Objavil/a Maja in Ljubezenske zgodbe
Pot ljubezni
Prvi jutranji žarki so pregnali temo spokojne noÄi. Brian je naglo skoÄil v sedeÄi položaj. S pogledom se je sprehodil po jutranji zarji, ki se je ujela v njegovo na stežaj odprto okno.
»Samo sanje so bile,« je zamrmral sebi in se ponovno ulegel na svoj, od potu vlažen, vzglavnik. Rjuho je pustil okoli bokov in zaprl oÄi. Hladna jutranja sapica je hladila njegovo prepoteno telo. Že dolgo ni imel teh sanj.
A obÄasno so se vedno vrnile. VsakiÄ so bile do pikice natanÄne in iste. V sanjah je ponovno podoživel noÄno moro svoje avtomobilske nesreÄe. Z roko si je umaknil pramen temnih, rahlo predolgih las s prepotenega Äela in globoko vdihnil. Vedel je, da ne bo zaspal nazaj.
Tudi želel si ni ponovno zaspati. Vsaka sprememba je v njem sprožila sanje. VÄeraj se je po desetih letih vrnil v rodno mesto. Nastanil se je v hiÅ¡i, kjer je odraÅ¡Äal, a vedel je, da pri starÅ¡ih ne bo ostal dolgo. Å e predno je priÅ¡el, si je kupil hiÅ¡o, novogradnjo nedaleÄ stran od Å¡portnega centra. Lahko si je privoÅ¡Äil. StarÅ¡a sta ga pogreÅ¡ala in za nekaj dni bo gost v njunem domu. Vsaj s tem se jima lahko oddolži za vso njuno ljubezen in podporo, ki sta mu jo nudila od rojstva naprej.
Rachel se je lenobno pretegnila v svoji postelji in zadovoljna vstala. V majici z ozkimi naramnicami in spodnjimi hlaÄami, ki ju je nosila namesto pižame, se je sprehodila do okna in se z nasmehom na obrazu zazrla v prebujajoÄe se jutro. Hitro se je umila in nase navlekla svojo tekaÅ¡ko opremo.
S sluÅ¡alkami svojega mp3 predvajalnika se je odpravila iz svojega najetega stanovanja v bližnji park, tik za Å¡portnim centrom. Odtekla je svojo obiÄajno traso in naredila nekaj vaj za raztezanje. Po dolgem tuÅ¡iranju in hranljivem zajtrku se je odpravila v Å¡portni center.
Uživala bo Å¡e zadnji dan svojih poÄitnic, jutri se zaÄnejo njene vsakodnevne obveznosti in takrat bo vpeta v svoj obiÄajni tempo.
Brian je pojedel zajtrk in poklepetal s starÅ¡i. Do kosila je hotel razpakirati svoje stvari v svoj novi dom. Zaupal je svoji sestri, da je njegov dom opremljen tako, kot si je zamislil. Zdaj ga bo prviÄ videl. VeÄina njegovih oblek je stala v prtljažnem prostoru njegovega avta, poleg velike Å¡katle z ostanki njegove uspeÅ¡ne plavalne kariere. V Å¡katlo je zložil svoje priljubljene kopalke in nekaj parov zmagovalnih plavalnih oÄal. ÄŒez je položil vsa priznanja in nemalo Å¡tevilo odliÄij, veÄinoma zlatih, vkljuÄno z olimpijskim zlatom.
Å katlo je dobro zalepil s Å¡irokim trakom in vedel je, da je ne bo veÄ odprl. Spravil jo bo nekam in pozabil na njo. ObÄasno je sam zase pomislil, da je zagrenjena zguba. Le kako ne bi? Pri svojih sedemindvajsetih je bil na zaÄetku novega življenja, a nekoÄ je bil uspeÅ¡en plavalec. Pri teh letih bi lahko Å¡e nekaj let plaval in v svojo zbirko dodal Å¡e lepo Å¡tevilo odliÄij, a jih ne bo. NesreÄa je prepreÄila njegovo nadaljnjo aktivno Å¡portno pot. A ni mogel kriviti usode. Ne, sam si je kriv. Vse je imel. Uspeh, slavo in dober zaslužek.
Kljub vsem treningom je uspel dokonÄati Å¡tudij. Njegov sloves je mejil že na legendo, a vse je uniÄil. NoÅ¡en zanosom slave in vsemogoÄnosti je pijan sedel za volan in si privoÅ¡Äil drzno in hitro vožnjo, ki se je konÄala s prevrnjenim avtomobilom v jarku. SreÄo je imel, da je sploh Å¡e živ.
In Å¡e veÄ sreÄe, da je bil v avtu sam, ter da nikogar drugega ni ogrozil. Po desetih mesecih napornega okrevanja je spet lahko zaživel dokaj normalno življenje, a vedel je, da se v bazen ne bo veÄ vrnil. Njegovo telo Å¡e nekaj Äasa ne bi preneslo napornih treningov. Veliko Äasa bi potreboval, da spet pride v pravo formo, a takrat bi ga tudi leta dohitela in z zdravimi mladci se ne bi mogel nositi.
NihÄe ga ne bo pomiloval. Tega ne bi prenesel. Zato je zdaj priÅ¡el domov. Zaživel bo novo življenje. Å e vedno bo del plavalnega sveta, ker je plavanje enostavno ljubil. Sam ne bo tekmoval, bo pa pomagal lokalnim plavalcem. Kar nekaj jih je bilo resniÄno dobrih in uspeÅ¡nih. Kot kondicijski trener bo skrbel za njihovo pripravljenost in jim z nasveti pomagal doseÄi vrhunske rezultate.
Rachel se je odpravila na kavo v lokal v športnem centru. Spotoma je kupila neko žensko revijo, ki jo bo samo prelistala in pustila v lokalu. Veselo je pozdravila lastnico lokala, Mary.
»Danes imaÅ¡ dokaj polno. Kje pa je Irene?« je vpraÅ¡ala žensko srednjih let, ko ji je prinesla kavo in se za sekundo usedla za mizo. »Ja, kar pestro je. Irene je klicala, da je zbolela,« je žalostno vdihnila, saj je Irene ena njenih najboljÅ¡ih natakaric, ki je svoje delo rada opravljala in zaupala ji je, saj je bila poÅ¡tena in odgovorna in Äe je poklicala, da je zbolela, potem je bilo nekaj resniÄno hudo narobe z njo. »Beverly je pred dvema dnevoma odpotovala na zasluženi dopust, Dawn bo priÅ¡la takoj, ko bo konÄala z mamo pri zdravniku,« ji je povedala in vstala, saj sta nova gosta vstopila v lokal. »Naj ti jaz pomagam,« se je ponudila Rachel, »danes imam Å¡e prosto in niÄesar nimam v naÄrtu.« Mary jo je hvaležno pogledala: »Bi res? Nikoli ti ne bom pozabila.« »Seveda, ni problema,« se je nasmehnila Rachel in dvignila svojo kavo ter si jo odnesla do toÄilnega pulta. Mary je sprejela naroÄilo novih strank in se takoj lotila priprave naroÄenih napitkov. Rachel je srknila svojo kavo in naroÄeno odnesla do mize. Mary je imela delo za toÄilnim pultom.
Brian se je najprej sprehodil po svoji hiÅ¡i. Poklical je sestro in se ji zahvalil za opravljeno delo. Iz avtomobila je znosil svoje stvari v spalnico in se urno razpakiral. Å katlo s spomini je pospravil v kot garderobne omare v katero je spravil prazni torbi ter kovÄek. Imel je veliko veÄ prostora v omarah kot garderobe, a se s tem ni obremenjeval. On je bil zadovoljen. Nikoli ni bil mahnjen na ekstravagantne kroje in elegantne obleke. Njemu je bilo pomembno, da ima ravno dovolj oblaÄil v katerih se je dobro poÄutil.
Sestra Erica je poskrbela za vse drobnarije kar jih je v hiÅ¡i potreboval, od kozarcev, krožnikov do brisaÄ in posteljnine. Nocoj, po veÄerji se bo dokonÄno vselil v svoj dom. Jutri je nastopil svojo novo službo. Poklical je prijatelja in reÅ¡evalca iz vode v Å¡portnem centru, Raymonda in se z njim domenil za kavo. Å e enkrat se je ozrl po svojem domu in se odpravil v Å¡portni center.
Rachel je postregla naroÄeno in se odpravila do novih gostov. Nasmehnila se je Brianu in se s pogledom malo dlje zadržala na Raymondu: »Pozdravljena, kaj vama lahko prinesem?« »KakÅ¡no lepo preseneÄenje. Si se odloÄila zamenjati poklic?« se je Raymond lenobno nasmehnil. »VeÄ znaÅ¡, veÄ veljaÅ¡,« se je Rachel zahihitala in skomignila z rameni, »danes je moj prvi dan, zato le glej, da boÅ¡ pustil dobro napitnino, v kolikor bosta sploh kaj naroÄila.« »Jaz bi podaljÅ¡ano kavo in kozarec vode,« je izustil Brian, ko ga je postavna rjavolaska, z velikimi zelenimi oÄmi na lepem in ženstvenem obrazu, pogledala.
»Zame kavo s smetano in mineralno vodo,« se je zabaval Raymond. »Dobita,« je veselo rekla Rachel in pomežiknila Raymondu. »Se meni samo zdi ali te je postavna natakarica osvajala?« se je tiho zabaval Brian, ko se je Rachel dovolj odmaknila, da ga ni veÄ mogla sliÅ¡ati. »Ko bi me vsaj,« je žalostno vzdihnil Raymond in oÄarano zrl za Rachel. »Samo prijateljica je in ni natakarica. Kot vidim je danes Mary sama in Rachy, ki je priÅ¡la na kavo, se je sigurno ponudila, da ji pomaga.
Rachy je dobrega srca, pametna, pridna in sposobna ženska,« je hitro razložil prijatelju, ki ga že predolgo ni bilo domov. Rachel je na pladenj položila naroÄeno za Briana in Raymonda. Seveda je Briana takoj spoznala, ko ga je videla. Kako ga ne bi? Kdo ga pa ni poznal? Nikoli ga Å¡e ni sreÄala, a po slikah iz Äasopisa ali po posnetkih televizijskih prispevkov bi rekla, da se je ta mladeniÄ po nesreÄi spremenil. Njegov obraz je dobil ostre Ärte in bolj zrel in odrasel izraz, le njegove rjave oÄi so nagajivo svetile. Najverjetneje je tudi malo shujÅ¡al, a pod oprijeto mikico je lahko opazila Ävrste miÅ¡ice. Ravno, ko je hotela dvigniti pladenj in jima odnesti naroÄeno, je vstopila Dawn. IstoÄasno je pozvonil njen mobilni telefon, ki ga je skupaj s torbico obesila na obeÅ¡alnik za vrati skladiÅ¡Äa. »Bom jaz odnesla naroÄilo, samo povej komu in se oglasi na telefon,« je rekla Dawn.
