Nezaželen

Loretta Nicole Stewart je počasi vstopila v svoje majhno, a nadvse udobno stanovanje nad svojo prodajalno. Stopila je do hladilnika in si postregla s plastenko vode. Ni še odpila nekaj požirkov vode, ko je pozvonil njen mobilni telefon.

Že po melodiji je vedela, da jo kliče oče. Klic je pričakovala. Kako ne bi, čeprav ni rada brala rumenega tiska, je vseeno opazila objavo, da bo očetova zasedba čez nekaj dni imela koncert, kjer bodo promovirali novi album. Predstavitvenemu koncertu je vedno sledila domača zabava, na kateri jo bo oče hotel videti. Globoko je vdahnila in se z narejenim veseljem oglasila. »Zdravo, ljubica,« jo je pozdravil oče in z njo izmenjal še nekaj vljudnostnega kramljanja. Hitro je prešel na bistvo in ji skoraj ukazal naj pride domov. Nedopustno bi bilo, če bi manjkala na njegovi domači zabavi, še posebno ker je na zadnjem albumu bilo kar pet njenih pesmi. Že vrsto let je pisala besedila in jih tudi komponirala. Vse njene pesmi so bile uspešnice.

Seveda je Andy Stewart imel še druge skrbi zaradi katerih je hotel imeti hčerko doma, a o tem ji bo povedal, ko jo vidi. Poznal jo je in v kolikor bi vedela resnico, ne bi prišla. Tega si pa ni mogel privoščiti, preveč bi ga skrbelo. Ker se je spretno branila in iskala izgovore zakaj ne bi prišla, je moral malo zarohneti in ji je še navrgel, da njegova druga žena Linda misli, da jo njegova najmlajša hči ni sprejela in se zaradi njegove nedavne poroke izogiba domu.

Seveda je s tem razdražil hčerko, saj je še predobro vedel, da je edino ona po mamini smrti pred desetimi leti prigovarjala, naj si poišče pravo žensko in nadaljuje z življenjem. Tudi starejša otroka, Kris in Cheril sta nekako sprejela njegovo poroko, a bila sta divja in predvsem vase zagledana človeka, ki sta še vedno živela pod njegovo streho in trošila njegov denar, čeprav sta bila oba že krepko čez trideset. Za razliko od samostojne in po mirnem življenju in svobodi željne Lorette, ki se je po končanem šolanju odselila in si uredila življenje po svoji volji, sta ona dva, ki nikoli nista končala šolanja, nastopala z njim in si prilastila njegovo slavo. Cheril je pela spremljevalne vokale, čeprav ni imela niti polovice Lorettinega talenta in posluha, Kris pa je igral bas kitaro.

Življenje sta zajemala z veliko žlico in še vedno bila na nivoju razvajenih najstnikov. Toda, bila sta njegova otroka in vse tri jih je imel rad, čeprav je bil toliko stvaren, da si je priznal, da je Loretta njegova ljubljenka. Večino časa sta se prepirala, a oba sta znala popustiti in se prilagoditi. Ko je prepričal hčerko, da pride domov se je poslovil. Dokler ne bo pod njegovo streho, ga bo skrbelo. Nicole je odložila telefon in si z dlanmi pokrila obraz. Za javnost je bila Loretta Stewart, za prijatelje, ki jih je našla izven rock and roll cirkusa pa je bila Nicole Adams.

Nihče od njih ni poznal njene skrivnosti. Najbrž ni bilo človeka, ki bi skrival sorodstvene vezi z najpopularnejšim vokalom rock scene, a ona jo je. Hrepenela je po navadnem življenju. Celo življenje so jo spremljali novinarji ali oboževalci. Vse kar je ona želela, je biti navaden smrtnik z vsemi napakami in vrlinami in živeti navadno življenje.

Phillip Medson je srknil vročo kavo in resno pogledal svojega nečaka. »Steven, to je idealna služba,« je rekel strogo. »Oprosti, a res ne morem sprejeti. Enostavno ne morem biti del cirkusa, ki spremlja rock band,« je nejevoljno odvrnil Steven Conor. »Povedal sem ti že, da Andy Stewart potrebuje telesnega stražarja za svojo hčerko. Loretta ne živi z njim in izogiba se rock cirkusu, kot mu ti praviš. Dekle imam resnično rad. No, ni več dekle, je ženska pri osemindvajsetih. Že pred leti se je umaknila in živi svoje življenje

. Za nekaj dni bo prišla domov, potem pa bo naslednjih nekaj mesecev živela svoje utečeno življenje. Verjemi mi, nobenega cirkusa ni v njenem življenju. Potrebuješ službo, potrebuješ denar in Andy je dober plačnik. Vsi, ki ga vsaj malo poznajo, vedo, da mu Loretta veliko pomeni in tisti, ki mu hoče škoditi se bo spravil na njo. Dekle potrebuje zanesljivega in najboljšega telesnega stražarja. Predvsem pa potrebuje nekoga, ki mu jaz zaupam,« se ni dal Phillip. Steven je zamižal in samo odmahoval z glavo. »To je kratkotrajna služba. Samo dokler ne dobijo tistega, ki mu je tako grdo grozil. Res je ne morem predati v roke komur koli. Sprememba ti bo dobro dela. To bo lahko zaslužen denar s katerim boš lahko začel svoj privatni posel.

Steven, star si dvaintrideset let, zdaj imaš zlato priložnost, da nekaj narediš zase in tudi za moj mirni spanec,« je še zadnjič obupano poskusil Phillip. »Prav. Sprejel bom delo,« je tiho dahnil Steven in še tiše dodal, »upam, da mi ne bo žal.« »Ne bo ti žal. Videl boš. Le to si zapomni, videz velikokrat vara,« se je zadovoljno nasmehnil Phillip in izpil svojo kavo do konca. Hitro se je poslovil in še enkrat ponovil nečaku, da ga pričakuje v petek ob devetih zjutraj v Stewartovi vili, kjer je tudi sam živel in skrbel za varnost rock and roll velikana.

Nicole si je namestila osebno torbico, trak je obesila čez desno ramo in si torbico potisnila pod levo roko. Iz predala za osebno prtljago je vzela majhno športno torbo in se napotila skozi prehod med sedeži proti izhodu. Let je bil kratek, le dve uri in ker ni imela druge prtljage, saj jo za tri dnevni obisk domačih ni potrebovala, je odkorakala z letališča. Sedla je v prvi taksi in naročila vožnjo do centra mesta, do trgovskega središča. Komaj je izstopila iz taksija in še predno se je lahko ozrla okoli je pred njo ustavil črn BMW z zatemnjenimi stekli. Odprla je zadnja vrata in sedla. »Pozdravljeno drago dekle. Si dobro pripotovala?« je vprašal voznik in istočasno speljal. »Zdravo Phillip. Dobro sem potovala, ne skrbi. Hvala, ker mi pomagaš,« je odvrnila in odprla zadrgo na svoji torbi. Do doma sta imela dvajset minut vožnje in morala se je preobleči. »Kako si?« je še vprašala očetovega vodjo varnosti s katerim sta se od nekdaj dobro razumela in si delila drobne skrivnosti.

»Zdaj, ko si tukaj sem pomirjen. Veš, ni moje, da bi ti jaz povedal, a moram te pripraviti na to kaj te čaka doma. Tokrat je stvar resnična in verjemi mi, ne pretiravamo. Očetu je nekdo grozil, zato sem najel mojega nečaka za tvojega telesnega stražarja. Žal bo šel s teboj nazaj domov in bil ob tebi dokler se stvar ne uredi. Stevenu zaupam, resnično zaupam. Dober je in znal bo obdržati vse tvoje skrivnosti zase. Žal mi je Lorri, a res ni druge možnost,« je žalostno iznesel in v vzvratnem ogledalu poiskal njene oči. Samo žalostno mu je prikimala. »Hvala, ker si mi povedal. Potem moram poklicati letališče in urediti dodatni sedež poleg sebe. Kako se piše?« je tiho komentirala in že v roki držala svoj telefon in povratno vozovnico. Kaj pa ji je drugega ostalo? Če je bil Phillip mnenja, da resnično potrebuje varstvo, ga bo sprejela. Očetovim kapricam se je znala upreti, a zdaj je bila drugačna situacija. Phillip ji je vedno pomagal in stal ob strani.

Imela ga je že za člana družine in njemu se ni nikoli upirala, ker je vedno imel prav in je bil razumen moški. Nicole je še enkrat pogledala v majhno ogledalce in preverila svojo podobo in tiho šepnila: »Cirkus se začenja.«

V naslednji minuti je Phillip ustavil pred vhodom v očetovo vilo. Pogumno in odločno je odprla vrata in izstopila iz avta. Torbo je pustila na sedežu. Phillip bo poskrbel, da jo bo našla v svoji sobi, ko bo enkrat prišla v njo. Še predno se je povzpela po stopnicah so se vrata odprla. Njihova sodobna izvedba butlerja, John, je odprl vrata in se ji drobno nasmehnil. Od mrkega in resnega možakarja, je to bil velik znak prijateljstva in odobravanja. Cmoknila ga je na obraz, ko je stopila mimo njega in se brez besed napotila naprej. »Pozdravljeni, danes boste imeli pestro. Srečno,« je veselo ogovorila moške, ki so kartali ob čajni mizici v nekakšni improvizirani sprejemnici v velikem preddverju. Očetova četica telesnih stražarjev ji je veselo odzdravila. Tri je poznala, zato je za četrtega predvidevala, da je Steven. A ni se več zadrževala pri njih, z velikim nasmehom je stopila nasproti Lindi, ki se je graciozno spuščala po stopnišču.

Ženska ji je vrnila tople nasmeh in razširila roki za objem. Nicole jo je prisrčno objela in jo pozdravila. »Veš, da me je oče obtožil, da te nisem sprejela v družino in da si užaljena, ker ne hodim domov, saj misliš, da je to zaradi tebe?« ji je zatožila očeta. »Oh, Lorri draga, menda mu ja nisi nasedla?« je tiho šepnila in v kotičkih oči so se ji zalesketale solze. Lorri je imela resnično rada in čeprav so jo vsi v hiši spoštovali in se do nje lepo obnašali, je čutila, da jo je edino Lorri resnično sprejela. Z njo sta se tudi največ pogovarjali. Vsaj enkrat tedensko sta se slišali. Lorri je vedno vprašala po družini, a jo je največ zanimalo kako gre njej. Veliko stvari ji je odkrila o družini in ji razgalila skrite plati njihovih karakterjev, ki jih sama še ni mogla odkriti. O Andyju ni vedela ni pol toliko, kolikor je spoznala o njem ravno iz pogovorov z Lorri. V težkem trenutku, ko je hotela pobrati svoje stvari in narediti križ čez zakon z rock zveznikom, jo je Lorri potolažila in prepričala naj ostane.

