se je nasmehnila sama pri sebi.
Nekega prav lepega dne pozno popoldne, ko je sonce sijalo že precej poÅ¡evno, možnosti za popoldanske nevihte pa so bile tako majhne, da se jih je dalo že zanemariti, je Janez ob prihodu iz faksa z žareÄim obrazom razglasil veselo novico:
»Našel sem par!«
»O moj bog!« je vzkliknila in miÅ¡ka bi ji skoraj pobegnila iz roke. ÄŒrke na ekranu so ji zaplesale pred oÄmi, in Å¡e pri srcu jo je stisnilo, »ti je vendarle uspelo?«
»No, ne vem, ampak za sedaj v redu kaže.«
»Kdo pa sta, a veš koliko sta stara, imaš sliko??« Kaja se je kar prehitevala z vprašanji.
»Imam sliko fanta, dve leti je starejÅ¡i od mene, ime mu je Marko. Punca je Simona, ona je dobro leto mlajÅ¡a od tebe. Slike nimam, ker sva izmenjala samo moÅ¡ki sliki,« se je opraviÄujoÄe nasmehnil.
»Ah dobro, pokaži mi prosim.«
Janez je potegnil iz torbe prenosni raÄunalnik, poÄakal, da se naloži in s klikom miÅ¡ke odprl poÅ¡tni predal. Markova slika se je prav kmalu prikazala na ekranu.
»Ah,« je rekla Kaja.
»Samo, ah?«
»Ja, v redu zgleda,« je suhoparno potrdila.
Vanjo je zrla nasmejan obraz vitkega, rjavolasega mladeniÄa s temno rjavimi oÄi. Na naslednji sliki je poziral obleÄen v kratke hlaÄe iz jeansa, desno roko je imel nekoliko dvignjeno, izpod pazduhe so mu kukale na plano Ärne dlake, ne pregoste in ne predolge. Okoli roke je imel preprosto rjavo zapestnico. Slika je bila videti, glede na majico brez rokavov in zagorelo barvo, posneta nekje ob morju.
»Bo pravi za, hm, saj veš no, si lahko predstavljaš, da si z njim?« je previdno in v zadregi vrtal naprej.
»Oh, Janez,« je zavzdihnila. »PosluÅ¡aj, naj ti povem Å¡e enkrat. Ko gre fant po Tromostovju, pri vsaki bejbi, ki mu je vÅ¡eÄ pomisli: ‘Joj, kako bi jo, kaj bi ji delov in podobno‘. Tako v mislih seksa z vsemi, ki jih sreÄa, Å¡e preden uspe priti Äez Ljubljanico. Dekleta, vsaj veÄinoma no, nismo takÅ¡na. Ob pogledu na dobrega tipa, oziroma, ko jih sreÄujemo, recimo zopet na mostovih Ljubljanice, nam ni ravno prva in edina misel: ‘Joj, kako bi mu dala, kaj bi mu delala, kako bi se mu pustila nataknit‘«
Kaja se je smejala, lastne besede so jo zabavale, pogled na njegov kislo spotegnjeni obraz še mnogo bolj. Tudi on se je skušal smejati in njegov poizkus je sprožil nov napad njenega smeha.
»Da ti odgovorim na tvoje vpraÅ¡anje,« je nadaljevala. »V redu fant zgleda, precej vitek, skoraj suh, ampak po sliki ti res težko reÄem, a bi skoÄila z njim v posteljo ali ne. Å e z nobenim nisem do sedaj, a veÅ¡.«
»V redu, saj razumem, ne prehitevajva.«
»Katero sliko si mu ti poslal?«
Pokazal ji je sliko, na kateri je ponosno stal ob starem Fiatu pred garažo.
»Oh. Pa kako si izbral ravno to.«
»Ni dobra?«
»Dobra, samo ko imaš toliko boljših. Zakaj sta pa izmenjala samo moški sliki?« je bila radovedna.
»Zaradi deklet,« je zaÄel pojasnjevati »Vidve s Simono bosta najbolj pomemben del ÄetverÄka. Ona dobi mojo sliko, ti njegovo. ÄŒe bosta vidve za – po ogledu poslane slike – je prvi korak narejen. Za naju je vsaka bejba menda dovolj dobra, si razlagala maloprej in jaz se strinjam s teboj, da imaÅ¡ pri tem delno prav. Seveda imava drug od drugega zagotovilo, da sta vidve obe pravi lepotici.«
Kaja se je nasmehnila:
»Ali pa sta oba v resnici brez deklet.«
Janez se je domislici zarežal:
»To se bo videlo že v petek.«
»Oh, v petek že? Sta pripravila sreÄanje? Od kod pa sta?«
»V petek se popoldne dobimo na pijaÄki. Sta iz Radovljice.«
»Uh … to je zelo kmalu. Iz Ljubljane v Radovljico sploh ni daleÄ. Že v petek … oh, tremo imam,« je bila Kaja v trenutku kar precej nervozna.
»NiÄ hudega ne bo, spoznavna pijaÄa in to bo vse. Drugi korak paÄ,« jo je skuÅ¡al miriti.
»Drugi? Kdaj je bil prvi?«
»Ja to, da so vama slike vÅ¡eÄ.«
»In ti si vÅ¡eÄ njej?«
»Sem,« se je ponosno nasmehnil.
Konec prvega dela J
Avtor »Najinega poletja« je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.
V priÄujoÄem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.
Knjigo lahko zdaj naroÄite po znižani ceni 25 € neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.