»Raymondu, hvala,« je rekla Rachel in vzela svojo torbico. »Rachel, hvala tebi,« je dodala mladenka in s pladnjem odÅ¡la proti mizi, kjer sta sedela Raymond in Brian. Brian je opazoval Rachel. Nekam znana se mu je zdela, a ni vedel kdo bi lahko bila. Ni mogla imeti veÄ kot dvajset let. Opazil je, da se je med pogovorom zresnila. Hitro je konÄala, nekaj je Å¡epnila Mary, ki jo je objela in se urno odpravila. V slovo je pogledala k njima in jima samo pomahala nato pa urno odkorakala.
Brian je Å¡e nekaj Äasa zrl za njo. KonÄno se je obrnil k prijatelju, ki je prav tako zrl za postavnim dekletom. »Ta Rachy, nekam znana se mi zdi, a ne vem kam bi jo dal,« je iskreno rekel Brian. Raymond ga je debelo in preseneÄeno pogledal nato pa bruhnil v krohot. »Kaj?« je jezno vpraÅ¡al Brian. »NiÄ! Tako podobno tebi. Glej, zdaj si tukaj in kaj hitro jo boÅ¡ spoznal. A povem ti, dekle ni kar tako, ne pusti se zapeljati. Ima zelo visoka merila in prefinjen okus,« se je zabaval Raymond. Saj bi mu Brian povedal kar mu gre, a delno ga je resniÄno privlaÄila in njunega pogovora ni hotel nadaljevati pred Rojom, glavnim trenerjem plavalne ekipe, ki se jima je ravnokar pridružil za mizo.
Brian se je po kosilu vrnil v Å¡portni park. Pravzaprav je priÅ¡el plavat. Pol ure je sedel z Raymondom in Rojom in se sproÅ¡Äeno pomenkoval z njima. Nato se je odpravil k starÅ¡em na kosilo, a Äutil je rahli nemir, ki se ga je polotil brez pravega vzroka. Svoj stres in nemir je sproÅ¡Äal s plavanjem. Å portni park se je ponaÅ¡al kar z dvema bazenoma, zunanjega so imeli odprtega za prebivalce in je bil obrnjen na park ter drugi, pokriti, olimpijski za plavalno ekipo, ki je bil strateÅ¡ko skrit pred oÄmi javnosti.
Brian se je zahvalil okoliÅ¡Äinam, da je bil del plavalne ekipe in se je lahko odkradel v notranjost. Hotel je biti sam. Uradno se treningi zaÄnejo jutri in sedaj bi moral imeti bazen samo zase. Zmotil se je. V bazenu sta bila dva plavalca. Dobra plavalca. Postal je in ju opazoval. Kaj hitro je ugotovil, da sta v bazenu pravzaprav dve plavalki. Tista z svetlo modro kapo je bila oÄitno boljÅ¡a in hitrejÅ¡a. VÅ¡eÄ mu je bilo videno. Z veseljem bo delal s tako plavalko. Nato ga je spreletelo spoznanje. V domaÄi klub se je vrnil predvsem zaradi Rachel Bronson, izredne plavalke, ki si bo v tej sezoni morala priplavati vstopnico na olimpijske igre. Raymondovo Ävekanje o Rachy, ga je za trenutek preslepilo, saj je on le ime Rachel povezoval s plavanjem.
Poleg tega si je ženska, za katero je vedel, da jih ima triindvajset , postrigla dolge kodre in jih z rdeÄkasto blond prebarvala na rjavo. Verjel je, da je naravna rdeÄelaska. Seveda mu je bila znana in zdaj je tudi konÄno dojel Raymondov smeh. Ni mu mogel zameriti. Stopil je bližje k robu bazena in odvrgel svojo brisaÄo. Hotel se je prepriÄati, Äe je dekle z modro Äepico resniÄno Rachel. Obe plavalki sta se ustavili ob robu bazena. Svoja plavalna oÄala sta dvignili vrh glave. Ženska z modro Äepico se je zazrla vanj z velikimi zelenimi oÄmi in se mu rahlo nasmehnila. Ja, to je bila Rachel. Njegov obÄutek ga ni varal.
»Se vama lahko pridružim?« je lenobno vpraÅ¡al Brian. »Seveda, veÄ kot dovolj stez je in danes sva tukaj Äisto rekreativno,« mu je odvrnila Rachel in si spet nadela svoja oÄala ter odplavala stran. PoÄakal je, da sta dekleti obrnili na drugem koncu bazena in Å¡ele nato skoÄil v vodo. Ni želel tekmovati z njima, saj tudi ne bi mogel. Prav tako, si ni želel, da bi spoznali kako izven forme je. Odplaval je kar lepo Å¡tevilo dolžin in se usedel na rob bazena. Saj bi Å¡e plaval, a ga je telo opozorilo, da je bilo že dovolj napora.
Dekleti sta vztrajali v svojem tempu. Nameraval se je spoÄiti in nato Å¡e malo plavati, a se je premislil. PriÅ¡la sta Å¡e dva mlada plavalca in ga takoj veselo pozdravila in navduÅ¡ujoÄe povedala, da se veselita, da bosta lahko delala z njim. Ko sta se mladca pognala v vodo, je on odÅ¡el. Pograbil je svojo brisaÄo in se skozi na stežaj odprta okna izmuznil ven ter skozi službeni prehod odÅ¡el do odprtega bazena. Z lenobnim korakom se je približal Raymondovem reÅ¡evalnem stolpu in mu z na videz jeznim pogledom povedal: »Rachy Bronson se je postrigla in pobarvala in ti bi mi lahko takoj povedal kdo je!« Ne meneÄ se za krohotajoÄega prijatelja se je odpravil domov.
Brian se je zbudil s prvimi jutranjimi žarki. Dobro je spal. PoÄasi je vstal in nase navlekel tekaÅ¡ko opremo. Odpravil se je v park, vedel je, da je tam kar nekaj tekaÅ¡kih prog. Glede na zgodnjo uro je upal, da bo sam. NekoÄ je resniÄno rad tekel, a sedaj se je s težavo pripravil do teka. Vseeno je dokaj redno tekel, moral je povrniti nekaj kondicije in okrepiti svoje telo. Takoj, ko je vkorakal v park, jo je zagledal. Rachel se je ogrevala pred tekom. Sprva ga ni opazila saj je bila zatopljena v glasbo iz svojih sluÅ¡alk in ogrevalne vaje. Nato se mu je nasmehnila in snela eno sluÅ¡alko. »Dobro jutro,« ga je veselo pozdravila. »Dobro jutro,« ji je odzdravil in se Å¡e sam zaÄel okorno ogrevati. »Bi mi del poti delala družbo?« jo je vpraÅ¡al, Äeprav Å¡e sam ni vedel zakaj. Ni samo postavna in privlaÄna punca, ne, na njej je bilo nekaj veÄ, kar ga je pritegnilo. MogoÄe njen iskreni nasmeh ali pozitivna energija, ki je žarela iz njene celotne podobe. »Seveda, lahko teÄeva skupaj,« mu je odvrnila. Žalostno se je nasmehnil.
»Čeprav se mogoÄe ne opazi, imam kar nekaj posledic nesreÄe in noÄem te ovirati, a družba bi mi zelo prav priÅ¡la. Težko se pripravim, da bi tekel ali delal vaje,« je priznal. »Vsak tek je boljÅ¡i kot niÄ. Lahko odteÄeva manjÅ¡i krog in dokler boÅ¡ ti delal vaje bom jaz odtekla Å¡e enega v hitrejÅ¡em tempu,« ga je skuÅ¡ala spodbuditi. Razumela ga je. Pred leti si je zlomila nogo in je izpustila možnost oditi na olimpijske igre, na katerih je on osvojil zlato. Le s trdo voljo se je pripravila, da je ponovno zaÄela telovaditi in teÄi in si povrnila kondicijo. Tri meseÄna nedejavnost jo je polenila in nekako ni naÅ¡la prave motivacije za nadaljevanje.
ÄŒasa je imela dovolj, zato je potrpežljivo poÄakala, da se je ogrel, vmes je naredila nekaj trebuÅ¡nih vaj. PoÄasi sta zaÄela teÄi. »ŽiviÅ¡ v bližini?« jo je vpraÅ¡al in natanÄno mu je opisala kje živi. Sam je navrgel, da se je vÄeraj vselil v svojo hiÅ¡o in ji prav tako natanÄno povedal katero. Naprej sta tekla molÄe. Moral je misliti na pravilno dihanje. Ob njeni navzoÄnosti mu je Å¡el tek dokaj dobro.
ÄŒeprav je imel obÄutek, da ne bo zmogel veÄ, je nadaljeval. Opazila je njegovo utrujenost in upoÄasnila korak. NiÄ ni rekla le spodbudno se mu je nasmehnila. Uspel je preteÄi krog, ki si ga je zamislila in se na koncu vpraÅ¡al, le kaj bo on uÄil njo, ko pa je pokazala veliko zdrave pameti in oÄitno dovolj znanja, da bi ga Å¡e sama lahko kaj nauÄila. Pustila ga je na travniku, kjer sta zaÄela in pospeÅ¡ila tempo. On se je poÄasi raztezal in Å¡e predno je uspel narediti vse zadane vaje, se je vrnila. Tokrat rahlo zadihana. Å e sama se je raztegnila in skupaj sta odkorakala iz parka. »VeÅ¡, danes mi je bilo kar vÅ¡eÄ. Tudi jutri lahko teÄeva skupaj,« je rekla, ko sta se približala križiÅ¡Äu. »Z veseljem. Ob isti uri?« je odvrnil. Samo pokimala mu je in navrgla, da se vidita v bazenu ter zavila levo. Å e nekaj sekund je zrl za njo in se odpravil na desno proti svojemu domu.
Rachel je pojedla svoj zajtrk in pogledala na uro. Dovolj Äasa ima, da pred treningom pokliÄe Pam, svojo prijateljico. Imela je veliko prijateljev, a so vsi bili bolj znanci, kot pravi prijatelji. Pamela, ki jo je od nekdaj klicala samo Pam, je njena edina prava prijateljica, ki pa je trenutno bila dobrih tri tisoÄ kilometrov stran. Poznala je njen Å¡tudijski urnik in vedela je, da bosta lahko kratko govorili. »Živijo, Rachel. Lepo te je sliÅ¡ati. Danes zaÄneÅ¡ s treningi, kolikor vem, boÅ¡ dobila novega trenerja. Si že kaj živÄna?« je veselo Äebljala Pam, ko se je oglasila na klic. Vedela je, da Rachel spoÅ¡tuje nekdanjega plavalca in novega trenerja Briana.