Andyju se še sanjalo ni o njunih pogovorih ali odnosu, ki sta ga ustvarili. Kris in Cheril pa to ni zanimalo. Nicole oziroma Lorri, kot so jo ljubkovalno klicali, jo je objela in jo kratko poljubila na obraz. »Veš, da ga poznam. Ne obremenjuj se. Zdaj mi je žal, da sem ti povedala. Samo hotela sem, da veš, kakšno igro igra,« je žalostno pristavila. Nasmehnili sta se ena drugi. V tistem se je razlegel globok moški glas: »Sestrica, končno si prišla.« Kris je zatopotal po stopnicah in sestro močno stisnil v objem. Zavrtel jo je okoli svoje osi in jo nato odložil. »Malo grem plavat. Se vidiva kasneje,« je pristavil in odhitel naprej. Nicole se je samo nasmehnila Lindi in zmajala z glavo. To je bil Kris, vedno predvidljiv. Čez prostor je odzvanjalo, ko je Cheril prihrumela skozi vhodna vrata s svojimi tenkimi petkami sandalov. Nicole se je obrnila in pogledala sestro. Kot po navadi je bila Cheril urejena do najmanjše podrobnosti.

V rokah so se ji pozibavale nakupovalne vrečke. Neodobravajoče je odkimala sestri in se napotila po stopnišču. »Tvoji podobi manjka samo še steklenica viskija,« je rekla čez ramo.  »V torbi jo imam, nočem oškodovati tvoje zaloge,« ji je milo odvrnila Nicole in pomežiknila Lindi. Skupaj sta se napotili proti očetovi sobi. Čas je bil, da se sooči z njim. Steven je vse opazoval, tako kot njegovi novi kolegi, ki so bili tega že vajeni. Slišal je prav vsako besedo in ni bil prepričan kaj naj si misli. Strica Phillipa je imel rad in ga je cenil, toda zdaj ni bil prepričan v njegovo presojo. Le kaj si je nakopal na glavo? Phillip je rekel, da Lorri živi mirno življenje. Ta izjava se ni skladala z njeno podobo. Tudi, če je res živela mirno, je s svojo podobo poskrbela, da so se ljudje obračali za njo. Uporniško – darkerska podoba je vsekakor skrila dekle pod vso to črno šaro. Ohlapna oblačila na njej so bila čista in urejena. Prijetno, ženstveno je dišala, a tu je bilo konec podobnosti z ženstvenostjo. Njeni kratko pristriženi črni lasje so štrleli na vse strani, kot bi se počesala s petardo. Le konice las, ki so žarele v rožnatem odtenku so razbile črno barvo v njeni celotni podobi. Tudi oči si je obrobila s črno in z maskaro poudarila dolge trepalnice.

Ustnice si je namazala v temnem, skoraj črnem odtenku. Na njej je bilo več uhanov kot jih ima kakšna dobro založena trgovina z nakitom. Oba ušesa sta bila prekrita z majhnimi obročki, v vsakem ušesu je imela še po en viseč uhan. Iz enega so na ketnicah visele note, na drugem kitari in boben. Tudi v nosu je imela uhane. V eni nosnici je imela tri obročke v drugi pa zvezdico.  Pol podlakti so ji prekrivali usnjeni trakci. Ogrlica, ki jo je imel pripeto okoli vratu bi bolj pristajala kakšnemu prav napadalnemu buldogu. Steven se je komaj zadržal, da ni vstal in odkorakal čim dlje od te službe in od Stewartovega posestva. Nekaj je bilo na dekletu, kar mu je prigovarjalo naj ji dovoli še eno priložnost in jo bolje spozna. Iz Andyjevega kabineta so se slišali glasovi. Ni razločil o čem govorijo, a vsekakor so se kregali. Phillip je prisedel k nečaku in ga prijateljsko potrepljal po hrbtu. »Videz vara. Potrpi dokler sta tukaj, potem bo vse drugače. Zaupaj mi,« mu je šepnil in se mu nasmehnil.

»Lorri, ljubica! Dobrodošla doma,« je veselo rekel Andy in pohitel okoli mizice, da bi objel hčerko. Nicole se je stisnila k očetu v objem. Izmenjala sta nekaj lepih besed in sedla. Linda je sedla k Andyju na kavč in Nicole se je udobno namestila v svoj priljubljeni fotelj. Že kot majhna deklica je oboževala ta fotelj in Andy je oboževal svojo sobo, zato v njej ni bilo nobenih sprememb že več kot dve desetletji. Andy ni ovinkaril. Zdaj, ko je imel hčerko varno pod svojo streho ji je odkril kaj se dogaja. Omenil ji je, da jo bo prosil, če se danes ne udeleži njihovega predstavitvenega koncerta. Oba sta vedela, da se ga ne bi udeležila tudi, če bi bilo vse v redu. Ta prošnja je bila le puhlica s katero jo je hotel pripraviti na novico, da ji je priskrbel telesnega stražarja.

Ni mu izdala, da ji je Phillip že vse povedal. Še manj, da je uspela spremeniti svojo letalsko rezervacijo . Oče je pričakoval, da mu bo nasprotovala in ni ga hotela razočarati. Vnel se je prepir. Na koncu mu je zagrozila, da ne bo dobil niti ene njene pesmi več, če ji ne bo dovolil, da bi živela po svoje. Oče ji je žalostno odvrnil, da mu več pomeni njena varnost, kot bodoča uspešnica. Nicole je vedela, da sta prišla do konca prepira. Očetu so uspešnice pomenile skoraj vse. Če je postavil njeno varnost pred uspešnico, je pomenilo, da bi resnično znala biti v nevarnosti. Popustila je. Strinjala se je, da se bo domov vrnila z neznanim moškim, ki bo bdel nad vsakim njenim korakom. Odprla je torbico in očetu podala usb ključek. »Dve pesmi sta gor,« je zamrmrala in vstala. »Lačna sem, grem pozdravit Francoisa,« je dodala in se napotila proti vratom. »Francois je danes nekam slabe volje,« jo je opozoril oče.

Čeprav je on zelo cenil svojega francoskega kuharja, je vedel, da se njegova najmlajša hči in francoz nikakor ne razumeta. Pravzaprav je slutil, da se imata rada, a le preveč uživata v svojih pričkanjih, da bi javno dovolila,  da bi to kdo opazil. »Verjamem, da je. Slutil je, da bom prišla,« se je zasmejala NIcole in se odpravila proti kuhinji. Ni še prečkala velikega preddverja, ko so se odprla vrata in je vstopil očetov bobnar Eric. »Lorri, drago dekle, lepo te je videti. Dobrodošla doma,« jo je veselo pozdravil in razširil svoji močni roki za objem. Nicole mu je vrnila pozdrav in se privila v njegov objem. Ni je še čisto izpustil, saj jo je strogo opazoval. Nicole se mu je zasmejala: »Lačna sem, narediti si grem prigrizek, poleg tega nisem še pozdravila Francoisa.

Očetu sem pustila dve novi pesmi na ključku.« Eric jo je spustil in se zarežal: »Nisem lačen, a z veseljem ti bom delal družbo. Pesmi lahko slišim tudi kasneje, Francois pa je neponovljiv v svoji sveti jezi nate.« »Slišala sem, da je danes nekam slabe volje. Odsvetujem ti vstop v kuhinjo,« se je hihitala Nicole. »Ni problema, bom počakal tukaj s fanti,« se ni pustil motiti Eric in je prisedel na prosto mesto k varnostnikom. Steven jih je nemo opazoval.

Le kaj bo še doživel danes v tej hiši in le zakaj se vsi le muzajo, ker si bo Lorri drznila stopiti v kuhinjo? Ni dolgo trajalo, da se je vnel prepir, glasen prepir pri čemer so ropotale pokrovke. Dovolj dobro je znal francosko, da je razumel o čem se prepirata kuhar in njegova varovanka. Že je hotel vstati in ji priskočiti na pomoč, a ga je Phillip le potrepljal po rami in odkimal. Prisluhnil je besedam s katerim sta si zmetala kar nekaj grdih žaljivk v obraz. Hitro je dojel, da je obema zmanjkalo grdih besed in sta prešla v bolj prijateljsko in zbadljivo govoričenje. Nasmehnil se je sam pri sebi. Očitno je bilo, da se kuhar in darkerka ne bosta pobila med seboj. V resnici je to bil njun način pozdrava. Čeprav so iz kuhinje prihajale glasne besede in ropotanje posode je vedel, da se je strast prepira umirila. Postrani je pogledal strica in mu nezadovoljno odkimal.

Steven je rahlo zdolgočasen opazoval vrvež, ki se je razlegal po celi hiši, čeprav so se le Andy, Kris in Cheril odpravljali na koncert. Tokom popoldneva so prispeli še preostali člani zasedbe. Končno so se vsi spravili skozi vrata. Za kratek hip je zavladala tišina. Linda je stala pri vhodnih vratih poleg Johna. Lorri se je naslanjala na podboj očetove delovne sobe in on je mirno sedel v fotelju sredi preddverja. Iz kuhinje je pokukal Francois in se zarežal. Čez hip je prišel z velikim pladnjem polnim kanapejev, sledila mu je njegova kuharska pomočnica s pladnjem z drugimi dobrotami.

»Končno malo miru,« je olajšano dahnila Linda in se napotila za Francoisom v dnevno sobo. John ji je sledil, pomignil je še Stevenu naj mu sledi. A je ta le obsedel in presenečeno zrl v ostale. »Pridi, očitno sva dobila drug drugega na grbo, prav je, da se malo bolje spoznava,« ga je glasno ogovorila Lorri in mu še z glavo nakazala naj se že zmiga. Z roko mu je pokazala za Johnom in na koncu sledila še sama. Vsi so se udobno namestili in si postregli s Francoisovimi dobrotami. Steven je sedel na dvosed in Lorri je sedla poleg. »Dekle jej!« je na videz strogo dejal Froncois in se zastrmel v Lorri. »Presuha si in še vedno mi ni jasno kaj naj bi predstavljala ta tvoja podoba. Kako te lahko sploh kdo poljubi, ko pa si takšna?!« je nadaljeval pridigo zvesti kuhar. Steven se je pri sebi nasmehnil. Opazil je, da se kuhar trudi s polomljeno angleščino in všeč mu je bilo njegovo razmišljanje. »Mogoče pa ravno zaradi tega nimam nobenega, ki bi me želel poljubljati,« je izzivalno odvrnila Lorri in si vzela košček paprike. »In kaj si naredila, da bi to spremenila?« se je hudoval Francois. »Nič, ker mi tako ustreza. Zakaj misliš, da moram imeti moškega? Čisto dobro mi je tako kot živim,« je mirno odvrnila Lorri. »Nihče noče biti celo življenje sam! Dovolj si stara, da bi si ustvarila svojo družino,« je zgroženo nadaljeval Francois in pogledal Lindo v želji, da bi mu pomagala. »Lorri je pametna ženska.

