Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Oct 20, 2014

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Njuna ljubezen



ljubezenJernej je z debelo akto v rokah hitel na fakulteto. Danes ni bil njegov dan. Zjutraj si je zaspal, znašel se je v prometnem zamašku in zato zamuja na obvezna predavanja. Za piko na i, ni vedel v katero predavalnico mora.

Medtem, ko je hitel proti šoli, je odprl akto, da bi preveril urnik. Ker ni bil pozoren kje hodi, se je v nekoga močno zabil. Vsi papirji, ki so bili prej skrbno urejeni v mapah, so sedaj predstavljali samo kup zmešnjave na tleh.

»Pazi kje hodiš bedak! Tako veliko dvorišče, ti pa se zabiješ v edino osebo daleč naokoli!« Ker je hitel pobirati papirje, se sploh ni ozrl v kaj oziroma v koga se je zabil. Po nevihti besed, ki jih je bil ravnokar deležen,  se je ozrl navzgor. Vanj je z narejenim jeznim izrazom na obrazu zrla postavna rjavolaska z rjavimi očmi.

Glede na njen izraz si ni mogel pomagati in se ji je moral nasmehniti. Tudi ona se ni mogla zadrževati, zato se je tudi ona začela smejati.

»Oprosti čedna deklina, ker sem te prestavil za nekaj korakov in ti zbil šminko iz rok, a se mi res zelo mudi na obvezna predavanja in bi ti bil hvaležen, če bi mi pomagala pobrati te liste. V opravičilo, pa te po predavanjih povabim na kavo.« Njegovo vabilo je bilo iskreno.

»Prvo me zbiješ, nato pa skoraj zahtevaš, da ti pomagam pospraviti nered, ki si ga sam ustvaril… Nato pa si me upaš povabiti še na kavo?« Zavila je z očmi, nato pa se sklonila in mu pomagala pobirati. »Prav sprejmem tvoje opravičilo in kavica po predavanjih bi se mi prav prilegla. Ob dveh me počakaj pri tej klopci.« Obrnila se je na petah in odšla stran od fakultete.

Jernej je za nekaj sekund zbegano gledal za njo, nato pa ga je prešinila misel, da pošteno zamuja.

Točno ob dveh je sedel na dogovorjeni klopci in se oziral, kje bo videl čedno rjavolasko. Iz njemu neznanega razloga je postal nervozen. Zagledal jo je, kako mu prihaja nasproti. Ko ga je zagledala, se je nasmehnila in mu pomahala. Ko je prišla do njega, mu je podala roko in dejala: »Poslušaj,  glede na to, da si kot kakšen buldožer, bi se mi lahko vsaj predstavil.« Jernej je bil nad njenim zanimivim pristopom in njeno očitno razigrano naravo očaran. »Jernej sem. Kdo pa je čedna gospodična?« »Aurora.« Malo je pomolčala. »Greva?« je prvi spregovoril Jernej.

Ko sta hodila proti kavarni, ji razložil, zakaj je bil zjutraj tako raztresen. »Se zgodi. Bom vsaj imela zastonj kavo, poleg buške.« Hudomušno se mu je nasmehnila.

Ko sta odhajala iz kavarne, sta si izmenjala telefonski številki. Oba sta odšla z dobrim vtisom o drugem.  Večkrat sta se še dobila na kakšni kavi po predavanjih in njuni prijateljski odnosi so se vedno bolj krepili.