»Ja, danes uradno zaÄnemo,« se je zasmejala Rachel. Obe sta vedeli, da je Rachel ves Äas uradnih poÄitnic pridno vadila. »Briana sem vÄeraj videla in danes sva skupaj tekla,« ji je kratko povedala. »In? KakÅ¡en se ti zdi? Kako sta že skupaj tekla, mar ni on zaradi poÅ¡kodb nehal trenirati?« so vrela vpraÅ¡anja iz Pam, ki je hotela vse vpraÅ¡ati na enkrat. Rachel se je udobno namestila v fotelj in odgovorila prijateljici. »Kaj naj si mislim o Brianu? Saj veÅ¡, da ga spoÅ¡tujem in je moj priljubljeni Å¡portnik. ÄŒlovek je legenda! Poleg tega ti moram povedati, da je Å¡e bolj postaven kot na slikah. Saj si tudi to hotela sliÅ¡ati,« se je hihitala. »Seveda me zanima kakÅ¡en je videti! Na slikah je pravi cukrÄek,« se je zahihitala Pam nazaj. »No, slike mu delajo krivico,« se je zabavala Rachel naprej. »Uf, uf, Å¡koda ker nisem doma,« je vzdihovala Pam. »DrugaÄe Å¡ele okreva po nesreÄi. Sicer se ne opazi, a resniÄno nima kondicije in hitro se utrudi. VÄeraj je plaval z nama z Alison. Niti senca samega sebe ni, a to skuÅ¡a dobro prikriti.
Do sedaj nisem opazila, da bi bil naduti zvezdnik, kar bi upraviÄeno lahko bil. Zjutraj me je dohitel v parku, predno sem zaÄela teÄi in me prosil za družbo. En kratek krog sva tekla skupaj. Mislim, da težko najde motivacijo za tek in vaje,« ji je razložila. »In ti, vedno ustrežljiva in prava prijateljica, si ga spodbujala. Je to tudi zato, ker ti je vÅ¡eÄ?« je zanimalo Pam. »No, vÅ¡eÄ mi je že, a nikar ne sklepaj napaÄno. Nimam namena zapeljevati ga ali se pustiti zapeljati, Äe bi si on sluÄajno kaj napaÄno razlagal. Enostavno, veÄino svojega življenja v naslednjih nekaj mesecih bom preživela v njegovi bližini. Dober in prijateljski odnos Å¡e nikomur ni Å¡kodil,« se je zresnila Rachel. »In zakaj se ne bi pustila zapeljati? PreveÄ si izbirÄna,« se je zresnila tudi Pam.
»Ne vem, a nikoli nisem meÅ¡ala dela in zabave. Zakaj bi jo zdaj?« je Rachel skomignila z rameni, Äeprav je prijateljica ni mogla videti. »Zato, ker sedaj govoriva o Brianu. Vreden je meÅ¡anja zabave in dela,« ji je razložila prijateljica. Rachel se je zasmejala: »Ne poznam ga tako dobro, da bi lahko trdila, da je res vreden tega.« »Potem pa ga spoznaj! Nikoli ni prepozno, da si premisliÅ¡,« ji je skoraj ukazala Pam. »Prav, spoznala ga bom, saj mi kaj drugega ne ostane. A za zdaj naj ostane samo na prijateljstvu,« se je vdala Rachel. »Naj ti bo, a glej, da me boÅ¡ redno obveÅ¡Äala,« je rekla Pam in Rachel je lahko Äutila kako ji prijateljica skoraj žuga. »VeÅ¡, da te bom. Zdaj pa grem na prvi trening. Pozdravi Matta,  se sliÅ¡iva,« se je poslovila od prijateljice in z nasmehom na obrazu odložila telefon. PogreÅ¡ala je Pam, Äeprav sta se pred dobrim tednom videli.
Brian je vstopil v lokal in se nasmehnil Roju in njegovemu pomoÄniku Davu. Med potjo do njune mize je Mary povedal svoje naroÄilo in sedel. To jutro je bil lokal skoraj prazen. Do treninga je imel ravno dovolj Äasa, da popije kavo. »Lepo te je videti nasmejanega,« je pristavil Roj, ko je Brian sedel. »Ja, lepo jutro je,« je lenobno odvrnil Brian. »Danes bomo najprej imeli testiranje. Vedno zaÄnemo s testiranji, da nam rezultati pomagajo, kaj je pri kom potrebno poudariti pri vadbi. Prosil te bom, da pripraviÅ¡ fitnes vaje za vsakega posebej. Ni velika skupina. Samo njih sedemnajst. Tebi bom dodelil individualno delo z Elvinom in Rachel.
Oba sta si sposobna priplavati vstopnico za olimpijske, zato potrebujeta malo veÄ pozornosti. Naj te prvi vtis ne zavede. Elvin deluje problematiÄno in je dokaj hitre jeze, rad ugovarja, a vedno naredi, kar se mu naroÄil. V resnici je z njim prijetno delati. Rachel je druga pesem. Ona je mila in vedno pozitivna oseba. Rada pomaga. ResniÄno je zgled mnogim in prav vsi jo imajo radi. V resnici je zelo prijetna oseba, a ona se je sposobna nasmehniti, ti pokimati in v naslednji sekundi narediti kar si je sama zastavila in v kar verjame, da je najbolje za njo, ne glede na to, da si ji pol ure razlagal nekaj drugega. Ona temu pravi, da posluÅ¡a svojo intuicijo. Verjamem, da sploh ne bi imela trenerja, Äe bi lahko sama trenirala. Edino kot Älanica kluba lahko nastopa in ima neomejen dostop do bazena, to jo zadržuje v klubu,« mu je v kratkih Ärtah razložil glavni trener.
Brian mu je samo pokimal in si pri sebi misli, da je Rachel resniÄno nevsiljivi vodja in velika individualistka. Spomnil se je njunega jutranjega teka. Brez besed ga je spodbujala, ko je izgubil ritem dihanja, je nekajkrat glasno vdihnila, da je lažje ujel pravi ritem. Ni se pustila motiti, naredila je tisto kar si je zadala zase. Ženska je vedela kaj hoÄe doseÄi in oÄitno je tudi vedela kako. Zanimivo bo delati z njo. V besedah s katerimi jo je Roj opisal, bi naÅ¡el veliko podobnosti s tem, kako so opisovali njega, le s to razliko, da on nikdar ni bil preveÄ prijazen in Å¡e manj mil, mogoÄe tudi ni bil tako pozitivna oseba. Vsekakor sta jima trma in posluÅ¡anje svoje intuicije skupna.
Zbrali so se v fitnes centru nad bazenom in naredili testiranje. Briana ni presenetilo, da so Rachelini rezultati izstopali. ÄŒeprav mu nihÄe ni povedal, je slutil, da je ona za razliko od ostalih, cele poÄitnice vadila. Razumel je njeno željo priplavati olimpijsko normo. SpoÅ¡toval je napor, ki ga je bila pripravljena vložiti v to. Ujel se je, da jo resniÄno obÄuduje. Kot plavalko in kot postavno žensko, ki ga je iz trenutka v trenutek bolj privlaÄila. Plavalci so se odpravili v bazen, Brian pa je z njihovimi mapami sedel in zaÄel sestavljati vaje za suhe treninge. Prej bo konÄal, prej se bo pridružil Roju ob robu bazena, kjer so trenutno merili Å¡e njihove plavalne sposobnosti na 100 metrov.
Skopiral si je Elvinovo in Rachelino mapo in ju odnesel domov. Tekom popoldneva je uspel dokonÄati Å¡estnajst individualnih programov za kondicijske treninge. V kolikor se kdo od plavalcev odloÄi za tek, se bodo dobili zjutraj v parku, a nekako je slutil, da bosta z Rachel tekla sama. Roj mu je veliko povedal o navadah svojih varovancev in ker mu je za zdaj zaupal treniranje samo dveh in morebitno pomoÄ pri ostalih, se je odloÄil, da se posveti njima. Za Elvina je pripravil dokaj naporne vaje in tudi v bazenu ga bo moral Å¡e malo priganjati, a Rachel je spet bila posebna. Edino za njo ni pripravil niÄesar. Prav tako, ni vedel, kaj naj dela z njo v bazenu. Ženska je že na testiranju za nekaj stotink presegla olimpijsko normo in slutil je, da se sploh ni potrudila po svojih najboljÅ¡ih moÄeh. Lansko sezono je osvojila titulo najboljÅ¡e v državi v treh kategorijah, tako, kot sezono poprej. OÄaran nad njo in z rahlo tremo kako trenirati z njo, se je odpravil v posteljo. Dolgo je ležal in premiÅ¡ljeval, nato pa le zaspal. Zjutraj ga je zbudila budilka. Na njegovo preseneÄenje je dobro spal, brez sanj. Podvizal se je, da bi ujel Rachel za jutranji tek.
SreÄala sta se na križiÅ¡Äu, kjer sta se prejÅ¡nje jutro razÅ¡la. VoÅ¡Äila sta si dobro jutro in brez velikih besed odÅ¡la do travnika in se zaÄela ogrevati. »VÄeraj sem naredil vadbene programe za vse plavalce, razen zate,« je Brian zaÄel pogovor. »Ti si mi uganka. No, nisi ravno uganka, ker bi rekel, da si neverjetno podobna meni,« se je zasmejal, ko ga je preseneÄeno pogledala. »Ni mi treba povedati, kar že veÅ¡.
Roj mi je povedal nekaj stvari o tebi. Dobro si pripravljena in tudi olimpijsko normo že preplavaÅ¡. Kot trener noÄem izgubiti avtoritete pri drugih, zato potrebujem tvoje sodelovanje. Imam predlog zate,« je nadaljeval. »PosluÅ¡am,« je bila kratka. »NihÄe ni idealen trener sam sebi. ÄŒe že greÅ¡ na olimpijske igre, potem se vrni z najžlahtnejÅ¡im odliÄjem. Zato predlagam, da mi poveÅ¡ kako zdaj treniraÅ¡. Samo gola dejstva, kaj sedaj delaÅ¡, jaz pa bom pogledal, kje je smiselno dodati vadbo. ÄŒe ti bom postavil dokaj strožja merila in te priganjal, boÅ¡ Å¡e malo napredovala. Upam, da boÅ¡ s formo presenetila oba,« ji je nekako iznesel svoje razmiÅ¡ljanje. »Prav, ni problema,« mu je odvrnila. »Pred treningom pridi k meni, da preletiva dejstva in nekako sestavim tvoj seznam treningov,« je predlagal. »BoÅ¡ skuhal kavo?« je resno vpraÅ¡ala. »Bom,« se ji je nasmehnil. »Prav, pridem.
ImaÅ¡ mleko za kavo?« je nadaljevala v resnem tonu. »Ne, bojim se, da ga nimam,« je žalostno odvrnil. »NiÄ hudega, ga bom jaz prinesla,« se je nasmehnila. »Samo stuÅ¡iram se in pojem zajtrk in pridem, zato se ne obiraj pod tuÅ¡em,« mu je navrgla in nadaljevala z ogrevanjem. Samo prikimal ji je in se nasmehnil. »Isto kot vÄeraj?« je vpraÅ¡ala Rachel, ko je menila, da sta se že dovolj ogrela. »Ja, prosim,« je odvrnil Brian. PoÄasi sta zaÄela s tekom.