Ve kaj hoče in verjamem, da si bo poiskala tistega pravega, ko bo prišel čas za to. Jaz ji zaupam,« je mirno odvrnila Linda. Francois je samo nemočno dvignil roke in odkimal z glavo. »Škoda te je dekle, resnično škoda,« je zamrmral. Lorri se mu je nasmehnila: »Hvala, ker te skrbi zame. A verjemi mi, po nepotrebnem. Ko bom našla tistega pravega, ga boš med prvimi spoznal. Če preživi tvojo kuho, bo opravil izpit.« Francois jo je najprej grdo pogledal potem pa se ji nasmehnil. Ona mu je pomežiknila nazaj in zamenjala temo. Nekaj časa so se pomenkovali, nato pa so se zaposleni poslovili. Tudi Steven je vstal, da bi odšel. »Nikar ne skrbi. Tukaj bova, potem pa greva vsaka v svojo posteljo. Ne bova ti delali težav ali kam odšli,« je resno pristavila Lorri. Razumevajoče ji je prikimal. Vsaj nekaj. Pod vso črno barvo in vsemi uhani se je mogoče res skrivala prijazna in razumna oseba. Mogoče. Prezgodaj je bilo, da bi se dokončno odločil kaj si misli o njej.

Jutro po koncertu je bilo v Stewartovi vili tiho in umirjeno. Šele pozno popoldne se je pričel vrvež. Pred domačo zabavo so prišli novinarji in naredili nekaj posnetkov ter intervjujev. Steven je prvič slišal, da je kar nekaj uspešnic napisala Lorri. Slučajno mu je bila taka glasba všeč in ravno njene pesmi so mu bile pri srcu.

Opazil je, da se je dekle malo ujezilo ker je oče razkril to podrobnost. Tudi sama je dala kratek intervju. Hotel jo je čim bolje spoznati, zato je budno spremljal kaj počne. Večino dneva sta se držali z Lindo skupaj. Tudi do osebja je bila prijazna in vljudna. A z družino je bila druga pesem. Ves čas so se nekaj pričkali. Pospremili so novinarje in zabava se je razživela. Lorri je spila eno pivo nato pa ves večer nazdravljala s CocaColo. Čeprav so ji ponujali močnejše stvari je odločno vse zavrnila, seveda je vse obrnila v vljudno in zabavno stran, nikogar ni užalila. Na prigovarjanje članov skupine je vzela mikrofon in zapela nekaj pesmi. Očitno je bilo, da jo Cheril ne mara.

Zavistna je bila in vsekakor že kaj hitro pijana. Lorri se je zabavala. V nekem trenutku, ko so bili že vsi pošteno okajeni je pristopila k Stevenu in mu šepnila, naj jo pospremi v sobo. Ni videl razloga zakaj bi ga prosila kaj takega, a ji je sledil. Molče sta se povzpela v nadstropje. Nicole je odprla vrata svoje sobe in ga povabila naj vstopi: »Nekaj stvari morava razčistiti,« je šepnila in zaprla vrata ter jih zaklenila. »Sedi,« mu je mirno rekla ter pokazala na naslanjač. Sama se je sprehodila do oken ter zagrnila velike, težke in temne zavese. Sedla je na posteljo in se sezula. »Jutri ob petih popoldne imava letalo. Domov greva. Tam ne poznajo tega,« je rekla in pokazala na svojo podobo. »Ne vedo, da sem Stewartova. Poznajo me kot Nicole Adams.« Stopila je do toaletne mizice in si začela snemati uhane, za katere je ugotovil, da so vsi magnetni. Odpela je tudi današnjo verzijo ogrlice iz ketnic ter snela kup zapestnic. Nato je iz oči snela rjave leče in stopila v kopalnico po čistilno mleko in vatno blazinico. Med odstranjevanjem ličil mu je govorila o sebi. »Imam trgovino z darili in stvarmi iz druge roke. Dobro mi gre. Nad trgovino imam stanovanje. Nimam fanta in moji prijatelji ne vedo veliko o moji preteklosti. Z lahkoto bova rekla, da si moj bivši fant, vojak. Pred časom sva se razšla ker si šel na misijo jaz pa nisem hotela živeti v vojaškem oporišču. Zdaj si se vrnil in opustil svojo službo. Med obiskom domačih sva se videla in se odločila, da poskusiva ponovno.

Zato si prišel k meni. Le tako lahko opravičiva, da bova ves čas skupaj.« Resno ga je pogledala in ker ji je samo prikimal se je nasmehnila. Vso kramo in šminko je že odstranila, zato je z potegom roke snela še lasuljo. Spustila si je lase iz trde fige in jih z rokami razrahljala. »To sem jaz. Nicole. To žensko boš moral paziti.« Strmel je v modrooko in svetlolaso lepotičko. Ni mogel dojeti takšne spremembe. Samo nasmehnila se je. »Le redki v tej hiši poznajo mojo podobo in ti redki vsekakor niso moje krvi,« mu je pomenljivo povedala. Prikimal je, da je razumel in čez čas le izustil: »Vau.« Skomignila je z rameni. »Toda, ne razumem, kako to, da ne vedo kaj se skriva pod tvojo podobo, saj si odrasla med njimi?« je le uspel izustiti vprašanje. »Če bi jih malo bolje poznal, bi ti bilo vse jasno. Kris je sedem let starejši, Cheril šest. Od nekdaj sta uživala v pozornosti, dojenčica in kasneje majhna deklica ju nikoli ni zanimala. Podobna sem mamini mami, vsi ostali so rjavooki in temnolasi. Pri desetih sem uspela pregovoriti mamo, da me je prvič pobarvala. Sprva je bil le odtenek temnejše rjave od mojih naravnih, a pri štirinajstih sem že nosila temno rjave lase. Enkrat takrat se je oče odločil, da bo dovolil medijem, da slikajo njegovo celotno družino. Z mamo sva se do takrat uspeli izogniti medijem. Nisem hotela svojih slik v javnosti, zato sva z mamo naredili majhno preobrazbo. Uspela je, v šoli me niso povezovali z rokerjevo hčerko in tako sem počasi nadgradila krinko in se izognila cirkusu. Če je že kdo vprašal, če sem v sorodstvu z Andyjem Stewartom sem zanikala. Čeprav sem očetova ljubljenka, on živi za glasbo in z lahkoto sprejema moj videz. Hočem reči, ve, da je to moja javna podoba, a dvomim, da bi znal opisati moj pravi videz. Toliko me ima rad, da mi dovoli imeti svoje življenje. Manj ve, bolj sva oba srečna. Zato tudi ne ve, s čim se ukvarjam ali kje živim,« mu je razložila. Samo nemo ji je prikimal. »Če bo to vse, grem. Najbrž bi šla rada spat,« je tiho rekel in vstal. »Malo bom brala. Vidiva se jutri na zajtrku. Phillip naju bo peljal do mesta, tam bova presedla v taksi in odšla na letališče. Pred odhodom se bom pozdravila z očetom in Lindo. Kris in Cheril ne bosta vstala do večera,« mu je odvrnila in stopila k vratom, da jih spet zaklene, ko bo odšel. »Lahko noč,« ji je voščil in odšel.  Šel je naravnost v svojo sobo. Zdaj je razumel stričeve besede, da videz vara. Nekaj časa bo igral fanta tej presenetljivo lepi ženski. Ni vedel ali naj bo vesel ali prestrašen.

Steven je sedel naprej k Phillipu, Nicole je sedla zadaj. Takoj, ko so zapeljali z dvorišča se je urno preoblekla in odstranila nakit, ličila in lasuljo. Pri tržnem centru sta izstopila iz avta in takoj sedla v taksi, ki je že stal tam in čakal nakupovalce, ki so potrebovali prevoz. Brez problemov ali pozornosti drugih potnikov sta sedla na svoja sedeža v letalu. »Povej mi kaj o svojem življenju. Mislim navadah, prijateljih,« jo je tiho pozval Steven, ko je letalo vzletelo. Šepetaje mu je opisala svoje navade in ga seznanila s svojimi prijatelji. Poleg njene trgovine sta imeli njeni prijateljici frizersko kozmetični salon. Alice je frizerka in Sophi kozmetičarka. Bili sta sostanovalki v stanovanju nad salonom. Družile so se še z Tori, ki je delala kot frizerka v salonu in njenim fantom Kevinom. Nasproti njene trgovine je pekarna, last Danovega očeta. Dan ni šel po očetovih stopinjah in je šel za vodovodarja, živi pa v stanovanju nad pekarno. Pred kratkim se je k njemu vselilo njegovo dolgoletno dekle Drew. Občasno so se družili tudi z Danovim prijateljem še iz mladosti, mesarjem Harisonom, ki je živel na koncu njihove ulice, kjer je tudi imel svojo mesarijo. Nicole jih je imela za prave prijatelje in malo ji je bilo žal, da jim nikoli ni povedala, kdo je njen oče. Na vprašanje o družini jim je rekla, da se ne razumejo najbolje in da ona občasno odide domov. Vedo, da ima brata in sestro ter da se je oče ponovno poročil. Prav tako jim je zaupala, da družini noče povedati kje živi in kaj počne. Nikoli niso drezali v njo za kar jim je bila hvaležna. »Kaj te muči?« jo je Steven vprašal, saj je opazil njen molk in rahlo otožni pogled. Žalostno ga je pogledala in se mu nasmehnila. Bolj je hotela razvedriti sebe, kot njega. »Imam samo eno spalnico. Drugo sem preuredila v glasbeno sobo. V njej je sicer nekakšna zofa, a ni za spanje. Sedežna v dnevni sobi prav tako ni primerna za spanje. Očitno bova morala deliti mojo posteljo. Na srečo je velika,« mu je priznala svoje misli. »Če ti je to problem, bova kupila kavč za glasbeno sobo, do takrat pa bom potrpel. Ne skrbi,« jo je hotel potolažiti. Ali pa je hotel najti izgovor, da ne bo sam na preizkušnji in mukah. Nicole je vse preveč postavna za njegov dušni mir. Moški v njem se ji bo težko uprl. »Bojim se, da bova morala deliti mojo posteljo. Moji prijatelji radi prihajajo k meni. Velikokrat nenapovedani. Če boš spal v glasbeni sobi bom morala povedati resnico. Nisem pripravljena priznati svoje skrivnosti,« je žalostno šepnila. »Saj je začasno. Phillip mi zaupa, nikoli te ne bi ogrozil. Zaupaj mi,« ji je odvrnil. Samo pokimala mu je in se pripela. Letalo je začelo pristajati.