Zvečer, ko se je Aurora stuširala, je dobila Jernejevo sporočilo: »Ojla. Vedno sem si želel na sprehod v mesečini. Si za?« Odgovorila mu je: »Uuu, romantika na višku… Za petnajst minut pri meni. Ne zamujaj!«

Čez deset minut je pozvonilo na vratih. Odpravila sta se proti parku. Tam sta poiskala prazno klopco in opazovala polno luno. »Stavim, da če bi ti zdaj zbežala, me nebi ujel, ker sem hitrejša od tebe.« »Si prepričana Aurora? Si me pravkar izzvala?« »Ja glavca. Ravnokar sem te izzvala, da me poskusiš uloviti.« »Prav, sprejmem tvoj izziv, ampak pod enim pogojem.« »iz izziva na pogoje… Hm, to pa ne vem če bo šlo… Kakšen pa je ta tvoj pogoj?« »Če te ulovim, me boš za kazen poljubila.« Aurora je zožala oči, nato pa na pogoj pristala. Vstala se je, da bi se pripravila na tek. Ozrla se je okoli sebe. »Jernej, kaj je tisto tam?« je vprašala prestrašeno. Jernej se obrnil v tisto smer, Aurora pa je zbežala v nasprotno. Ko se je zavedel, da ga je ukanila, se je divje pognal za njo.

Ujel jo je na zelenici in jo nežno podrl na tla. Nekaj časa sta se v smehu ruvala v mehki travi. Jernej jo je ukleščil pod sebe, ji popravil pramen las in se zagledal v njene oči. »Torej, kje je moj poljub?« jo je resno vprašal. »Vzemi si ga…« Desno roko mu je nežno položila na levo lice in se mu sramežljivo nasmehnila.

Počasi se ji je približal in njune ustnice so se združile. Ko se je lahko ločil od njenih ustnic, jo je pobožal po svilnatih laseh in dejal: »Mislim, da se zaljubljam vate. Všeč si mi karakterno, vizualno,…« Aurora se mu je nasmehnila. »Potem sva že dva z istim problemom.« Potegnila ga je proti sebi in ga strastno poljubila. »Bi bila moja punca Aurora?« »Z največjim veseljem.« Njuno prerivanje v travi se je nadaljevalo.

Po petih letih sta ugotovila, da njuna ljubezen ni več tako močna, kot na začetku. Zato sta ostala samo prijatelja. A sčasoma je tudi njuno prijateljstvo začelo bledeti.  Vse dokler se nista več slišala.

V naslednjih nekaj letih, je Aurora našla novo sorodno dušo. Počutila se je kot najstnica, ki je prvič zaljubljena.

Ko je sestavljala seznam povabljenih na njeno poroko, se je odkar jo je njen fant zaprosil, ubadala z vprašanjem, ali naj na svojo poroko povabi tudi Jerneja. Že zelo dolgo se nista slišala. Dolgo je razmišljala, nato pa se odločila, da po preteklosti ne bo brskala.

Na svoj poročni dan je doživela prav posebno presenečenje, za katerega ni vedel nihče. Ko si je šla v posebno sobo urediti make up, je nekdo potrkal na vrata. »Naprej!« je dejala. »Zdravo Aurora.« Obrnila se je. Ni mogla verjeti svojim očem. »Jernej?« »Boš rekla, da me ne poznaš več? Saj se nisem toliko zredil, da me nebi poznala.« »Kako si izvedel za poroko? Kaj počneš tukaj?« »Oprosti, ker sem kar tako vdrl na tvojo poroko. Slučajno sem izvedel. Želel sem te videti v belem in srečno. Upal, pa sem tudi, da bi te lahko… no… mogoče… spremil do oltarja…« »Hehe, talent. Prav. Pospremi me do oltarja. Po obredu, pa se nam pridruži na vrtni zabavi.« »Hvala za povabilo, a bom po obredu odšel. Tebi pa želim, da se imaš na zabavi čudovito in da boš srečna v zakonu.«

Pospremil jo je do oltarja, jo poljubil na lica, potrepljal njenega bodočega moža, nato pa sedel v klop.

Po končanem obredu, ga je Aurora poiskala med množico svatov. Jernej ji je od daleč pomahal, se ji nasmehnil, ter odšel. Vedela je, da ga verjetno ne bo več videla.