Rachel je pozvonila na Brianov zvonec. Dokaj hitro ji je odprl vrata. Stopila je naprej, na tla položila svojo torbo za trening in se radovedno ozrla po prostoru. »Lepo imaÅ¡,« je rekla in mu sledila v kuhinjo. »Hvala, sestra je poskrbela za opremo, a dal sem ji dokaj natanÄna navodila,« je rekel in jo z roko povabil naj sede. Sam je nalil kavo v skodelici. Rachel je dolila mleko v svojo kavo in postavila mleko na mizo.
Brian se je zagledal v mleko. »3,5? Ali vedno pijeÅ¡ tako mastno mleko?« je preseneÄeno vpraÅ¡al. »Vedno! Ne glej me tako preseneÄeno. Ali pijem mleko ali pa vodo, vodeno mleko nikoli,« mu je energiÄno odvrnila. »Ok, ne razburjaj se, samo vpraÅ¡al sem,« je skoraj zacvili Brian. »Pa veÅ¡, da tako mastno mleko ni zdravo?« je vseeno poskuÅ¡al na miren naÄin nadaljevati s temo. »Marsikaj ni zdravo pa ljudje vseeno uživamo. Tudi zrak ni neoporeÄen pa dihamo. In Äe mi sluÄajno hoÄeÅ¡ povedati, da se ti zdi, da bi morala shujÅ¡ati, ti takoj povem, da se ne bom držala prav nobene diete. Zato ne zgubljaj besed,« ga je opozorila in z užitkom naredila požirek kave. Brian se je zasmejal, obÄudoval je, kako se je lahko v sekundi preklopila iz jeznega govoriÄenja v Äisti užitek. »Ne, nobene diete ti ne bom priporoÄil. ÄŒe bi mene kdo kaj vpraÅ¡al, bi rekel, da bi se ti lahko zredila za kakÅ¡no kilo ali dve,« ji je odgovoril.
»Jaz sem Äisto zadovoljna s trenutnim stanjem, tebi na veselje se ne nameravam zrediti,« mu je odvrnila z nasmeÅ¡kom. »Čas teÄe, najbolje bo, da zaÄneva,« je predlagala in se udobno naslonila nazaj na stol ter stegnila nogi pod mizo. Brian je odprl njeno mapo in jo pogledal. »Prav, kako poteka tvoj dan in kaj vse narediÅ¡ od vaj?« jo je vpraÅ¡al, da bi dobil vpogled v njeno rutino. PoÄasi mu je opisala vse in na prazen list papirja si je delal beležke. Nato sta Å¡la skupaj Äez vaje v fitnesu. Rachel je pogledala na uro in vstala. Skodelici je oprala in ju položila na odcejevalnik. »Čas je, da greva. Hvala za kavo. Mleko spravi v hladilnik, mogoÄe si premisliÅ¡ in ga poskusiÅ¡,« se je zahihitala in poÄakala, da je pobral papirje. Odpravila sta se proti Å¡portnemu centru.
Naslednje jutro sta brez velikih besed pretekla svoj, zdaj že rutinski, krog. Med vajami za raztezanje je Brian vpraÅ¡al: »BoÅ¡ Å¡la pred plavanjem v fitnes?« »Danes ne. Moram po nakupih. Moj hladilnik je prazen. Po plavanju bom ostala malo. Saj veÅ¡, da nisem odvisna od fitnesa. Doma imam sobno kolo in napravo za veslanje. Pred spanjem vedno eno uro vadim,« mu je odvrnila. »Bi te motilo, Äe greva skupaj do trgovine? Lahko te peljem. Tudi moj hladilnik je prazen. Mislil sem iti po dopoldanskem treningu, a Äe te zdaj ne bo v fitnesu imam Äas, tudi Elvin bo Å¡el v fitnes po plavanju,« je sproÅ¡Äeno kramljal z njo, ko sta se napotila proti domu. »Seveda, lahko greva skupaj. Saj ni daleÄ, lahko greva tudi peÅ¡, razen, Äe boÅ¡ res nakupoval kaj veÄ,« mu je odvrnila.
»Res ni daleÄ, a nisem navduÅ¡en, da bi vse nosil vso pot. Pridem pote,« ji je Å¡e rekel in zavil proti svojemu domu. ÄŒez pol ure jo je poklical in Äez nekaj minut je prisedla v njegov avto. Odpeljala sta se do trgovine. Brian je vzel voziÄek in Rachel koÅ¡aro. »Kaj, ko bi danes priÅ¡la k meni na kosilo?« je vpraÅ¡al, ko sta iz hladilnika jemala jogurt. Samo oÅ¡vrknil je njen izbor polnomastnega jogurta in polnomastnega mleka. NiÄ ni rekel. Takoj bi zagovarjala svoje staliÅ¡Äe in zdaj se ni hotel prerekati z njo. »Zakaj me vabiÅ¡ na kosilo?« ga je resno vpraÅ¡ala in se zazrla vanj. »No, kar nekaj vzrokov imam,« je zaÄel in se Å¡e sam zazrl v njo. ÄŒez nekaj trenutkov je nadaljeval: »Rad bi te bolje spoznal, rad vem s kom delam. Poleg tega, ne maram jesti sam.
Priznam, da sem upal, da boÅ¡ naredila solato in kakÅ¡no prilogo h kosilu, tega res ne maram delati,« se je pobalinsko nasmehnil. »Torej me vabiÅ¡, da kaj skuham?« se je zabavala Rachel. »Jaz bom popekel meso in pogrnil mizo. Delitev dela,« se je zabaval Brian. »Prav,« se je nasmehnila Rachel in sama zase odkimavala z glavo. »VeÅ¡ Elvin bi znal biti ljubosumen,« je navrgla, ko je zaÄela stopati naprej. »Jutri lahko povabiva Å¡e njega,« se je na videz zresnil Brian. »Ne pozabi, da imamo Å¡portniki dober tek,« se je zasmejala. »Nisem pozabil tega. Zdaj, ko nisem tako aktiven, moram paziti koliko pojem, saj ne pokurim veÄ toliko kot prej,« ji je odvrnil in ji sledil do zelenjave. »Potem mi ostane, da te pojutriÅ¡njem povabim k sebi na kosilo. Dovolila ti bom, da mi boÅ¡ pomagal,« se je zabavala. »Rade volje,« se je zasmejal in izbiro zelenjave prepustil njej. Tudi njen izbor banan za njeno koÅ¡aro ni komentiral, le zmajal je z glavo in prezrl njen grdi pogled nazaj.
Brian je lenobno vstopil v Å¡portni bar. Do jutranjega treninga je imel ravno dovolj Äasa, da popije kavo in poklepeta s prijateljem. Ko je stopil mimo toÄilnega pulta je pri Irene naroÄil podaljÅ¡ano kavo in vodo, nato pa prisedel k Raymondu. »Kje pa imaÅ¡ Rachel?« ga je preseneÄeno ogovoril prijatelj. Brian ga je samo zmedeno pogledal, zato se je Raymond nasmehnil in nadaljeval. »Zadnje tri tedne sta neloÄljiva in nemogoÄe je sreÄati enega, a da drugi ni v bližini,« mu je razložil. »Rachel je odÅ¡la do zobozdravnika na redno letno kontrolo,« je avtomatiÄno odgovoril Brina in se s kimanjem z glavo in tihim, hvala, zahvalil Irene za kavo. »Tako neloÄljiva pa spet nisva,« je dodal. »Kot sem rekel, ves Äas sta skupaj, ves Äas!« se ni pustil Raymond. »Moja varovanka je, tako kot Elvin, zato je normalno, da veliko Äasa preživiva skupaj,« je lenobno odvrnil Brian in veÅ¡Äe skril spoznanje, da ima Raymond prav. Z Rachel sta vsak budni trenutek preživela skupaj. Ona je nadzirala njegovo vadbo, on je nadziral njeno vadbo. Tudi, ko jima ne bi bilo treba biti skupaj, sta naÅ¡la razlog, da sta bila. »Z Elvinom nisi toliko skupaj kot z Rachel,« se je zabaval Raymond. »Elvin ima Å¡tudijske obveznosti in živi na drugem koncu mesta,« je ugovarjal Brian. »Seveda. Rachel je v spomladanskem roku zakljuÄila Å¡olanje na fakulteti za Å¡port. Pred dvema mesecem je naredila tudi trenerski izpit in seveda je tvoja soseda.
Prikladno. Živi v bližini, razen plavanja, nima drugih obveznosti in ti uživaÅ¡ v njeni družbi. Ne zamerim ti. MogoÄe sem malo ljubosumen, a nikar ne skrbi, vem, da nisem pravi za njo,« se je zaÄel zabavati Raymond. »Ne umiÅ¡ljaj si,« se je namuznil tudi Brian. »Ne umiÅ¡ljam si, samo resnico sem povedal. Ves Äas tiÅ¡Äita skupaj in samo vpraÅ¡anje Äasa je, kdaj se bo vajin odnos spremenil v bolj osebnega, Äe se že ni!?« je Raymond vztrajal v svojem. »Ne meÅ¡am zabave in dela,« ga je poduÄil Brian. »Rachel je drugaÄna.
Rachel je vredna, da bi meÅ¡al zabavo in delo,« je resno pripomnil Raymond. »Za Rachel je pomembno, da se uvrsti na olimpijske igre in da se z njih vrne z odliÄjem,« se je veÅ¡Äe izognil odgovoru in pomisli, da ima njegov prijatelj prav. Rachel je res vredna vsake žrtve. Ob tem pogovoru si je prviÄ iskreno priznal tisto, kar je njegovo srce vedelo že nekaj Äasa, zaljubil se je v Rachel, v odloÄno, trmasto in samosvojo žensko, ki mu je zlezla pod kožo. Skozi veliko okno je opazil Rachel in Elvina, ki sta se smejoÄe odpravila proti bazenu. Urno je popil svojo kavo, pustil denar na mizi, se poslovil od prijatelja in se Å¡e sam odpravil. Dolžnosti so ga klicale in želel si je videti Rachel ter biti v njeni bližini.
Brian je natanÄno delal vaje na podlogi za vadbo. To je bila že uteÄena navada. Po teku po parku sta priÅ¡la k njemu domov in v njegovi improvizirani telovadnici delala vaje. ÄŒeprav je pravilno dihal, se tokrat ni mogel Äisto izklopiti, saj so njegove misli Å¡vigale sem ter tja. In prav vse so se vrtele okoli postavne plavalke, ki je prav tako izvajala jogo poleg njega. Jogo?! Ko mu je Rachel predlagala, da bi delala jogo se je samo zmrdoval in ji jasno in glasno dal vedeti, kaj si misli o jogi. Ja, do pred kratkim je bil prepriÄan, da je joga za lene ženske, ki so si tako naÅ¡le izgovor za lenarjenje in istoÄasno umiÅ¡ljale kako skrbijo za svoje zdravje. Kaj kmalu, ko sta z Rachel zaÄela skupaj teÄi, jo je povabil, da vaje raje delata v njegovi telovadnici.