Steven je stopal za Nicole. Majhna vrata med njeno trgovino in salonom njenih prijateljic so se odprla v skupni hodnih s stopniščem. Na majhnem podestu je visela velika, svetla in pozitivna slika sončnic. Na eno stran so stala vrata v Nicolino stanovanje, na drugo stran pa vhodna vrata njenih prijateljic. Ni uspel narediti koraka v stanovanje, ko je nekdo potrkal na vrata. Nicole ga je resno pogledala. Vrata so se hitro odprla in skozi je pokukala drobna rdečelaska. »Zdravo, slišala sem, da si prišla. Oh, oprosti nisem vedela, da imaš družbo,« je v eni sapi rekla in naredila korak nazaj. »Živijo, Sophi. Kar vstopi. Rada bi te spoznala s Stevenom. Mogoče bi bilo dobro, da pokličeš še Alice,« je veselo odvrnila Nicole in se veselo smehljala prijateljici. »Alice je nesla zlikano perilo Harisonu, vsak čas bo prišla,« ji je prijateljica odvrnila in že stegnila svojo negovano dlan proti Stevenu. Hitro se je predstavila in vprašujoče pogledala Nicole. »Moj fant. Pred leti sva bila par, a sva se po neumnosti razšla, zdaj sva se spet našla in se odločila, da ponovno poskusiva,« je milo odvrnila Nicole in stopila v kuhinjo. Pristavila je vodo za kavo. Sophi je veselo kramljala s Stevenom, kot bi ga poznala že zelo dolgo in zelo dobro. Nicole je ravno postregla osvežilno pijačo in odprla vrečko čipsa, ko je Alice potrkala in takoj nato vstopila. Sophi je prevzela predstavljanje in kratko povedala sostanovalki kdo je Steven. Nicole je prinesla še kavo in sedla poleg Stevena. Ni še uspela odgovoriti na Alicina vprašanja, ko je pozvonil domofon. Alice je vstala in se oglasila. Odprla je zunanja vrata in sedla nazaj v istem trenutku so se odprla vrata. »Videl sem luč in te prišel pozdravit. Ne preseneča me, da mi je odprla Alice, torej se zabavate brez mene,« je namesto pozdrava rekel Dan. Presenečeno je pogledal Stevena in se mu v naslednjem hipu nasmehnil ter se kar sam predstavil.

Sophi je tudi njemu hitro razložila kdo je Steven. Dan mu je pritrdilno prikimal in si kar sam nalil kavo ter prisedel k Sophii. Na Sophiino vprašanje, kje je Drew, je le zamrmral, da je peljala nečaka v kino. Vsi so poznali njeno navado, da občasno pelje nečaka v kino ali kam drugam in takrat po pravilu Dan ostane doma, saj bi raje cel dan kopal kanale, kot si ogledal akcijski film, ki jih je Drewin nečak oboževal. Po dobri uri sproščenega kramljanja in smeha, so se prijatelji poslovili. Vmes so naročili še pizzo za moška in nekaj dobrot iz bližnje kitajske restavracije za vitke pripadnice nežnejšega spola. Nicole je zaklenila za njimi in se šele takrat posvetila Stevenu. Razkazala mu je stanovanje in naredila prostor v svoji omari, da je lahko razpakiral svoje stvari. Pregledal je stanovanje in ugotovil, da je resnično varno. Nihče se ne bi mogel pritihotapiti noter ali kako drugače ogroziti Nicolino varnost. Nevarnost ji je grozila le od njega. Ni se mogel spomniti kdaj si je katero tako želel, kot si je poželel Nicole. V kratkem času je lahko spoznal skoraj vse plati njene osebnosti. Privlačila ga je in zdela se mu je nadvse zanimiva. Istočasno pa se je zavedal njenega odnosa do njega. Čeprav je sprejela njegovo navzočnost v svojem življenju, je vedel, da je to pod prisilo. Imela je svoje življenje in svoje prijatelje in on nikakor ni sodil k njej. Dobra vzgoja in prirojena olika sta botrovali, da je bila nadvse prijazna in vljudna do njega. Spustila ga je v svoje življenje, a v resnici ga ni sprejela. Delila bo svojo veliko posteljo z njim, a vedel je, da bo daleč stran od njega. Fizična bližina ni mogla premostiti oddaljenosti njunih resničnosti. Kar bo njemu olajšalo njeno varovanje, čeprav bo kot moški trpel.

Steven se je zbudil, naspan. Nicole je obrnjena s hrbtom od njega še spala. Mislil je, da mu ne bo uspelo spati poleg postavne varovanke, a je hitro utonil v spanec in mirno spal, brez sanj. Počasi je vstal, da je ne prebudi. Stuširal se je in oblekel ter odšel v kuhinjo. Skuhal je kavo in se udobno namestil na sedežno. Na polici pod mizico je našel nekaj revij in jih začel listati. Ni vedel kaj bi lahko počel dokler Nicole ne vstane in v resnici mu je mirno, sproščeno jutro kar ustrezalo. Ni se mogel spomniti kdaj je na zadnje užival v mirni jutranji kavi. Slišal je vodo v kopalnici in natočil še eno skodelico kave za Nicole. Čez nekaj minut je prišla iz spalnice in mu z najlepšim nasmehom kar jih je kdaj koli videl, zaželela dobro jutro. Prisedla je k njemu in se mu zahvalila za kavo. »Odprem ob enajstih, samo, da spijem kavo in greva lahko do trgovine po nakupih. Bojim se, da v hladilniku nimam kaj dosti za zajtrk,« je sproščeno klepetala z njim. »Sem opazil ja,« se ji je nasmehnil. »Dokaj pozno odpiraš, do kdaj pa delaš?« ga je še zanimalo. »Odprto imam od enajstih do petih, ljudje so se navadili na tak urnik in vsem je dobro,« mu je odgovorila. »Delaš sama ali imaš pomoč?« je spraševal naprej. »Imam Kate, Harisonovo sestrično, študentko. Sicer bi lahko delala sama, a dekle je potrebovalo dodatno delo, da ima za žepnino, tako sem ji odstopila sobote in dvakrat tedensko pride pospravljat trgovino. Tudi vskoči namesto mene, ko me oče kliče, da moram priti domov, kot je bilo v petek. Prav mi pride tudi, ko grem po robo. Večino stvari sicer dobivam od dobaviteljev ali pa mi stranke prinesejo, a včasih je potrebno iti kam po kaj novega in zanimivega. Obe sva zadovoljni s tako ureditvijo. Dobro dekle je, saj jo boš spoznal,« mu je razložila. »Kaj pa ti? Razen, da si Phillipov nečak, ne vem nič o tebi,« je vprašala. »Oh, jaz sem čisto navaden varnostnik. Skoraj deset let že varujem ljudi. Pri starših sem si nad garažo uredil majhno stanovanje. Nič posebnega, spalnica, kopalnica in majhna kuhinjica. Toliko, da imam svoje zatočišče, saj večino časa živim pri varovancih.

Nabral sem si že lepo vsoto denarja, tole bo moja zadnja služba, potem bom odprl svoj center za usposabljanje varnostnikov. Nič posebnega ali velikega, le učilnico, fitnes sobo s prostorom za borilne veščine in majhno strelišče. Približno sem izračunal, koliko denarja potrebujem za nakup prostora, obnovo in opremo. Za to sem že nabral dovolj denarja, a potrebujem še malo prihrankov za rezervo in nekaj mesecev življenje, dokler stvar ne steče,« ji je mirno iznesel svoje načrte. »Si poročen?« ga je presenetila z vprašanjem. »Ne, nisem. Tudi punce trenutno nimam. Imam brata, ki je poročen in ima dva sina. Živi nedaleč stran od staršev. Imam še teto, vdovo in sestrično, ki je še samska in seveda Phillipa,« je odvrnil in kratko dodal, »o družini bom premišljeval, ko moj posel steče. Prej ne bi bilo pošteno do ženske, ker ji ne bi mogel posvečati pozornost, ki si jo zasluži.« »Zelo uvidevno od tebe. Toda, pazi, da se ti zaradi velikih poslovnih ciljev, ljubezen ne izmuzne iz življenja. Veš, včasih te ljubezen doleti, ko najmanj pričakuješ in velikokrat se zgodi, da je v tistem trenutku ne prepoznamo,« je rekla s kančkom žalosti v glasu. »Govoriš iz svojih izkušenj?« je vprašanje zletelo iz njegovih ust, ne da bi premislil. »Pravzaprav ne, a moja izkušnja mi je dala misliti, da bi se mi to lahko zgodilo. Med študijem sem spoznala čudovitega moškega. Dobro sva se razumela, a oba sva sledila svojim sanjam in po končanem študiju odšla vsak svojo pot. Razkrila sem mu, kdo sem,a ni se znal nositi s tem. Dolgo sem ga pogrešala. Že takrat sem vedela, da on ni tisti pravi in enkrat bi sigurno nadaljevala vsak svojo pot, a do sedaj še nisem spoznala moškega, do katerega bi čutila kaj več.

Poleg tega me spremlja tudi to, da sem Stewartova. Dobivam delež njihovega denarja, majhen delež od vsega njihovega zaslužka, saj jim pišem pesmi. V skupini so štirje plus še Kris in Cheril, tako, da sem se zmenila za manjši delež, ki mi omogoča lagodno življenje. Tukaj imam še hišo, ki jo dajem v najem in en poslovni prostor v nakupovalnem centru. Nekaj denarja pa sem dala tudi v delnice. Nisem bogata kot moj oče, a imam več kot dovolj,« je skomignila z rameni. »Vsak moški, ki bi bil s teboj samo zaradi tvojega premoženja in sorodstvenih vezi, bi bil pravi cepec. Kratko te poznam, a zdiš se mi prav prijetna oseba, sočutna in prava prijateljica. Toda razumem tvoje strahove. Tukaj te ne poznajo, z lahkoto boš našla moškega, ki bo vzljubil tebe in se kasneje soočil s tvojo resnico,« je mirno dodal. »Hvala,« je šepnila in odnesla skodelici v kuhinjo. Pomila ju je in se vrnila v dnevno sobo: »Pridi, greva po nakupih. Lačna sem.«  Ubogljivo je vstal in jo pospremil ven.

»Lepo imaš. Nadvse zanimiva trgovinica. Priznam, da si nisem znal predstavljati kako je videti, a moram reči, da sem navdušen,« je iskreno rekel Steven, ko se je sprehajal po Nicolini trgovinici. »Hvala,« mu je odvrnila z nasmeškom in začela odklepati vrata. »Torej imaš samo glavni vhod, ki je pod mrežo. Iz stanovanjskega hodnika se pride v trgovino. Drugih vhodov v stavbo ni? Kdo pa ima vse ključe?« se je prelevil v skrbnega varnostnika. »Ne, ni drugih vhodov. Iz salona tudi vodijo vrata v stanovanjski del. Alice je bolj zaskrbljena, zato pazi na varnost. Ključe imamo me tri in seveda Kate ter zdaj ti,« mu je resno odvrnila in odklenila še mrežo in jo umaknila z vrat. Ura je že bila taka, da je morala odpreti trgovinico. Sosednji salon je delal že od devetih. »Ni idealno, a verjamem, da bi nezaželena oseba težko prišla v kateri koli prostor. Vsaj s te strani si varna,« je prikimal in z roko podzavestno preveril ključ v svojem žepu. Ko sta pojedla zajtrk in se odpravila v trgovinico mu je dala svoj rezervni komplet. Nista se več mogla pogovarjati, saj je prišla že prva stranka, kateri se je Nicole posvetila z vso iskreno prijaznostjo in dobrosrčnostjo, ki jo je premogla. Imela je veliko kupcev, kar ga zaradi njene osebnosti, niti ni presenetilo. Bal se je, da bi se lahko dolgočasil, a se ni. Zabavno je bilo opazovati Nicole med delom. Prodajala je in tudi odkupovala rabljena oblačila in predmete. Pošteno je postavljala cene in nakupljeno tudi po potrebi lično zavila in okrasila. Seveda je nemalokrat razložila njegovo prisotnost in dobila lepe in pozitivne odzive, da je že bil čas, da si najde nekoga. Tudi njemu so njene stranke namenila nemalo dobrih besed in dobronamernih nasvetov.