V prvih nekaj mesecih zakona, je izgledalo, kot, da se cedita med in mleko. Bila sta srečna in zaljubljena. Nato pa se je kar naenkrat stvar obrnila v popolnoma drugo smer. Aurora je izvedela, da jo mož vara. Varal jo je že pred poroko. Nagnala ga je iz svojega življenja. Sploh ni hotela več slišati zanj.

Čez dva meseca je ugotovila, da je noseča. Njen nerojeni otrok, ji je bil motivacija, da se pobere in zaživi polno življenje. Meseci so minevali in rodila je zdravo punčko Diano. Bila je ves njen zaklad.

Spletli sta prav poseben odnos. Odnos najboljših prijateljic. Diana ni nikoli pogrešala očeta. Imela je svojo mamo, ki je dala vse od sebe, da bi bila njena hčerka srečna.

Ko je Diana postala študentka, je Aurori priznala, da je spoznala nekega fanta in da jo je povabil na zmenek.  Auroro je malo stisnilo pri srcu.  Nasmehnila se ji je in vprašala: »Potrebuješ pomoč pri izbiri oblačil?« »Haha, mami kaj bi jaz brez tebe?«

Potem,  ko sta že nekajkrat bila na zmenku, je Diana dejala mami: »Mami, rada bi ti predstavila fanta, s katerim sem hodila na zmenke. Lahko pride zvečer na večerjo?« »Seveda ljubica. Kaj naj  vama pripravim?« »Kar želiš mami. Preseneti naju.« Diana je smehljaje odšla iz hiše. Bila je mlada, imela je super mamo, imela je super fanta, ki ga je neizmerno ljubila.

Aurora je pripravljala večerjo, ko sta v kuhinjo vstopila Diana in njen fant. »Živijo mami, večerja diši do konca ulice. Kaj pripravljaš?« »Hvala ljubica. Nič posebnega. To kar imaš ti najraje.« Aurora se do tega trenutka ni obrnila stran od štedilnika. Ko se je le obrnila, so ji vilice, ki jih je držala v roki padle po tleh. »O, oprosti. Staram se in postajam nerodna.« se je skušala izmazati iz zagate.

»Mami, to je Kevin. Z njim sem se dobivala zadnjih nekaj mesecev.« Aurora je težko pogoltnila, mu podala roko in komaj izdavila: »Aurora, me veseli.« »To ni mogoče.« jo je prešinilo. »Ljubica, sedita za mizo, večerja bo takoj. Lahko pa poskrbiš za pijačo.« V miru so povečerjali. Ob kozarcu vina so se sprostili in začetna napetost je izginila.

»Žal se bom moral počasi odpraviti.« je dejal Kevin. »Služba kliče. Z veseljem bi še ostal in kramljal z vama, a menim, da šef nebi bil ravno zadovoljen.« Vstali so od mize in se poslovili. Aurora je golobčkoma pustila nekaj zasebnosti, ter se odpravila pospravljati po večerji.  Diana je prišla v kuhinjo šele, ko je bila že skoraj pri koncu. Brez besed ji je pomagala pospraviti še zadnje posode, nato pa sta se usedli na njuno najljubšo zofo in nekaj trenutkov samo sedeli.

»Mami, te lahko nekaj vprašam?« je dejala Diana potiho. »Seveda lahko.« se ji je nasmehnila Aurora. »Ali je bil ati ljubezen tvojega življenja?« Aurora je bila nad njenim vprašanjem presenečena.  Preplavili so jo spomini. »Ne ljubica, tvoj ati ni bil ljubezen mojega življenja. Imela sem ga iskreno rada, a ljubila ga nisem nikoli. Mogoče sem tudi zato lažje prebolela njegove prevare.« »Kdo pa je bil potem?« je bila radovedna Diana. »Nek študent, ki me je skoraj podrl na tla pred fakulteto, ker ni bil pozoren.« ob tem se je morala Aurora iskreno nasmejati, ko se spomnila tistega dne.