Prosil jo je, da mu pomaga izbrati sobno kolo na katerem bo vadil. Takrat je hotel kupiti Å¡e roÄne uteži, a ga je prepriÄala, da je bolje, da si kupi podlogo za vadbo in steper. Sama je kupila kolebnico. Skupaj sta vadila. Joge mu ni veÄ omenjala, a mu je predlagala nekaj vaj. Zdele so se mu smiselne in je sledil njenim navodilom. Po nekaj dneh vadbe ga je vpraÅ¡ala kaj si misli o vajah.
Priznal ji je, da so težje kot se mu je zdelo, ko mu je razložila kako se izvajajo. Prav tako je opazil, da je njegovo telo bolj prožno in rahla otopelost miÅ¡ic je poÄasi zaÄela izginjati. »Torej ti je joga vseeno vÅ¡eÄ? Å e vedno misliÅ¡, da je primerna le za lene ženske?« mu je odvrnila z vpraÅ¡anjem. Grdo jo je pogledal in na koncu le priznal, da je bil cepec. Zdaj je bil zadovoljen, da ga je s prevaro pripravila izvajati jogo. V vadbi je naÅ¡el mir, ki ga je že predolgo pogreÅ¡al. A ne danes. PonoÄi je slabo spal, saj je ves Äas premleval svoje obÄutke do Rachel. Rachel ni bila veÄ njegovo delo, postala je njegovo življenje. Tega ji seveda ni mogel priznati.
Spoznal jo je in vedel je, da se je Äisto posvetila svojemu cilju, olimpijskim igram. Prav tako ni vedel ali sploh kaj Äuti do njega. Ni bil samo njen trener, bil je nekdo, ki je priplaval zlato na olimpijskih igrah. Je bila toliko v njegovi bližini, ker je hotela dobiti vso njegovo znanje in izkuÅ¡nje? Tega ni vedel. In v resnici mu je trenutno bilo vseeno. Pomembno je le to, da je v njegovi bližini. »Rachel, premiÅ¡ljeval sem,« je tiho rekel, ko sta zakljuÄila z eno od vaj. Ustavila se je in ga pogledala. »Zakaj se ne bi preselila v mojo sobo za goste?« je le izustil vpraÅ¡anje. PreseneÄeno in rahlo nejeverno ga je gledala, zato je urno nadaljeval.
»Domov hodiÅ¡ samo spat. Ves Äas posveÄava vadbi in plavanju, ostalo pa preživiva tukaj. Zakaj bi plaÄevala najemnino? Pri meni je veÄ kot dovolj prostora. Soba za goste je velika in ima svojo kopalnico. Telovadnica je dovolj velika Å¡e za tvoje naprave. Park in Å¡portni park sta bližje od tukaj. Delila bi si samo stroÅ¡ke. Kaj misliÅ¡?« »Ne vem. Domov resniÄno hodim samo spat. Toda stanovanje mi je zelo vÅ¡eÄ in dobila sem ga ugodno,« je poÄasi odgovorila. »Če se bom preselila k tebi, bova nekako izgubila svoje privatno življenje,« je nadaljevala. Malo je pomolÄala in ker se ni odzval je razložila: »Tvoja punca ne bo zadovoljna, Äe boÅ¡ imel sostanovalko v svoji hiÅ¡i.« »Mar kje vidiÅ¡ kakÅ¡no punco v mojem življenju?« je odvrnil in se lenobno nasmehnil. »Ne. Toda, moÅ¡ki si.
Kaj hitro si boÅ¡ naÅ¡el kakÅ¡no,« je ugovarjala. »Če bo tista prava bo razumela. Moje življenje je posveÄeno plavanju in trenutno je moj najveÄji cilj tvoj uspeh. Katera koli ženska, ki bi se lahko pojavila v mojem življenju, bo to morala razumeti,« ji je stvarno razložil. Samo pokimala je. »Ne vem. Moram premisliti. Kot sem rekla, stanovanje mi je resniÄno vÅ¡eÄ,« je rekla Äez nekaj trenutkov. »Premisli. Po olimpijskih te bodo veliki klubi Å¡e bolj snubili, kot te že zdaj. Kod ve kam te bo peljalo življenje,« ji je rekel in zaÄel z naslednjo vajo. Ni smel siliti v njo. Dal ji bo Äas. ÄŒe bo predolgo premiÅ¡ljevala ji bo Å¡e sem ter tja navrgel kakÅ¡no besedo v to smer. Tudi sam je bil Å¡e vedno odloÄen in vztrajen ter predan svojemu cilju. Ni dvomil v uspeh. Prvi korak je, da jo spravi pod svojo streho. Potem bo Å¡el poÄasi naprej, vse dokler ne bo osvojil tudi njenega srca.
Rachel je ležala v svoji postelji in gledala v strop. Poklicala je Pam. Telefon je že nekaj minut držala v roki. Veselo je pozdravila prijateljico in jo, tako kot po navadi, vpraÅ¡ala kako ji gre in kaj se dogaja. »Kaj je narobe? Kaj te muÄi?« je vpraÅ¡ala Pam, ko je hitro in kratko odgovorila na zastavljena vpraÅ¡anja. »Zakaj misliÅ¡, da me kaj muÄi?« je odvrnila Rachel in zatrla nasmeÅ¡ek, ki je pretil, da se razleze po njenem obrazu. »Ker te poznam in ker to sliÅ¡im v tvojem glasu,« je prijazno razložila prijateljica. »No, ne morem reÄi, da je kaj narobe, ker ni. Samo ne vem kaj naj naredim. Brian me je povabil, da se preselim k njemu v sobo za goste.
Pravi, da je neumno, da plaÄujem najemnino za stanovanje v katerega hodim samo spat,« je priznala Rachel. »Prav ima. Neumno je, da plaÄujeÅ¡ najemnino za nekaj kar ne uporabljaÅ¡,« je strogo rekla Pam. »To je res, a ne vem, Äe si želim živeti z Brianom,« se ni pustila Rachel. »Ti že tako ali tako živiÅ¡ z Brianom,« se je zasmejala Pam. »Ne pa ne,« se je zahihitala tudi Rachel. »Kaj res?« se je Å¡e naprej zabavala Pam. »No, mogoÄe res malo veÄ Äasa preživiva skupaj, a to sem priÄakovala že prej,« se je na koncu vdala Rachel. »Do sedaj si ga že spoznala. Kolikor vem, sta postala dobra prijatelja. Ne vidim razloga, zakaj ne bi sprejela njegovega vabila,« se je zresnila Pam.
»Si zaljubljena vanj? Ti je težko, da bi ga videvala z drugo žensko?« je dodala. »Kaj pa vem. Od nekdaj mi je bil vÅ¡eÄ. Ne bi rekla, da sem zaljubljena vanj, sem pa najbrž blizu, da se zaljubim. O njem se trudim ne premiÅ¡ljevati kot o moÅ¡kem s katerim bi rada bila. Trenutno ni nobene ženske v njegovem življenju. Moram priznati, da me to kar preseneÄa,« je mirno odvrnila Rachel. »MogoÄe nima nobene, ker si mu ti vÅ¡eÄ,« je Pam previdno iznesla svoje mnenje. »Ne vem. Najin odnos je prijateljski,« je priznala Rachel. »MogoÄe te ne želi prestraÅ¡iti. Vsekakor mu moraÅ¡ biti vÅ¡eÄ, drugaÄe ne bi toliko Äasa preživel v tvoji bližini. Z Elvinom ne preživi toliko Äasa kot s teboj in verjamem, da je njegov prijateljski odnos z Elvinom drugaÄen od vajinega,« ji je prijateljica poskuÅ¡ala odpreti oÄi.
»Ne, z Elvinom ne preživi toliko Äasa kot z menoj,« se je strinjala Rachel in se istoÄasno zavedala, da ga z nikomer ni videla imeti takega sproÅ¡Äenega in odkritega odnosa kot z njo. »Prav, reciva, da sva si vÅ¡eÄ, Äeprav sem jaz trenutno bolj za prijateljski odnos med nama. Kaj bo, Äe se preselim k njemu? Kaj naj naredim, Äe bo hotel imeti kaj veÄ kot le prijateljski odnos?« je tiho dahnila Rachel. »Koliko si stara? Kaj si želiÅ¡ v življenju? Ali mora zaradi olimpijskih iger tvoja postelja ostati hladna?« jo je s karajoÄim glasom vpraÅ¡ala prijateljica. »Povedala si svoje. Razumem,« se je nasmehnila Rachel. »Si res? Brez tveganja ne moreÅ¡ imeti sreÄnega življenja. Rachel, sposobna si poseÄi po zvezdah in tudi zaslužiÅ¡ si vse najboljÅ¡e. VpraÅ¡anje je, ali si drzneÅ¡. Dajmo punca. Naspi se in jutri spakiraj svoje stvari. V petek pridem domov, Äe se Å¡e ne boÅ¡ preselila, te bom jaz,« ji je z ukazujoÄim glasom povedala Pam in se kmalu za tem poslovila.
»PremiÅ¡ljevala sem o tvojem predlogu, da se preselim k tebi,« je rekla Rachel. »Predno ti odgovorim, me zanima, kaj je z obiski. Bi te motilo, Äe bi kdo priÅ¡el k meni?« je nadaljevala pogovor. Brian je globoko vdahnil, Å¡e sreÄa, da sta ravno pretekla njegov krog in je njegovo nekaj sekundno molÄeÄnost lahko pripisala lovljenju sape in ne hladnemu Å¡oku, ki je zajelo njegovo srce. Pri omembi obiskov je takoj pomislil na kakÅ¡nega postavnega moÅ¡kega, ki bi si lastil Rachelino telo in tudi predstavljati si ni drznil, kaj bi poÄela skupaj. Ljubosumje je bilo premoÄno. Ker do sedaj ni videl nobenega, ki bi ga Rachel spustila bližje k sebi, sploh ni premiÅ¡ljeval v to smer.