Kot bi mignil je čas spolzel in Steven se je zavedal, da že dva tedna živi pri Nicole. Zalotil se je, da v svoji službi prvič uživa. Sicer še vedno mu ni bilo jasno, zakaj je brez ugovorov sprejel Nicolin predlog, da se izdaja za njenega fanta, a takrat ga je. In sedaj ni mogel in tudi ni želel spreminjati njunega odnosa, ki sta ga lagala njenim prijateljem. Še nikoli ni lagal o svoji prisotnosti in varovanju, vedno je bilo jasno kdo je on. Varoval je že nekaj ljudi in živel pri njih, a tole z Nicole je bilo povsem drugače. Prvič se je v resnici spoprijateljil z varovancem. Nicole je bila drugačna. Upoštevala je njegovo delo in ni mu oteževala situacij. Spoštovala je njegove zahteve in istočasno živela svoje življenje v katerega ga je počasi, a dokončno sprejela. Ves čas sta bila skupaj in veliko sta se pogovarjala. Povedal ji je stvari, ki jih še nikoli nikomur ni in sumil je, da je tudi ona njemu odkrila nemalo stvari, ki jih je varno držala zase. Čutil je, da sta postala resnična prijatelja. Zaradi prijateljev Nicole ni pretiravala v igri, da je njen fant. Vseeno, ga je občasno prijela za dlan, ko sta stopala po ulici ali se stisnila v njegov objem, ko sta sedela skupaj s prijatelji. Z drobnimi malenkostmi sta vzdrževala sliko zaljubljenega para, a na samem sta bila le prijatelja. Nikoli ga ni poljubila in zdaj si je priznal, da bi jo rad poljubil. Želel si je okusiti mehkobo njenih ustnic. Toliko je bil pošten do sebe, da si je priznal, da se je začel zaljubljati v njo. Le kako ne bi?

Tako čiste in ljubeče osebe polne pozitivne energije še ni spoznal. Plenila je s svojo notranjo lepoto in zunanja lepota je bila le pika na i. Čeprav bi lahko bila prevzetna in vzvišena, to ni bila. Celo besedilo nove pesmi za očetovo skupino mu je pokazala in ga vprašala za mnenje. Všeč so mu njene pesmi, kar ni skrival in ji je povedal iskrene vtise, zato je spoštovala njegovo mnenje in celo spremenila nekaj taktov glasbe, da je bila pesem njemu všeč. Svoje drobne navade je prilagodila njemu in zdaj bi jo varoval po ceno svojega življenja tudi, če ne bi bil plačan za to. Vsak drugi dan se je slišal s Phillipom in sledil njihovim naporom ujeti tistega, ki je grozil Andyju. On je vedel, da se je ustrahovalec opogumil in jo omenjal v zadnjih dveh grožnjah, a je s tem ni obremenjeval.

Prav dobro je vedel, da se v resnici ustrahovalcu tudi sanja ne, kje Nicole je. Iz njegovih groženj, ki so bile povsem površne in delno napačne je lahko razbral, da je Nicole za zdaj še varna. V šolskih analih je zapisana kot Loretta Stewart in nikjer ni omenjene Nicole, tudi slike prikazujejo temnolaso in kratkolaso rjavooko dekle, ki skoraj v ničemer ni podobna ženski, ki jo on varuje. Zahvalil se je višji sili, da je Nicole toliko vztrajala v temnem videzu dokler se ni odločila zaživeti mirno življenje. Presenetilo ga je, ko mu je pokazala svoje dokumente v katerih je Nicole L.S. Adams in s svetlolaso podobo.  Priznala je, da je imela srečo, ko je urejala dokumente je uspela spremeniti ime brez, da bi v resnici vložila vlogo za spremembo. Sicer mu ni bilo jasno kako, a uspelo ji je in v bazi podatkov bi le izredno prebrisan heker lahko našel povezavo med Loretto in Nicole, če bi vedel kaj mora iskati. Toda ta, navidezna varnost, ga ni pretentala, njegovi čuti so ostali budni. Edino kar ga je skrbelo, je bilo, da bi bil premalo pozoren, da bi zatajil, kriva pa so bila njegova čustva do nje. Bal se je, da bi zaradi svoje zaljubljenosti naredil kakšno napako, ki bi jo Nicole drago plačala.

Nicole tudi tokrat ni uspela vstati pred Stevenom. Ko se je zbudila je bila sama v postelji. Počasi se je pretegnila in se nasmehnila v novo jutro.  Bila je srečna in vesela in zmedena. Še nikoli ni nikogar spustila tako blizu sebi, kot je Stevena. Svojega postavnega varuha. Ni bila slepa, da ne bi opazila njegove dobro grajene, visoke postave. Niti grama odvečne maščobe ni bilo na njem. Le izklesane mišice, ki jih je sicer varno varoval pred njenimi očmi, a jih je vseeno opazila. Svetlo rjavi, rahlo kodrasti in malo daljši lasje so mu dajali pridih mladosti in navihanosti, a jantarjeve, tople oči so govorile o resnem in zaupanja vrednem moškem. Spoštoval je njene želje in potrebe. Ni bil panik in ni je obremenjeval s prehudimi varnostnimi ukrepi, čeprav je lahko opazila, da je sam ves čas na preži. Lepo se je pogovarjati z njim, prav uživala je v tem. Spoznala je, da imata veliko skupnih zanimanj. Bala se je, kako bo živeti z njim, a je ugotovila, da je to čisto prijetno. Iz neznanega vzroka mu je zaupala in čutila, da so njene skrivnosti pri njem varne. Sama je bila ob njem varna. Za njene prijatelje je igral njenega izbranca ter jo obsipal z drobnimi gestami zaljubljenega moškega in tudi, ko sta bila sama je obdržal drobne vljudne geste, ki so mejile na ljubezen. Dvomila je, da se on tega zaveda. Sklepala je, da mu je všeč. Tudi on je bil všeč njej. Mogoče malo preveč, kot bi se spodobilo. A proti svojemu srcu ni mogla.

Ja, v Stevena bi se lahko z lahkoto zaljubila. Mogoče je celo že bila malo zaljubljena. To je ni motilo. Motilo jo je, da bo enkrat prišel čas, ko bo odšel. Imel je svoje sanje in želje, za katere je vedela, da jih bo uresničil. Svoj posel bi z lahkoto začel tudi v njenem mestu. A to bi si moral zaželeti sam. Do sedaj ni nikoli prestopil meje spodobnosti, kot se za pravega profesionalca spodobi. To, da mu je všeč ni dovolj, da bi ga prosila, da ostane. Za to bi jo moral resnično ljubiti. Sama ni imela toliko poguma, da bi naredila prvi korak. Ni ga hotela zbrati. Toda, če bo on naredil prvi korak do njune morebitne ljubezenske afere mu bo prišla naproti. Zakaj ne bi poskusila? Tudi, če ta zveza ne bi imela prihodnosti, bo vsaj imela spomin na nekaj lepega. Ko bo enkrat stara ne bi rada obžalovala stvari, ki jih ni naredila ali poskusila. Če Steven ne bi bil njen varuh, bi se opogumila in naredila prvi korak, toda z ničemer ni hotela ogroziti njunega trenutnega odnosa in narediti dneve, ki še sledijo, težke za oba. Čeprav jo imajo za milo in prijazno osebo, je v resnici odločna in močna ženska. Toda Steven je še močnejša osebnost in kot takemu, mu bo prepustila odločitev. Ne bo ga spodbujala, ostala bo zvesta sebi in bila preprosto to kar je. Počasi je vstala iz postelje in se napotila v kopalnico. Popila bosta kavo in pojedla zajtrk, nato pa se odpravila po dodatnih nakupih za Alicino rojstnodnevno darilo. Glavnino je dobila s hitro pošto že pred dnevi. Naročila ji je ročno poslikan čajnik in ujemajoče skodelice, saj je Alice resnično oboževala čaj.

Steven je zaklenil trgovinico in pospremil Nicole do stanovanja. Jedilno mizo in stole sta odnesla do Alice. Alice se je odločila, da bo pripravila rojstnodnevno večerjo za prijatelje, kasneje bodo odšli v kino in od tam do enega od klubov. Alice je kuhala, Sophi pa je prevzela ostala dela. Prt in krožnike je že pripravila. Takoj, ko so postavili mizo na predvideno mesto jo je pogrnila. Steven in Nicole sta še preverila, če dekleti potrebujeta še kakšno pomoč in se kaj hitro poslovila. Večerja bo že čez slabo uro in morala sta se še preobleči in urediti. Nicole je odstopila kopalnico Stevenu. V tem času, dokler se je on uredil, je zavila darilo. Odobravajoče se mu je nasmehnila in pohvalil njegov izbor športno elegantnih oblačil. Še sama je smuknila v kopalnico in se malo kasneje urno oblekla. Prišla je v dnevno sobo in pogledala na uro. »Lepa si,«je iskreno in navdušeno dahnil Steven, ko jo je zagledal. »Hvala,« se mu je zahvalila, pri čem ni mogla skriti rahle nelagodnosti. »Res si lepa, naj ti ne bo nerodno. Samo moški sem in nisem slep,« je dodal in ji pomežiknil. Vstal je s sedežne in ugasnil televizijo. »Greva?« je še dodal in jo pospremil do sosednjega stanovanja. Na hodniku sta srečala Dana in Drew. Tori in Kevin sta že bila pri Alice in Harison je prišel s Kate nekaj minut kasneje. Druščina se je usedla in ob veselem pogovarjanju pojedla okusno večerjo. Dekleta so pomagala pri pospravljanju.