»VeÅ¡, Kevin se mi zdi v redu fant. Pravi je zate.« je dejala prijateljsko.  »Vem, da je. Ampak Å¡e zdaj mi ni jasno, zakaj si tako reagirala, ko si se obrnila in ga zagledala?« Aurora se je nemirno prestavila na zofi. »Hja… am… Ti povem skrivnost?« Diana je samo prikimala. »VeÅ¡, Kevin je na las podoben svojemu očetu. Iste oči, iste ustnice, ista struktura telesa, ime… Skratka čisti oče.« »Mami, kako pa ti poznaÅ¡ Jerneja?« jo je začudeno vpraÅ¡ala Diana. »No ja, mogoče ga nebi, če se nebi pred več kot dvajsetimi leti zabil vame in me skoraj podrl.« Nagajivo se je nasmehnila in pogledala svojo hčerko, ki skoraj ni mogla verjeti svojim uÅ¡esom. »Torej praviÅ¡,  da je Jernej tvoja velika ljubezen?« »Da ljubica. In prosim ne zatoži me svojemu tastu. Ker se bova sicer grdo gledali.«

»Mami, zakaj si rekla ime?« »Ko sva bila z Jernejem par, sva tudi razmišljala o otrocih in sva se odločila, da če bova imela hčerko bo Diana, če pa bo sin, bo pa Kevin…« »Pa misliš, da je vajina ljubezen še živa? Vidim, da kar žariš, ko govoriš o njem.« Aurora je zardela, kot že dolgo ne. »Diana, verjamem, da me ima Jernej v lepem spominu, a sem prepričana, da je srečen s svojo ženo.« »Mami, Jernejeva žena je umrla takoj po porodu. In vsa ta leta ni imel druge ženske. Mogoče pa vaju usoda preko mene in Kevina zopet združuje.« »Oh, gotovo ga je izguba strašno potrla…« Zamislila se je. Nekaj časa sta sedeli v tišini. »Mami, prihodnji teden ima Kevin rojstni dan in bo imel manjši piknik doma. Pridi zraven. Boš delala družbo Jerneju…« Diana je bila nad idejo navdušena, njena mama, pa se je te misli sprva otepala.

Napočila je sobota. Aurora se je zbudila že zelo zgodaj. Premetavala se je po postelji in si predstavljala, kako izleda Jernej po vseh teh letih. Vstala se je in si skuhala kavo. Slišala je pritajeno smejanje iz Dianine sobe. Spomnila se je lovljenja po parku z Jernejem. Bolj je razmišljala o njem, bolj je bila prepričana, da ga še ni pozabila.

Popoldne so se skupaj odpeljali prodi Kevinovemu domu. Ko je Aurora stopila iz avtomobila je globoko zajela sapo. Obrnila se je proti hiši. Tam je na verandi zagledala Jerneja. Počasi je sledila hčerki in zetu proti hiši. »Ati, rad bi ti predstavil nekoga. Se spomniš Aurore?« Jernej jo je pogledal, kot v tistih dneh, ko sta se lovila po parku in jo nežno pozdravil: »Zdravo lepotička.« Vedno jo je klical lepotička. Podala sta si roki in se prijateljsko objela. Skupaj so šli na teraso, kjer je že bilo zbranih nekaj Kevinovih prijateljev.

Od takrat je minilo eno leto in zopet se je bližal Kevinov rojstni dan. To leto je dobil najlepše darilo, ki mu ga lahko da dekle. Zvečer po večerji sta odšla na sprehod in ko je najmanj pričakoval, mu je Diana povedala, da bosta postala starša.

Čez devet mesecev se je rodila prikupna deklica po imenu Lejla. Bila je v ponos očku in mamici. V posebno veselje, pa je bila tudi dedku Jerneju in babici Aurori, ki sta svojo ljubezen nekaj tednov po njenem rojstvu okronala pred bogom v ožjem krogu svojih najbližjih.

by Puma