Toda imela je vso pravico na zasebno življenje. Noben moÅ¡ki ga ne bo ustavil, da je ne poskusi dobiti zase. »Saj bova sostanovalca, seveda imaÅ¡ lahko obiske. Neumno vpraÅ¡anje,« je le dahnil svoj odgovor. »Pam pride v petek domov. Po navadi vedno vsaj eno noÄ prespi pri meni. Te res ne bo motilo?« je nadaljevala. Kamen se mu je zvalil s srca. Pam je poznal le s slik in iz Rachelinih pripovedovanj. Vedel je, da je njena najboljÅ¡a prijateljica in v veselje mu bo spoznati jo tudi v živo. »O, to je pa lepo,« je takoj odvrnil. »Lepo jo bo spoznati,« je priznal in Å¡e dodal, »Äe želita zasebnost se vama lahko umaknem, že dolgo nisem obiskal starÅ¡a.«
»Nikar se ne umikaj. Tudi Pam komaj Äaka, da te spozna,« je zgroženo ugovarjala Rachel. Samo pokimal ji je in Äez nekaj trenutkov vpraÅ¡al: »Naj ti pomagam pri selitvi? Danes po dopoldanskem treningu imava Äas.« »Najprej moram spakirati svoje stvari, potem mi pa lahko pomagaÅ¡ prepeljati stvari,« se je nasmehnila. »Prav. Po treningu lahko pakiraÅ¡ jaz pa se bom potrudil in nama pripravil kosilo. Le glej, da boÅ¡ priÅ¡la,« se je zaÄel zabavati. Samo pokimala mu je in odtekla Å¡e en krog v svojem hitrem tempu, njega pa pustila, da naredi vaje za raztezanje. Zadovoljno je zrl za njo. Prvi korak mu je uspel. Zdaj bo moral poÄakati na pravi trenutek, da naredi naslednjega.
Pam je zvedavo gledala okoli sebe. »Rachel je rekla, da imaÅ¡ resniÄno lepo, a moram povedati, da je bila le skromna v opisu. Prelepo je,« se je veselo smehljala. »Hvala, moja sestra je naredila najveÄ tukaj. Zelo sem ji hvaležen,« je odvrnil Brian. »Skuhal bom kavo, Rachel ti pa razkaži Pam zgornje nadstropje,« je predlagal in se napotil v kuhinjo. Rachel se je pred tremi dnevi vselila k njemu. Njemu se je zdelo, kot bi že ves Äas živela skupaj. Prvo noÄ je bolj nemirno spal, saj se je zavedal, da ljubezen njegovega življenja spi v sosednji sobi. Zdaj je bil pomirjen. Imel jo je ob sebi. Ženski sta se hihitaje vrnili dol in se mu pridružili v kuhinji. Rachel mu je hitro prenesla dogodek, ki ju je zabaval, nanaÅ¡al se je na Pamino doživetje v Å¡tudentski kavarni.
V resnici ji ni bilo treba niÄesar govoriti, a tako se je navadila nanj in na njun iskren odnos, da je to naredila Äisto podzavestno. Tako kot je Äisto domaÄe postavila vreÄko s pokovko v mikrovalovno peÄico, za njiju in stresla kikiriki v posodico za Briana, ki ga je imel resniÄno rad. Kmalu so se prestavili v dnevno sobo in se prepustili pogovoru ob katerem so se vsi trije zabavali in nasmejali. Pam je vztrajala, da ji dovolita pripraviti veÄerjo, dokler bosta ona dva na popoldanskem treningu. Oba sta veselo sprejela predlog. Brian ji je hitro razložil kje je kaj in izrazil upanje, da se bo znaÅ¡la v njuni kuhinji. Pam mu je bila takoj vÅ¡eÄ. Ne kot ženska, ki bi ga privlaÄila, Äeprav je bila prava lepotica, temveÄ, kot prijateljica in odprta in pozitivna oseba.
VÅ¡eÄ mu je bilo predvsem to, da ga ni takoj obÄudujoÄe sprejela, kot veÄina ljudi. Ljudje so Å¡e vedno v njem gledali uspeÅ¡nega Å¡portnika in znano osebnost. A ne Pam. Pam ga je previdno ocenjevala. Predvideval je, da predvsem ocenjuje ali je primeren za njeno prijateljico. Kaj kmalu se je njen prijateljsko zaÅ¡ÄitniÅ¡ki odnos, ki ga je imela z Rachel, prenesel tudi nanj. Torej je opravil prvo preizkuÅ¡njo. V njegovem srcu se je zbudilo majhno upanje, da ima v Pam zaveznico. Med vrsticami je ujel, da se je Rachel s Pam posvetovala glede selitve k njemu. Torej se bo moral potruditi in prepriÄati obe ženski, da je vreden Rachel. To ga ni motilo, v resnici ga je zabavalo. Ni imel pravih prijateljev in Pam bo dobrodoÅ¡la. No, vse kar osreÄuje Rachel je dobrodoÅ¡lo.
PriÅ¡la je tudi prva plavalna preizkuÅ¡nja. Okrožne kvalifikacije za državni pokal. Preplavati olimpijsko normo je eno, dobiti pravico oditi na olimpijske pa je nekaj drugega. In sedaj se je boj zaÄel. Brian se je ozrl po kombiju. Elvin je na zadnjem sedežu igral neko igrico na svojem mobilnem telefonu. Rachel je poleg njega spala. Ostali plavalci so se zabavali po svoje, veÄina jih je posluÅ¡ala glasbo na svojih sluÅ¡alkah. V sebi se je nasmehnil. Ne dolgo nazaj je on sproÅ¡Äeno prenaÅ¡al potovanje, dokler je bil njegov trener ves na trnih.
Tako kot je bil sedaj sam. Vedel je, da sta tako Elvin kot Rachel pripravljena in predvsem sposobna zmagati na okrožnem tekmovanju. Zaupal jima je, a vseeno ni bil miren. Medtem, ko sta ona dva bila Äisto sproÅ¡Äena, kot bi ne bila pred prvo in mogoÄe najpomembnejÅ¡o preizkuÅ¡njo letoÅ¡nje sezone. Brian je nežno dregnil Rachel in jo prebudil. »Zbudi se, prispeli smo,« je mirno rekel. »Že? Mislila sem, da bom samo malo zadremala,« se mu je nasmehnila in rahlo pretegnila, kolikor ji je prostor dopuÅ¡Äal. »MogoÄe si mislila.
Nekaj Älanov ekipe je res zadremalo, a ti si spala kot za stavo,« se je zasmejal Brian. »Je Elivn kaj klel?« je Å¡epetaje vpraÅ¡ala. »Ja, nekajkrat,« ji je enako odvrnil Brian in jo malo zaÄudeno pogledal. »Potem ga ne bom spraÅ¡evala do katerega nivoja je prilezel. To odsvetujem tudi tebi,« se je zahihitala in se zazrla skoki okno. Res so prispeli. Kombi je ustavil na parkiriÅ¡Äu. »Dajmo, pokažimo tem amaterjem kako se plava,« je glasno rekla Rachel in zaploskala. Po kombiju se je razlegel smeh in zmagovalni vzkliki. In res so pokazali iz kakÅ¡nega testa so. Rachel je pred odhodom v bazen udarila v dlan vsem trem trenerjem in so plavalcem iz kluba. Na Brianovo preseneÄenje je nega celo kratko cmoknila na ustnice in mu Å¡epnila naj ne skrbi. Samo nasmehnil se ji je.
Najraje bi si ustnice pokril z dlanjo in zadržal ta Äarobni trenutek, a dovolj je bil star in pameten, da tega ni naredil v priÄo drugih. Vsekakor pa si je trenutek shranil v laÄno srce. Od Å¡tirih prostih mest za državni pokal so zasedli vsa Å¡tiri mesta in zmagovalno so se vrnili domov. V Å¡portnem baru so naredili majhno zabavo. Že prej so odÅ¡li na zasluženo pozno kosilo, a so vseeno naroÄili Å¡e nekaj pizz, saj se vedno laÄni Å¡portniki niso branili dodatnega prigrizka.  Rachel in Brian sta se med zadnjimi odpravila domov. ÄŒeprav je Rachel hrepenela po tem, da se vrže na svojo posteljo in zaspi, se je udobno namestila v dnevno sobo, saj jo je Brian povabil, da spijeta Å¡e eno pijaÄo. Nalil jima je po kozarec rdeÄega vina. Zdaj sta bila doma in prav je, da uspeh nazdravita. To je bil njegov prvi kozarec alkohola po nesreÄi. Za ta dan tudi zadnji. Nikdar veÄ si ne bo dovolil, da bi se napil. Ni bil odvisen od alkohola, a ob pravih priložnostih ga je vÄasih rad pregloboko pogledal v kozarec. In njegovi alkoholni spodrsljaji se nikdar niso dobro konÄali. ÄŒe niÄ drugega, je konÄal v postelji z neprimernimi ženskami.
Obrnil je list svojega življenja, dozorel je. Sedel je na kavÄ poleg Rachel in ji nazdravil, nato sta se oba naslonila nazaj in nekaj trenutkov uživala v tihem zmagoslavju. »Rachel, hoÄem, da veÅ¡, da si mi vÅ¡eÄ. Si moja najboljÅ¡a prijateljica, a kljub temu o tebi premiÅ¡ljujem kot o ženski, ki si jo želim,« je tiho rekel. Å e sam ni vedel zakaj je to rekel. A tako je Äutil in neki notranji glas mu je prigovarjal, naj ji to pove. Ostala je tiho. Tudi on je nekaj kratkih trenutkov molÄal. »Glej, med nama se ne bo niÄ spremenilo. Hotel sem samo, da veÅ¡,« je Å¡epetaje prekinil tiÅ¡ino. »Tudi ti si meni vÅ¡eÄ. Bil si mi vÅ¡eÄ, Å¡e predno sem te spoznala. Si moÅ¡ki v katerega bi se z lahkoto zaljubila, a sedaj nimam Äasa za ljubezen. PreveÄ bi lahko izgubila,« je tiho priznala. Nista se gledala, Å¡e vedno sta sedela na pol zleknjena na kavÄu in Rachel je mižala, Brian pa je svoj pogled zadrževal na stropu. »Jaz sem že zaljubljen vate.
Nikdar te ne bi prizadel ali zahteval kaj veÄ kot si pripravljena dati. ÄŒakal te bom. Kadar koli si boÅ¡ želela kaj veÄ od tega kar imava, sem ti na voljo. Vesel sem, da sva razjasnila stvari,« je rekel in se presedel, da jo je lahko opazoval. Odprla je oÄi in nagnila glavo ter ga pogledala. V njenem pogledu je lahko zaznal nežnost in notranji mir. »BoÅ¡ Å¡el jutri z menoj k mojim starÅ¡em na kosilo?« ga je vpraÅ¡ala. »Si želiÅ¡, da bi Å¡el?« ji je odvrnil z vpraÅ¡anjem. »Seveda, drugaÄe te ne bi vpraÅ¡ala,« se mu je nasmehnila in svoje vino popila do konca. »Prav, Å¡el bom. Tvoja družina mi je vÅ¡eÄ. Tvoji sestri sta tako prisrÄni,« se je nasmehnil. »Ja, Äe so ti vÅ¡eÄ hihitajoÄe najstnice,« se je Rachel na videz zgrozila.« »Čisto v redu sta. Najstnici sta. Poleg tega se nehaj zgražati, saj ju imaÅ¡ rada. Tako Äiste in brezpogojne ljubezni Å¡e nisem videl,« je odvrnil in vzel kozarec iz njene roke.