Zato so se lahko počasi odpravili proti kino dvorani. Vsi so stanovali v bližini in ker je bil kino blizu so se odpravili kar peš. Naprej sta stopala Tori in Kevin, Drew je prijela Dana pod eno roko, Sophi pa pod drugo. Steven je svoja komolca ponudil Nicole in Kate, ki sta ga takoj prijeli pod roko. Tudi Alice se je oprijela Harisonovega komolca, kot je to videla svoje prijateljice. Harison in Alice sta stopala pred Stevenom, Nicole in Kate. Kate se je nagnila in šepnila Stevenu v uho: »Veš, všeč sta si, samo preveč sta trmasta, da bi si to priznala.« »Kdo? Harison in Alice?« je šepetaje vprašal Steven. »Kdo drug?« se je muzajoče zahihitala Kate in prek Stevenovega prsnega koša pogledala Nicole, ki ji je prikimala, da se strinja z njeno ugotovitvijo. »Opazil sem, da se med njima nekaj plete. Mogoče bi ju morali kako opogumiti. Dober par sta,« je pripomnil Steven in pogledoval od enega dekleta k drugemu. Samo prikimali sta mu. Kate ga je potrepljala po roki in ga spustila. Pohitela je na čelo njihove male kolone in prijela Kevina pod roko. Steven je lahko videl, da mu nekaj šepeta. Predvideval je, da je Kate prevzela pobudo, da nekako spravijo Harisona in Alice končno skupaj. Izvlekel je svojo roko iz Nicolinega prijema in jo objel. Prijateljsko jo je cmoknil vrh glave in jo tesneje stisnil k sebi. Pomežiknil je Harisonu, ki se je ravno pravšnji trenutek obrnil, da je opazil njegovo dejanje. Z očmi mu je svetoval akcijo glede Alice in se nasmehnil pri sebi, ko je opazil, da je Harison s svojo dlanjo pokril Alicino roko, ki je počivala na njegovi podlakti. Kaj hitro so prispeli do kino dvorane. Na njihovo presenečenje je bila kar velika gneča, vseeno so uspeli dobiti vstopnice, da so lahko sedeli v dveh vrstah, da so si bili bližje. Po dobri večerji so si kupili le po pijačo in dve vrečki lešnikov oblitih s čokolado, ki so si jih razdelili. Uživali so v komediji, ki jo je izbrala Alice. Steven je sedel med Tori in Nicole. Užival je. Užival je v filmu in užival je v Nicolini bližini. Všeč mu je bil njen smeh. Všeč so mu bili drobni dotiki, ki sta si jih izmenjevala. Nicole mu je bila všeč, več kot bi mu smela biti.

Do sedaj jo je že dobro spoznal, a danes je bila resnično lepša kot kdaj koli prej. Želel si jo je. Ob njenih pogledih se je kar topil. Ni se hotel več slepiti, ljubil jo je. Čeprav ni nameraval ali želel, se je zaljubil v njo. Iz kina so zavili v naslednjo ulico, kjer je bil nočni klub. Tokrat je spremljal Nicole in Sophi. Veselo so se pogovarjali o filmu. Imeli so srečo in dobili veliko mizo v kotu. Posedli so se in naročili pijačo. Občasno se je kakšen par izmuznil na plesišče. Vsi so spodbujali Harisona in Alice, da zaplešeta in tudi med vrsticami so jima dali vedeti, naj nehata izgubljati čas in si priznata kaj čutita en do drugega. Njihovo prigovarjanje je očitno obrodilo sadove, saj so lahko opazili, da sta se med plesom poljubila. Že tako uspešen in vesel večer se je prelevil v še boljšega. Tudi Steven in Nicole sta zaplesala. Na plesišču sta ostala tri pesmi. Tretja je bila ljubezenska balada in Nicole se je stisnila k Stevenu. Tesno objeta sta plesala. Med pesmijo sta se prepustila srcu in se prvič poljubila. Njune ustnice so se počasi združile. Iz nežnega dotika ustnic sta poglobila poljub v čutni vrtinec strasti. Steven se je uspel obvladati, saj se je zavedal, da jo poljublja sredi plesišča. Težko je dihal, saj ga je zajela nepotešljiva lakota po Nicole. Prav tako se je zavedal, da je ne bi smel poljubiti. Opomnil se je, da je samo njen telesni stražar. »Oprosti, tega si ne bi smel dovoliti. Ne bo se ponovilo,« ji je opravičujoče šepnil. »Ti ni bilo všeč? Meni je bilo. Si resnično nisi želel poljuba? Jaz sem si ga,« je mirno iznesla in se zazrla v njegove oči. »Seveda mi je bilo všeč. Mislim, da čutiš, da si te želim,« ji je odvrnil. Seveda je čutila, saj sta še vedno plesala tesno objeta. Ni bila neumna, da ne bi prepoznala njegovega vzburjenega telesa ob svojem. »Všeč si mi, Steven. Želim si te. Rada bi bila s teboj, a ne bom te silila. Načelen moški si, sam se moraš odločiti,« je povedala in glavo naslonila na njegovo ramo. Tesneje se je stisnila k njemu. Zaprl je oči in se prepustil njenemu vonju, ki je lebdel v njegovih nosnicah. Na svojih ustnicah je še vedno čutil njen poljub. Dokler bo živ ne bo pozabil opojnosti njenih ustnic.

Želel si jo je še močneje kot prej. Zdaj je vedel kakšen je njen okus. Mogoče bi bilo bolje, če tega ne bi vedel. Želela si ga je in on je bil noro zaljubljen v njo. Vseeno ga je misel, da je ni vreden držala nazaj. Spraševal se je, če bi njuna morebitna intimna zveza zameglila njegovo presojo in omrtvila čute in bi s tem ogrozil njeno varnost. Bi bilo ljubiti se z njo huje kot je zdaj, ko mu ona zapolnjuje vsako misel vsake sleherne minute? Odgovora ni poznal. Odplesala sta do konca in se nato z roko v roki napotila nazaj za mizo k prijateljem. V zgodnjih jutranjih urah so se odpravili domov. Kljub pozni uri so bili vsi veseli in zgovorni. Nicole je držala Stevena za roko. Od tistega poljuba mu ni več govorila o svojih čustvih ali željah. Bila je jasna, vse je povedala in odločitev ali bo kaj med njima prepustila njemu. Ni ga zapeljevala. Nobene spremembe v njenem obnašanju ni mogel zaznati. Kar ga je veselilo in jezilo hkrati. Če bi ga zapeljevala bi mogoče našel izgovor zakaj je podlegel in odgovornost preložil na njo. Ne, predobro ga je poznala. Ve kako razmišlja. Primorala ga je v edino pravo stvar – premisliti mora kaj si želi in kaj je pripravljen narediti za svoje želje. Skupaj so prispeli pred njihovo stavbo. Prijatelji so se poslovili, Steven pa je odklenil vhodna vrata in se prepričal, da je majhen papirček, ki ga je namestil, ko je zaklepal, še vedno na svojem mestu. Tako se je prepričal, da nihče ni vstopal v stavbo, ko njih ni bilo. Dekleta je spustil naprej in spet zaklenil vrata.

Dekleta so se hihitaje poslovila. Nicole je stopila do hladilnika in si vzela plastenko vode, čez ramo je vprašala Stevena, če bo tudi on kaj spil. Kratko ji je odvrnil, da ni žejen, čeprav je imel suha usta, a ne zaradi žeje temveč zaradi napetosti svojih čustev. Stopil ji je bližje. Nicole se je s hrbtom naslonila na kuhinjski pult in ga opazovala medtem, ko je pila svojo vodo. Stopil je še korak bližje, da sta se skoraj dotikala. Počasi je vzel plastenko iz njene dlani in jo odložil na pult. S prsti jo je rahlo pobožal po obrazu in ji umaknil pobegli pramen las ter ji ga zataknil za uho. »Všeč si mi. Zelo všeč. Želim si te,« je tiho šepnil in jo ljubeče gledal. »Toda?« je šepetaje vprašala. »Ni prav. Nisem te vreden,« je rekel v bolečem obupu. »Nisi me vreden?!! Kakšna neumnost! Da te nikoli več ne slišim reči kaj takega! Niti pomisliti ne smeš več na to! Kaj pa, če jaz nisem vredna tebe? Odločen, zanesljiv, moralen in načelen moški si. Si pravi prijatelj, sočuten in iskren. Pošteno delaš in kmalu boš začel uresničevati svoje sanje za katere si delal vrsto let. Vreden si vsega spoštovanja,« je razburjeno iznesla. Vedel je, da je iskrena in da resnično misli to, kar je povedala. Zmajevala je z glavo. »Všeč si mi, želim si te. To je moje življenje in v njem šteje samo moje mnenje. Jaz odločam, koga bom spustila v svoje življenje. Tebe sem sprejela takega kot si. Če nočeš biti z menoj, bodi pošten do obeh in priznaj pravi razlog, a nikar mi ne trosi neumnosti. Nisi neumen moški. Pravzaprav, če me nočeš, ni potrebe po nobenih besedah, le drži se stran od mene in živela bova tako kot prej, današnji večer pa bo pozabljen,« je malo umirila svojo razdraženost. »Me resnično želiš v intimnem odnosu?« je šepnil. »Mislim, da sem ti to že jasno povedala. Toda, če nisi razumel, ja želim si te v intimni zvezi,« je odgovorila in se mu blago nasmehnila. Ponovno jo je pobožal po obrazu in svoje ustnice spustil na njene. Tesneje jo je privil v svoj objem in se prepustil strasti.

Steven je odprl oči in se z ljubeznijo zazrl v spečo Nicole. Rahli nasmešek mu je igral na obrazu, ko jo je občudoval med spanjem. Njeni lasje so se usuli po njegovi roki, glava ji je počivala na njegovi rami, z roko ga je objemala čez trebuh. Ni se drznil premakniti, ni je želel zbuditi. Danes ni delala in lahko sta si privoščila malo daljši spanec. Če upošteva, da sta v zgodnjih jutranjih urah prišla domov in se nato predala drug drugemu in se še dolgo in strastno ljubila, je prav, da še malo poležita v postelji. Sinoči je imel še kup pomislekov glede njiju, a jih je potreba po njej pregnala. Za zdaj si ga je želela, kaj pa se bo zgodilo, ko ne bo več potrebe po njegovem varovanju? Ni je mogel prositi, da odide z njim. Seveda bi on lahko ostal tukaj. Tudi tukaj bi lahko začel svoj posel. Tukaj bi verjetno potreboval manj denarja za nakup svoje stavbe, ki bi jo preuredil v vadbeni center. Toda, kaj, če se ga naveliča in ga odslovi? Kaj bo potem počel tukaj? Ne bi prenesel njene bližine, če je ne bi mogel imeti.