Rachel se je samo nasmehnila in nemo prikimala. Vstal je in se napotil v kuhinjo. »Čas je, da se naspiÅ¡,« je rekel Äez ramo. »Ja, dolg dan je za nama,« je pritrdila in vstala. Postala je na kuhinjskih vratih. »Brian, hvala. Lahko noÄ.« »Ni za kaj. Lahko noÄ,« ji je odgovoril in pomil kozarca. Postal je pred njenimi vrati, se nasmehnil in nadaljeval do svoje sobe. PrivoÅ¡Äil si je dolgo tuÅ¡iranje in se nato odpravil spat. Pomirjen, saj sta si povedala resnico in zdaj sta vedela kako Äutita. Kdo ve kako se bo njun odnos obrnil, a vseeno, Äe bi se Rachel lahko zaljubila vanj, bo poskrbel, da se bo. Zdaj je bil Å¡e bolj odloÄen, kot prej, da bo njegova.
Rachel je vstopila v svojo sobo. Veliko, prostorno in zraÄno sobo v pastelno zelenih odtenkih. Brian je pravzaprav imel dve sobi za goste, a se je ona takoj zaljubila v to. Povsod po sobi je bilo Äutiti njeno energijo. Sama je hotela svoje slike, ki jih je bilo kar nekaj, samo postaviti na komodo, a je Brian vztrajal in jih je skoraj vse obesil na steno. Od nekdaj je bila redoljubna, a je z drobnarijami, ki so prosto napolnjevale sobo ustvarila resniÄno domaÄnost. Od prvega trenutka, je bila vesela, da je sprejela njegovo povabilo in se preselila k njemu. Sedaj je bila malo na trnih, saj ni vedela kaj naj si misli o njunem pogovoru in priznanju Äustev.
Že res, da si je želela Briana, a ni bila prepriÄana, Äe je prav, da se spusti v zvezo z njim. Dal ji je Äas in ona ga bo z veseljem sprejela. Samo preoblekla se je v svojo improvizirano pižamo in padla v posteljo. Mislila je, da bo zaspala istega trenutka, ko bo položila glavo na vzglavnik, a se je zmotila. Ležala je v postelji in premiÅ¡ljevala o Brianu.
Rachel je najbrž dobro zadremala, ko jo je predramilo ropotanje iz spodnjega nadstropja. Vstala je iz postelje in odprla vrata. Ozrla se je po hodniku. Vrata Brianove sobe so bila na stežaj odprta, skoznje je pronicala svetloba njegove namizne svetilke. Å e enkrat je kratko zaropotalo. Brian je moral biti v kuhinji. Brez strahu se je odpravila k njemu. Postala je na vratih in ga opazovala. »Je kaj narobe?« je le tiho vpraÅ¡ala, ko je ni opazil. Brian se je zdrznil in obrnil k njej. »Ne, vse je v redu. Oprosti ker sem te zbudil,« je rekel obžalujoÄe. »Nisi me zbudil. ÄŒe bi resniÄno spala, niÄesar ne bi sliÅ¡ala,« se mu je nasmehnila, saj je resniÄno imela dober in trden spanec. »Ne moreÅ¡ spati?« je spraÅ¡evala naprej. Brian je nekaj trenutkov pomolÄal potem pa le priznal. »Spet sem imel moraste sanje. Vsake toliko Äasa imam isto noÄno moro. Znova in znova podoživim nesreÄo. Bal sem se zaspati nazaj. Upal sem, da mi bo kozarec Äaja pregnal sanje.« »MogoÄe bi raje poskusil s kozarcem mleka ali Å¡e bolje, kakava,« je predlagala in stopila mimo njega. Iz omarice je izvlekla Äokolado z leÅ¡niki in jo zaÄela odpirati. Ponudila mu je koÅ¡Äek.
Samo odkimal je in jo nekaj trenutkov opazoval. »Ali res verjameÅ¡, da so sladkarije zdravilo za vse?« je naposled le vpraÅ¡al. Zdaj je ona odkimala. »Ne, ne mislim. Jaz vem, da je Äokolada in objem zdravilo za vse,« je odvrnila in odlomila koÅ¡Äek Äokolade ter mu jo nesla do ust. PosluÅ¡no je odprl usta in sprejel Äokolado. Nasmehnila se mu je in razÅ¡irila roki, da jo je lažje stisnil v svoj objem. Nekaj trenutkov sta stala objeta. Nato se je Brian malenkostno odmaknil, le toliko, da jo je lahko pogledal v oÄi, pri Äemur je ni spustil iz svojega objema. »Hvala,« je Å¡epnil in jo opazoval. »Je pomagalo?« je Å¡epnila nazaj. »Veliko bolje se poÄutim,« je priznal in jo Å¡e naprej opazoval. Nežno se mu je smehljala. PoÄasi je sklonil glavo. Ni mogla prezreti njegovega namena, da jo poljubil.
Ni se odmaknila, ni ugovarjala. Samo stala je v njegovem objemu in mu vraÄala pogled. PoÄasi je svoje ustnice spustil na njene. Nekaj trenutkov sta se previdno dotikala z ustnicami. PoÄasi je poglobil poljub. Polastil se je njenih ustnic in jih pripravil do tega, da so se razmaknile. LaÄno je poiskal njen jezik in se zapletel v igro strasti. PoÄasi, kot je napredoval, tako se je poÄasi odmaknil iz poljuba. »MogoÄe tega ne bi smel, a sem si resniÄno želel.
Oprosti,« je Å¡epnil. »Če si ne bi želela tvojega poljuba, bi te lahko ustavila. Nisem te, zato se nimaÅ¡ za kaj opraviÄevati. Zdaj vsaj vem kaj zamujam. Vseeno bom izkoristila Äas, ki si mi ga dal in premislila, kaj si želim v prihodnosti. Lahko noÄ,« je Å¡epnila in se izvila iz njegovega objema. Stekla je v svojo sobo in se udobno namestila na vzglavnik. Zaspala je v naslednjem hipu.
Brian je prisluhnil spokojni tiÅ¡ini hiÅ¡e. PoÄasi se je napotil v spodnje nadstropje. Bila je nedelja. Dokaj zgodnja ura, Å¡e posebno, ker sta sinoÄi Å¡la pozno spat in se nato zaradi njegove noÄne more sredi noÄi dobila v kuhinji. Ni obžaloval poljuba. Pomiril ga je in razdražil istoÄasno. Odgnal je njegovo noÄno moro in sprožil Å¡e veÄje hrepenenje po Rachel. Previdno, da je ne zbudi je pristavil kavo.
V tistem so se odprla vhodna vrata. Rachel je vsa zadihana in rahlo zardela od teka pokukala v kuhinjo. »Tekla si?!« je preseneÄeno vpraÅ¡al in istoÄasno komentiral oÄitno. »Ja. SinoÄi sem te vpraÅ¡ala, Äe bi Å¡el teÄi, a si kategoriÄno zavrnil, da je nedelja dan za poÄitek, zato te nisem budila,« je odgovorila s skomigom ramen. »Se spominjam. Nisem si mislil, da boÅ¡ ti vseeno Å¡la. Vsaj ne jutro po tekmovanju in manjÅ¡i zabavi,« je odvrnil. »Pojdi pod tuÅ¡. Kava bo vsak Äas kuhana,« ji je predlagal in stopil do omarice po skodelici. Rachel se je z urnim korakom odpravila v svojo sobo. »Pohitela bom,« je zamrmrala Äez ramo. Brian je samo odkimaval. Neverjetna je bila in on si jo je želel. Noro želel. Postavil je skodelici na mizo in pripravil nekaj opeÄencev, maslo in marmelado.
Rachelin priljubljen jutranji prigrizek. »Mama je klicala. Hotela naju je povabiti na kosilo, a sem ji rekel, da jo je tvoja mama prehitela. Zato sva jutri po jutranjem treningu povabljena na kosilo,« je Brian povedal novice, ko je Rachel priÅ¡la v kuhinjo. »Bo naredila svojo slastno borovniÄevo pito?« je z upanjem vpraÅ¡ala Rachel. »Seveda,« se je zasmejal Brian, ki je mamo prosil naj za Rachel pripravi borovniÄevo pito. ZadnjiÄ, ko sta bila pri njegovih starÅ¡ih na veÄerji, se je Rachel preprosto zaljubila v mamino borovniÄevo pito, ki jo je tudi sam imel najraje. »Z veseljem grem k tvojima na kosilo,« se je zahihitala Rachel in si postregla z zajtrkom.
Brian jo je obÄudujoÄe opazoval, a tega ni opazila saj se je lotila zajtrka. Njena družina ga je resniÄno dobro sprejela in njegovi družini je bila ona vÅ¡eÄ. Vsi so vedeli, da se je Rachel preselila k njemu. Prav tako so vsi verjeli, da sta skupaj in da je med njima veliko veÄ, kot le prijateljstvo. Ne on in ne Rachel, se nista pretirano trudila, da bi jih prepriÄala v nasprotno. Res, da sta zanikala njihova predvidevanja in povedala resnico, a nista jih vsak Äas popravljala ali se trudila prepriÄati v resnico. Po navadi sta presliÅ¡ala namigovanja. »Kaj?« je vpraÅ¡ala Rachel, ko je v nekem trenutku dvignila pogled in zagledala Brianov obÄudujoÄi pogled.
ÄŒeprav je prekinila tok njegovih misli je povedal resnico. »NiÄ. Samo obÄudoval sem te,« se ji je nagajivo nasmehnil. »ResniÄno me želiÅ¡ osvojiti?!« je komentirala oÄitno. »Seveda, saj sem ti povedal,« se je malenkostno zresnil. Za trenutek je zaprla oÄi in rahlo odkimala. Brian je stegnil svojo roko in Äez mizo prijel njeno dlan. »Česa te je strah?« je tiho vpraÅ¡al. Ni poÄakal na njen odgovor, saj ga je lahko naslutil. »Ne bom se samo poigral s teboj. Nisi kratka osvojitev. Vate sem se zaljubil ob najinem prvem sreÄanju v baru, Äeprav nisem vedel kdo si. Ljubezen na prvi pogled. Že nekaj Äasa se poznava. Moja ljubezen je postala samo Äista in resniÄno prava. Vem, da se bojiÅ¡, da bo zaradi naju trpelo plavanje. Zagotavljam ti, da ne bo. Prav tako bova vadila, saj oba potrebujeva vadbo. Polega tega ti lahko zagotovim, da ne bom postal popustljiv, kveÄjemu te bom lažje Å¡e bolj priganjal.
Toliko se že poznam in mislim, da si me tudi ti že spoznala.« »Ne boÅ¡ odnehal in ne boÅ¡ mi olajÅ¡al izbire?« je Å¡epetaje vpraÅ¡ala. »Ne,« ji je iskreno odgovoril in vstal, da je lahko stopil k njej. Ni izpustil njene dlani. Sedel je poleg nje in se zazrl v njene oÄi. »Zelo sva si podobna. Ne meÅ¡ava dela in zabave.
A tole med nama je pravo življenje. Ljubezen ni zabava. Skupaj bova Å¡e moÄnejÅ¡a,« je rekel nežno in jo pobožal po obrazu. Z obema dlanema je prijel njen obraz in jo opazoval. Hotel je njeno dovoljenje, da jo poljubi. PoÄakal je nekaj trenutkov in svoje ustnice spustil na njene za nežen in ljubeÄ poljub. Roki mu je ovila okoli vratu in se prepustila njegovim ustnicam. Besede bi bile odveÄ.
Svoje ljubezni nista obeÅ¡ala na velik zvon. Med treningi sta se obnaÅ¡ala skrajnje profesionalno. Njuno privatno življenje je bila njuna stvar. Že res, da ljubezni nista skrivala, a sta vseeno v javnosti ostala dokaj diskretna. Hodila sta z roko v roki, a poljube in druge nežnosti sta pustila za Äas, ko sta bila sama. Taka sta paÄ bila. Obema je tako ustrezalo. Pomembna sta bila ona dva in ne njuna okolica.
Rachel je nežno poljubila Briana za dobro jutro in se izvila iz njegovega objema. Držala se je njunega nenapisanega urnika in bila taka, kot vedno. Z niÄemer mu ni izdala, da ve, da je danes njegov rojstni dan, Å¡e manj, da je s pomoÄjo njegove sestre organizirala rojstnodnevno zabavo preseneÄenja. Zelo prikladno, da je bil petek. Obvestila ga je, da danes prideta Pam in njen fant Matt. Uslužno je ponudil, da ju povabi k njima.
Lahko bosta spala v nekdanji Rachelini spalnici. Rachel se mu je zahvalila in ga ganjeno poljubila. Ne toliko zaradi povabila, ker ju je ona že tako ali tako povabila, temveÄ zaradi Brianovega odnosa do nje. Vse je bilo njuno in Å¡e predno se je dobro zavedala je on njuni življenji prepletel v dvojino, v neloÄljivo celoto. ÄŒeprav ji je redko povedal, da jo ljubi, je njegovo ljubezen Äutila na vsakem koraku in v vsakem njegovem dejanju. Brian ni nikomur povedal, da je njegov rojstni dan. Tudi namignil ni.
Že od nekdaj mu je rojstni dan bil nekakÅ¡no breme. Po nesreÄi pa je verjel, da je ravno dan nesreÄe njegov novi rojstni dan. ÄŒez dan se je sprostil v upanju, da so vsi drugi pozabili. Mama ga je seveda zjutraj klicala in mu voÅ¡Äila vse najboljÅ¡e ter ju za naslednji dan povabila na kosilo.
Rachel, ki je vedela vse o pogovoru, saj sta se z Brianovo mamo sinoÄi uspeÅ¡no dogovorili za nekaj malenkosti za zabavo, se je obnaÅ¡ala Äisto navadno in nevedno. Brian ji je samo omenil, da sta jutri povabljena na kosilo. Tudi Pam in Matt sta dobila povabilo. Po dopoldanskem treningu sta se zapeljala na letaliÅ¡Äe po prijatelja. Skupaj so pojedli hitro kosilo in že sta morala Brian in Rachel nazaj v bazen. Brian, se je posvetil vadbi z Elvinom, saj mu ta dan nikakor ni Å¡lo, tako, da ni uspel ujeti pomenljivih pogledov ostalih Älanov ekipe.
Rachel ga je po treningu prepriÄala, da sta stopila na hitro do prodajalne in nabavila Å¡e nekaj drobnarij za veÄerno druženje s Pam in Mattom. Med tem so Pam in Matt, Älani Brianove družine in Raymond uspeli preurediti spodnje nadstropje ter ga pripraviti za zabavo. Rachel je uspelo, da je Brian prvi vstopil v hiÅ¡o. Od preseneÄenja je stopil korak nazaj in se zazrl v Rachel, ki se mu je ljubeÄe nasmihala. »Vse najboljÅ¡e za rojstni dan, ljubi,« je rekla in ga vpriÄo vseh strastno poljubila. »Darilo te Äaka na najini postelji,« mu je Å¡epnila in ga porinila proti druÅ¡Äini, ki mu je veselo voÅ¡Äila. HiÅ¡a je pokala po Å¡ivih. Vsi so priÅ¡li. Vsi Älani plavalne ekipe, prijatelji, sorodniki in dobri znanci. Å ele Äez dobro uro je Brian uspel stisniti Rachel v svoj objem. »Tvoja ideja?« je veselo vpraÅ¡al. »Pravzaprav sva se z Erico skupaj domislili in organizirali vse skupaj,« mu je odvrnila. »Hvala,« je rekel ganjeno in jo poljubil. Roki je ovila okoli njegovega vratu in mu vrnila poljub.
»Nista par, kaj?« je rekel njegov oÄe in ga potrepljal po hrbtu, ko se je skuÅ¡al prebiti do hladilnika po novo steklenico piva. Samo skomignila sta z rameni in se nasmehnila drug drugemu. »No, zdaj sva. Že nekaj Äasa sva, a takrat, ko ste vsi pritiskali na naju nisva bila,« je le odvrnil Brian. »Vsi smo Äutili, da sta rojena drug za drugega. Pomembno je le to, da sta to dojela tudi vidva,« jima je zaklical oÄe Äez ramo in se posvetil svoji nalogi. Brian je prijel Rachel za dlan in se odpravil k sestri, moral se je zahvaliti tudi njej. To je bil najlepÅ¡i rojstni dan, kar ga je doživel v življenju, Äe ne raÄuna otroÅ¡kih zabav, ki sta mu jih pripravila starÅ¡a.
»Kako se poÄutiÅ¡?« je vpraÅ¡al Brian, ki je nežno privijal Rachel v svojem objemu po dolgem in strastnem ljubljenju. »Čudno,« je odvrnila in privabila Å¡e veÄji nasmeÅ¡ek na njegovem obrazu. Vedela je kaj jo spraÅ¡uje. Jutri je bil pomemben dan. Dopoldne bo konferenca za novinarje in potem odletijo na olimpijske igre. Obema z Elvinom se je uspelo uvrstiti v ekipo. »To je normalno. Nikar ne srbi, pripravljena si,« jo je skuÅ¡al pomiriti, Äeprav je bila sila sproÅ¡Äena. »Vem, a vseeno je nekako Äudno,« se je nasmehnila nazaj. »Zaspi, naspati se moraÅ¡,« ji je Å¡epnil in jo poljubil na ramo. »Ti tudi,« je Å¡epnila in ga poljubila na ustnice. Nato sta spokojno zaspala.
Euforija olimpijskih iger je zajela vse, a kljub temu je Rachel vedela po kaj je priÅ¡la. Imela je Briana ob sebi in to ji je vlivalo dodatno moÄ in mir. OdÅ¡la je po najžlahtnejÅ¡e odliÄje, a vrnila se je z dvema zlatima medaljama in eno srebrno. Preprosto je blestela v vseh treh disciplinah. Tudi Elvin je uspel priplavati dve medalji, eno srebrno in eno bronasto. Kljub bliÅ¡Äu olimpijskih iger jih je Å¡ele doma Äakal pravi cirkus. Mediji so jih oblegali na vsakem koraku. Zabave dobrodoÅ¡lice in slavja so se vrstile. Å ele po dobrem tednu sta se Rachel in Brian uspela vrniti v ritem svojega življenja.
Rachel je sedela za mizo v njuni kuhinji in srkala kavo. Na mizi je imela kup papirjev, pogodb, ki so tako kot je Brian napovedal prihajale od vsepovsod. »Kaj mamljivega?« je vpraÅ¡al Brian, ko je vstopil v kuhinjo in z glavo pokazal na papirje. »Ponudbe o katerih Å¡e sanjala nisem. Ena je boljÅ¡a od druge,« je skruÅ¡eno priznala. »Te je katera posebej pritegnila?« ga je zanimalo. »Ja in ne,« je odvrnila in ga povabila naj sede k njej. Ustregel ji je. Sedel je poleg nje in jo objel Äez ramo. Glavo mu je položila na ramo in zaprla oÄi.
»Tudi ti si dobil nekaj ponudb,« je rekla.«Je tebe katera posebej pritegnila?« jo je zanimalo. »Jaz imam pogodbo z Rojom Å¡e za eno sezono. Res, da bi jo lahko prekinil in mu plaÄal odÅ¡kodnino, a ne bom. Dal mi je priložnost, ko drugi niso hoteli. Tukaj sem doma in za zdaj bom ostal tukaj. ÄŒast mi ne dovoli, da bi se odloÄil drugaÄe,« je priznal. »Toda po enem letu, Äe me boÅ¡ hotela ob sebi, bom priÅ¡el za teboj. Tudi, Äe si bom moral poiskati kakÅ¡en drugi poklic,« je dodal stvarno. Srce se mu je trgalo. Ni je želel izgubiti, a ni imel pravice zadrževati je ob sebi. »Bi res to naredil zame?« je tiho vpraÅ¡ala. »Seveda. Ljubim te, vse bi naredil zate,« ji je resno zatrdil in moÄneje stisnil k sebi.
»MisliÅ¡, da bi najina ljubezen obstala eno leto, Äe bi bila loÄena?« jo je zanimalo. »Seveda! NiÄ ne more ugasniti moje ljubezni do tebe!« ji je zatrdil, Äeprav ni vedel kako bo z njeno ljubeznijo do njega. »Potem pa vem katero ponudbo bom sprejela,« je dahnila. »Katero?« je vpraÅ¡al dokler je Å¡e lahko govoril. Njegov svet se je zaÄel ruÅ¡iti. »Predno ti povem, te moram prositi za eno stvar. Bi res vse naredil zame?« je vpraÅ¡ala in se odmaknila iz njegovega objema, ravno toliko, da ga je lahko pogledala v oÄi. »Vse bi naredil zate. Kaj naj naredim?« se je zresnil. »Sprejela bom Rojevo skromno ponudbo in ostala tukaj, Äe se poroÄiÅ¡ z menoj,« je rekla in ga ljubeÄe pogledala. Najprej so se mu razÅ¡irile oÄi in ustnice so se same zavihale v nasmeÅ¡ek. Strastno jo je poljubil in Å¡ele Äez Äas odgovoril: »Izpolnila mi boÅ¡ edino neuresniÄeno željo, Äe boÅ¡ postala moja žena! Ljubim te, Rachel!« »In jaz ljubim tebe, Brian,« je odvrnila predno jo je ponovno poljubil.