Toda sedaj je, kar je. Poti nazaj ni. Dokler ga bo želela ob sebi, bo najsrečnejši moški na svetu. Ni mislil zapravljati dragocenega časa, ki mu ga je podarila, z mislimi na prihodnost za katero ne ve kakšna bo. Sproti se bo moral prilagajati. S prosto roko jo je nežno pobožal po obrazu. Počasi je odprla oči in se mu nasmehnila. Tesneje jo je privil ob svoje telo in jo poljubil. Med poljubi ji je šepetaje voščil dobro jutro. Zadovoljno se je odzvala na njegove poljube. Privoščila sta si skupno tuširanje in se predala strasti med, že od sinoči, pomečkanimi rjuhami. Nicole se je ravno oblekla, ko je pozvonil njen telefon. Alice ju je vabila na jutranjo kavico, čeprav je bilo že skoraj poldne. Nicole je veselo sprejela vabilo, saj jo je zanimalo kaj se je sinoči spletlo med Alice in Harisonom. Ko sta vstopila k Alice je vonj po sveže kuhani kavi napolnjeval prostor. Najprej so odnesli Nicolino mizo in stole nazaj v njeno stanovanje in se nato udobno namestili v dnevno sobo. Večino časa je govorila Alice in jim povedala vse kar sta govorila s Harisonom, opisala je vse svoje občutke, želje in strahove. Prijatelji so se veselili z njo, jo spodbujali in prepričevali, da si po nepotrebnem beli glavo s problemi, ki jih sploh ni. Nicole je pomagala Sophi pospraviti skodelice. Ko sta stali ob pomivalnem koritu je Sophi šepnila: »Danes pa prav žariš, oba prav žarita. Vesela sem za vaju.« »Danes nama ni bilo treba zgodaj vstati in zato sva si resnično vzela čas za naju,« se je zahihitala Nicole in čez ramo pogledala Stevena. Zdaj, ko je Sophi omenila, je tudi sama opazila sledi miru in sreče na Stevenovem obrazu in drži. Le kakšna je videti sama? Najbrž prav tako pomirjena in srečna.

Naslednji dan so izkoristili za izlet. Steven je hotel sprva ugovarjati, a si je premislil. Nicole se je veselila izleta s prijatelji. Vedel je, kako obožuje naravo. V veliki skupini ljudi, ji nihče ničesar ne bo mogel storiti, če bi jo resnično sploh že uspel najti. Zaradi prijateljev sta krotila svojo potrebo po nenehnem dotikanju in poljubljanju. Oba sta hotela ohraniti približno enak odnos, kot sta ga kazala od prvega dne. Seveda je bila čisto drugačna situacija, kadar sta ostala sama v zasebnosti Nicolinega stanovanja. Zgodaj dopoldne so se odpravili od doma. Uspeli so oditi z dvema avtomobiloma. Parkirali so na parkirišču pred turistično kočo in se z nahrbtniki odpravili naprej. Uživali so v naravi in druženju. Nihče ni omenjal novo nastale romance med Alice in Harisonom, saj so ju že čisto sprejeli za par. Domov so se vrnili pozno popoldne. Naročili so hrano in se za eno uro usedli še k Danu in Drew. Steven je opazil, da je Nicole že precej utrujena, zato sta se kmalu poslovila. Doma je Nicole izmučeno padla na posteljo in hihitaje razlagala Stevenu, da tudi s prstkom na nogah ne more več migniti. Steven jo je le muzajoče opazoval. Pripravil ji je kopel, jo slekel ter odnesel v toplo vodo polno penic iz njene najljubše kopeli. Počasi je zmasiral njene utrujene noge in napete ramenske mišice. Oddolžila se mu je s strastnim ljubljenjem.

Teden je preletel, ne da bi se ga Steven ali Nicole zavedala. Čas jima je prijetno spolzel med službenimi obveznostmi in strastjo, ki jo nista skrivala. Vikend sta preživela s prijatelji in se lepo zabavala. Steven se je počutil, kot bi Nicoline prijatelje poznal že celo svoje življenje. Sprejeli so ga medse in iskreno jih je vzljubil. Ne samo zaradi Nicole temveč tudi zaradi tega, ker si bili kakšni so bili. Zvečer sta se udobno namestila pred televizijo in uživala v družbi drug drugega. »Morala bi poklicati Lindo, že nekaj časa se nisva slišali,« je sproščeno rekla Nicole. »Ti kar,« ji je lenobno odvrnil Steven in zrahljal svoj objem, saj je predvideval, da bo vstala in odšla po svoj telefon. Nicole se je obrnila in ga pogledala. »Bi te motilo, če ji povem, da sva skupaj?« je resno vprašala. »Pa si ji želiš povedati?« ji je odvrnil z vprašanjem. Samo prikimala mu je in se nasmehnila. »Potem ji povej. Si mislila, da me bo motilo?« je nadaljeval. »Tole kar je med nama je najino, ni samo moje. Ne vem kako ti gledaš na vse skupaj. Ko boš končal službo, boš najverjetneje odšel in pozabil name. Mogoče si ne želiš, da kdor koli ve, kaj se res dogaja,« je skomignila z rameni. Grdo jo je pogledal. »Tebe ne bom nikoli pozabil.

V resnici, ko končam, si ne želim oditi in te izgubiti. Premišljeval sem, da bi tukaj začel svoj posel. Seveda, če me boš hotela še vedno ob sebi,« je rekel resno. Dobro je skril svojo zaskrbljenost. Lahko, da si ga ne želi tukaj. »Prosim, ostani,« je šepnila in ga poljubila z vso ljubeznijo, ki jo je čutila do njega. »Potem bom ostal,« je uspel reči med poljubi. Čez čas se je le odmaknila od njega. Vzela je svoj telefon in se vrnila k njemu. Legla je na sedežno in mu glavo položila v naročje. Poklicala je Lindo. Nekaj minut sta govorili o splošnih stvareh in nato ji je Nicole le priznala svojo srečo in ji povedala, da sta s Stevenom par. »Ga ljubiš?« je vprašala Linda. »Seveda ga ljubim, drugače ne bi bila z njim,« ji je priznala Nicole in se zazrla v Stevenove oči. Opazila je srečo in hrepenenje, ki se je zrcalilo v njegovih očeh. Z ustnicami je oblikoval besede, ljubim te in jo s prstom pobožal po ustnicah. Nicole se je kmalu poslovila od Linde. Ni še uspela odložiti telefona, ko jo je Steven dvignil v svoje naročje. »Ljubim te, Nicole,« je dahnil in jo poljubil. »Ljubim te, Steven,« mu je odvrnila takoj, ko je prišla do zraka. Tesno jo je objel in ponovno poiskal njene ustnice. Odnesel jo je v spalnico in ji pokazal kaj čuti do nje.

V sredo, ko sta ravno zaklepala trgovinico, je klical Phillip. Obvestil je Stevena, da so končno odkrili in prijeli tistega, ki je grozil. Stevenu je padel kamen s srca. Nicole je bila spet varna. Dvignil jo je na svoj prsni koš in se z njo zavrtel okoli svoje osi. Poljubil jo je in ji povedal vesele novice. Nekaj trenutkov jo je občudujoče gledal in jo nato spustil nazaj na tla. »Moja služba se končuje. Zdaj se bom lahko posvetil iskanju stavbe za svoj center. Me še vedno želiš ob sebi?« je resno iznesel svoje pomisleke. »Seveda, saj veš, da te še vedno hočem ob sebi. Pričakujem, da boš še vedno stanoval pri meni. Vsak bo imel svojo službo, a večeri in jutra bodo najini. Ljubim te! Nočem te izgubiti,« mu je odvrnila z isto mero resnosti. Z dlanmi je objel njen obraz in se zazrl v njene oči. »Prosim, poroči se z menoj,« je rekel. Oči so se ji zasvetile od zadrževanih solz. Stisnila je ustnice in mu nemo prikimala. Vrgla se je v njegov objem in mu ponudila ustnice. Ponosno in lačno jih je sprejel.

Naslednje jutro je pohitel in medtem, ko je Nicole še spala, se je izmuznil do zlatarja in ji kupil prelep zaročni prstan. Skuhal ji je kavo in jo šel zbuditi. Še vsa zaspana se mu je vrgla v objem in zahtevala poljub za dobro jutro. Ustregel ji je. Za trenutek jo je izpustil iz svojega objema, da je lahko dvignil njeno dlan in ji na prst namestil prstan. Presenečeno je strmela v prelep diamant na svojem prstu. Hotela mu je reči, da bi se tudi brez prstana poročila z njim, a ni hotela poteptati njegove geste. Zato je le kratko šepnila: »Prelep je.« »Ti si prelepa,« ji je odvrnil in jo ponovno poljubil.

Komaj je Nicole vstopila v trgovinico, že ji je pozvonil telefon. Klical jo je oče. Obvestiti jo je hotel, da je vsega konec in da jo čez vikend pričakuje doma. Nekaj časa se je prerekala z njim in na koncu obljubila, da s Stevenom prideta. Ni mu izdala, da sta s Stevenom skupaj, še manj, da sta se zaročila. Ker Andy ni nič namigoval, je Nicole predvidevala, da mu Linda ni ničesar povedala. Ni ji zamerila, predobro sta obe poznali Andyja in vedeli, da bi slabo sprejel tako novico, ne glede v koga bi se Nicole zaljubila. To mu bo morala sama povedati. Ves čas pogovora se je igrala s kamenčkom na svojem prstanu. Ko je končala pogovor je vse povedala Stevenu. Nekaj trenutkov sta se še pogovarjala o obisku doma. Tudi k Stevenovim staršem bosta morala iti. Zvečer sta povabila prijatelje na pijačo. Nista hotela izdati razloga. V resnici nihče niti ni spraševal. Občasno so tudi med tednom pri kom posedeli. Ko bodo vsi zbrani, bosta oznanila svojo zaroko. Nicole se je lotila dela. Samo dva dni ima, da naredi vse, da bo v petek lahko trgovinico prepustila Kate in se s Stevenom odpravila k družini.

V petek zgodaj popoldne sta ujela let in se odpravila k Stewartovim. Ker sta se nameravala v nedeljo vrniti sta imela samo ročno prtljago, ki sta jo pobrala in se hitro odpravila z letališča. Ujela sta taksi do centra mesta, kjer ju je Phillip pobral in odpeljal domov. Steven je sedel k Phillipu in Nicole zadaj. Pozdravili so se in Nicole je brez ovinkarjenj in takoj povedala novico, da sta zaročena. Phillip je bil silno presenečen, a jima je iz srca čestital in pozorno poslušal vse kar sta mu hotela razkriti. Nicole je iz svoje torbe vzela lasuljo in leče. Ni se preoblekla. Bila je zadovoljna z oblačili v katerih je prispela, kavbojkah, modri majici in jeans jakni. Ko so prispeli je urno izstopila iz avta in se napotila v hišo. Steven ji je sledil. Na vratih je cmoknila Johna in mu pomežiknila nato pa šepnila novico. V veliki veži je pozdravila očetove varnostnike in prijela Stevena za roko. Najprej se je odpravila v kuhinjo. »Francois dragi, pozdravljen. Kot sem obljubila, pripeljala sem ti predstavit moškega s katerim se bom poročila. Ker je že poskusil tvojo kuhinjo mu ni treba opravljati preizkušnje, zato sem kar privolila v poroko z njim,« je takoj iznesla Nicole in objela Stevena. Froncois jo je samo debelo gledal in se nato glasno in radostno zasmejal. Nicole mu je poslala zračni poljub in z dlanjo v Stevenovi dlani odšla. Naslednja je bila na vrsti očetova soba. Na poti tja je naročila Johnu naj obvesti Krisa in Cheril, da ju oče nemudoma želi videti v svoji sobi. Linda je bila pri Andyju in je takoj veselo vstala in objela Nicole. Nato je Nicole objela očeta in pokazala Stevenu, da sede v njen najljubši fotelj, sama je sedla na naslonjalo in svojo dlan položila Stevenu na ramo. Očeta je takoj obvestila, da bi se rada pomenila z vsemi in da je naročila, da Kris in Cheril prideta. Medtem jo je zanimalo kaj se dogaja. Oče jo je poznal in videl je odločnost s katero je vstopila v njegovo sobo.

Za zdaj je ne bo spraševal ampak ji bo ugodil. Grobo je razložil stvari glede moškega, ki mu je grozil in oznanil, da se čez dobrih štirinajst dni odpravljajo na turnejo. Ravno zaključeval je, ko sta vstopila Kris in Cheril. »O, upornica je odrasla in odvrgla črnino in nakit,« je sarkastično pripomnila Cheril in sedla na prazen kavč nasproti očetu in Lindi. Kris je razširil svoji roki in sestro močno stisnil v svoj objem. »Spremembe so mi všeč,« je pripomnil in nato prisedel k Cheril. »Zakaj si naju klical?« je nejevoljno vprašala Cheril in si ogledovala svoje ravnokar nalakirane nohte. »Jaz sem vaju poklicala. Rada bi vam oznanila nekaj stvari. Dovolili boste, da povem, kar vam imam povedati, nato se bomo pogovarjali,« je mirno iznesla Nicole in ponovno sedla na naslonjalo k Stevenu. Cheril je samo prhnila. Čeprav je hotela vstati in oditi jo je radovednost premagala in je ostala. Nicole jih je vse štiri ošvrknila s pogledom in se nato ustavila na očetu. Gledala ga je naravnost v oči. »Kot veste, jaz živim svoje življenje. Imam svoj posel in dobro mi gre. Po naključju sem morala sprejeti Stevena za svojega telesnega stražarja. Najino sobivanje se je izkazalo za nekaj najlepšega v mojem življenju. Zaljubila sva se in postala par,« je začela in spretno obrnila kamenček zaročnega prstana, da se je videl, predno je vstopila v očetovo sobo ga je skrila v dlan. Dvignila je svojo roko in jim pokazala prstan ter nadaljevala: »S Stevenom sva se zaročila. Jaz imam svoj posel on bo začel svojega, ki ga je načrtoval še predno me je spoznal. Živela bova v mojem mestu, kjer živim. To so dejstva in glede tega ne zgubljajte besed. Pogovarjamo se lahko o poroki. Rada bi se poročila tukaj, v tej hiši. Majhna poroka v krogu družine z mojimi najboljšimi prijatelji. Nič velikega in brez pompa. Glede na vašo turnejo bi lahko vse organizirali v naslednjo soboto. Sicer nisem mislila imeti poroko tako kmalu, a tudi ne mislim čakati, da končate s turnejo.

Če mi to dovolite in če se strinjate bi bilo lepo, če ne, se bova poročila samo v krogu Stevenove družine in prijateljev takrat, ko nama bo ustrezalo, a v tem primeru me brez slabe vesti lahko črtate iz družine,« je svoje povedala Nicole. Linda se jima je le ljubeče smehljala, zaradi Andyja ni hotela reči ničesar. Prvi se je oglasil Kris:  »Iskrene čestitke,« je vzkliknil in skočil na noge ter dvignil Nicole visoko v zrak, nato je roko podal še Stevenu in ga potrepljal po hrbtu. Andy, ki je končno prišel k sebi, saj je vedel, da bo ta trenutek enkrat prišel,  je vstal in podal roko Stevenu. »Čestitke in le glej, da boš dobro skrbel za mojo punčko,« je rekel in nato objel hčer. »Predvidevam, da bosta z Lindo vse organizirali, tako kot boš želela. Samo obvestita me, kaj je moja naloga,« je rekel sprijaznjen z usodo, da njegova punčka, ne bo več samo njegova. »Pravilno predvidevaš,« se mu je nasmehnila Nicole. Linda je objela oba in ju poljubila na obraz ter jima čestitala in zaželela dolgo ljubezen in srečno življenje. Cheril je zatrla svoje ljubosumje na sestro in jima čestitala. Oba je objela in ju tudi ona poljubila na obraz.  »Ko smo že pri odkrivanju resnic, bi vam rada povedala še nekaj. Dovolj imam te maškarade. Poročila se bom taka, kot me je ustvarila mati narava in taka, kot me Steven pozna,« je rekla in si iz oči odstranila leče. »Teh ne potrebujem več in prav tako ne lasulje,« je dodala in si snela lasuljo, jo odložila na mizico in si razpela lase ter jih razrahljala s prsti. Nasmehnila se je presenečeni družini. »Če ne zamerite, bi sedaj odšla spoznati svojo taščo in tasta. Pričakujeta naju na večerji. Phillipe bo šel z nama. Za Stevena ne vem, a jaz pridem prespat domov,« je še rekla Nicole in se s Stevenom z roko v roki odpravila k njegovi družini.

V ponedeljek sta povabila prijatelje domov. Razkrila sta jim podrobnosti poroke in Nicole je prosila Alice, da bo njena priča. Steven je to isto prosil Dana. Nato se jim je opravičila, ker jim je lagala. Priznala jim je vso resnico. Kdo je ona in kako je živela. Vse je povedala o svoji majhni maškaradi. Razložila jim je, kako sta se s Stevenom sploh spoznala in kako sta postala par. Niso bili užaljeni. Samo vzhičeni, da so povabljeni na njuno poroko. Niso mogli verjeti, da bodo spoznali slavnega Andyja in bili celo gostje v njegovi hiši. V torek so se ženske odpravile po nakupih. Nicole je potrebovala poročno obleko. Tretja obleka, ki jo je pomerila, je bila tista prava. O tem so se strinjale vse. Nato so poskrbele za obleke vseh ostalih. Steven je s pomočjo prijateljev kupil svojo obleko v kateri bo dahnil svoj večni da, ženski, ki jo je ljubil. V petek so ženske prebile večer pri Nicole doma, medtem ko so fantje imeli fantovščino. V soboto pa so moški ostali s Stevenom, ko so one imele dekliščino. Za vse je bil nepozabni vikend. Steven je uspel kupiti svojo stavbo s pripadajočim zemljiščem. Obnovi se bo posvetil, ko se bosta vrnila s poročnega potovanje. Phillip jima je plačal teden dni na Havajih, kot poročno darilo. Vedel je, da Steven obožuje Havaje in da si Nicole želi tja še iz časov, ko je bila deklica, a zaradi očetove slave ni nikdar odšla tja. Linda se je obvezala, da bo pripravila poroko. Nicole ji je zaupala. Dolgo sta se pogovarjali, kaj si Nicole želi.

Ker ni bilo potrebe po Nicolini navzočnosti pri pripravah, so se vsi skupaj šele v petek opoldne odpravili k Stewartovim. Let je minil zelo hitro, saj je Nicoline prijatelje prijela rahla trema pred njenim očetom. Phillip je na Andyjevo željo najel dve limuzini, ki sta jih pričakali na letališču. Tudi sam je prišel, da poskrbi za njihovo prtljago in za sprejem. Vse je uredil vešče, tako, da so se uspeli izmuzniti brez, da bi jih novinarji opazili. Na domačem dvorišču so bili varno skriti pred pogledi drugih. Doma jih je pričakal celotni band in že popoldne so naredili manjšo zabavo. Linda je poskrbela, da so v soboto navsezgodaj prišli iz agencije in uredili prostor za poroko. Prav tako je poskrbela za poročno slavje in torto ter za štiri frizerke in vizažistke, ki so uredile vse ženske. Andy je dobro plačal vse usluge, saj je hotel zagotovilo, da nihče ne bo omenjal podrobnosti ali še huje objavil kakšno sliko. Hčerki je želel zagotoviti ohranitev njene identitete in mirno življenje.

Takoj po zgodnjem zajtrku je poslal Phillipa po Stevenovo družino. Nicole je bila Stevenovim staršem takoj všeč in prav tako sta bila ona dva takoj všeč njej. Sprva jim s Stevenom nista povedala kdo je Nicole. Pustila sta, da jo spoznata tako kot je. Šele zvečer, ko je Phillip odpeljal Nicole domov in je Steven ostal pri starših, ko se je prepričal, kaj si res mislita o njegovi izbranki, jima je zaupal vse o njej. Takrat je že bilo prepozno, da bi si ustvarila drugačno mnenje o bodoči snahi. Linda je bila ves čas v stiku s Stevenovo mamo in jo je tudi vključila v pripravo poroke. Ženski sta se resnično spoprijateljili.

Ura je neumorno tiktakala. Prišel je čas, da se poročni obred začne. Najprej je k nevesti pokukala Cheril. Nicoline prijateljice so se uvidevno umaknile v pritličje in zavzele svoja mesta. Kris jih je obiskal veliko pred tem, še predno je Nicole smuknila v poročno obleko. Čeprav ga niso omenjale, so vedele, da nekje ženinu diha za ovratnik in ga skuša pomiriti. Tudi prijatelji so spodbujali Stevena in skrbeli, da so njegove misli šle stran od živčnosti pred poroko. Cheril je za spremembo bila prijazna in ljubeča starejša sestra. Vedno se je počutila kot bi živela v Nicolini senci in sedaj se je soočila sama s seboj in se odločila, da je čas, da začne živeti svoje življenje. Postaviti se je morala zase in urediti svoj odnos z Nicole. Vesela, da so ji prvi koraki uspeli se je poslovila od neveste, ko sta k njej vstopili Linda in bodoča tašča Kleo. Obe sta si z robčkom brisali kotičke solznih oči. Bili sta ponosni na Nicole in jo občudovali v njeni prelepi podobi. Nicole se je trudila, da ne bi še sama zajokala.

Čutila je, da jo imata ženski radi. Pomislila je na mamo in se ji v mislih zahvalila, da ji je poslala Lindo in Kleo. Na vrata je potrkal še tast in poskrbel, da sta se ženski spravili na svoja mesta. Poljubil je Nicole na obraz in ji povedal kako srečen je, da bo njegova snaha ter ji zaupal, da je neverjetno lepa. Od redkobesednega moškega ni pričakovala tega. Tokrat so ji solze napolnile kotičke oči in urno si jih je popivnala. Ravno pravi čas, da jih oče ni opazil. Prišel je in le strmel v njo. »Prelepa si,« je dahnil. »Rad te imam. Mama bi bila tako ponosna nate. Verjamem, da naju opazuje nekje iz nekega srečnega sveta,« je dodal in jo prijel za obe dlani. Nicole je tvegala in ga ohlapno objela. »Hvala, očka. Tudi jaz imam rada tebe,« je šepnila in ga cmoknila na obraz. »Mislim, da je že čas, da greva,« je rekel in ji podal roko. Prikimala mu je in svojo orokavičeno dlan položila na njegovo. Skupaj sta stopila do vrha stopnišč. V hipu se je začela njuna uvodna pesem in s počasnim korakom sta se napotila proti oltarju, proti novemu listu v knjigi življenja.