Objavil/a Nadnaravni Angel in Domišljija in fantazija
Ranjena in nadnaravna
Ana Caylen je z enaindvajsetimi leti zapustila svoj rojstni kraj London in se ustalila v Los Angelesu, kjer želi zaÄeti novo življenje.
Svoje preteklosti se ne spominja rada, saj je v njej preveÄ boleÄih boleÄih spominov, ljudi, ki so jo prizadeli in zaradi katerih je prejokala veliko noÄi. Ana si želi novih poznanstev, pa vendar se boji, da jo bodo ponovno prizadeli in se zato raje drži zase.
In ravno to ji nakoplje težave, saj jo imajo za Äudno in ji ves Äas nagajajo. A ne vsi. Postavni fant Luke Brooks si na vse kriplje želi pridobiti njeno zaupanje in postati njen prijatelj.
Pa bo res dovolj vztrajen? Anino pozornost pa ne pritegne vztrajni fant, temveÄ ona sama, ko se nekega veÄera sprehaja po ulici svojega novega mesta, in jo napadeta dva moÅ¡ka. ViÅ¡ja sta in težja kot ona sama, pa vendar ju z lahkoto, kot dva peresa, odrine od sebe.
Pravzaprav ju vrže, da pristaneta štiri metre stran na tleh.
LE KAJ SE DOGAJA Z MANO? se je vprašala. ALI SANJAM?
1. DEL:
Los Angeles, moje novo mesto, moj nov zaÄetek.
S svojim rdeÄim Peugeot 206 se zapeljem na asvaltast dovoz in ga ugasnem. Å e vedno se držim volana in s prsti bobnam po njem in si ogledujem dvoriÅ¡Äe. ” Lepo je. ” si reÄem naglas in se nasmehnem.  Neka starejÅ¡a gospa, z imenom Regina Lopez, je oddajala prosto sobo v njeni veliki hiÅ¡i ravno v trenutku, ko sem potrebovala streho nad glavo in, no, zdaj sem tukaj. Iz sosednjega sedeža vzamem torbico, se Å¡e zadnjikrat pogledam v vzratno ogledalo in iztopim iz avta. Zaklenem ga, se napotim proti vhodnim vratom in mirim živÄnosti v sebi. Pozvonim in Äakam, medtem pa pogledam nauro; toÄno ena popoldne.
Zdrznem se, ko se zaÄnejo odpirati vrata in pogledam kviÅ¡ku. Pred seboj zagledam starejÅ¡o gospo, obleÄeno v jutranjo haljo in cigaretom v roki.  ” Ti si najbrž Ana, kajne? ” se mi toplo nasmehne in mi ponudi roko. ” Ana Caylen. ” ji stisnem roko in ji vrnem nasmeh. ” Prosim, vstopi in se poÄuti kot doma. ” Kot doma… Ob teh besedah se hote ali nehote rahlo zdrznem, saj tam noÄem pristati nikoli veÄ. Moj dom je od danes naprej tukaj. Regina me popelje v dnevno sobo in mi z roko nakaže, naj sedem. NatoÄi nama Äaj v porcelanasti skodelici in eno postavi predme na mizo. ” Hvala. ” se ji zahvalim, malo pomeÅ¡am Äaj in ga poskusim.  ” Mmm, odliÄen je. “
” Zeleni Äaj z limono. Moj najljubÅ¡i. ” se nasmehne. “ Tudi sama sem velika ljubiteljica tega Äaja. ” ji vrnem nasmeh.
” Torej Ana, povej mi malo o sebi. ” me pogleda skozi kvadratne okvirje svojih oÄal. Naredim Å¡e en požirek Äaja in odložim skodelico na mizo. “ Stara sem enaindvajset let, prihajam iz Londona, kot za hobi rada piÅ¡em zgodbe, in pravzaprav že nekaj Äasa razmiÅ¡ljam o tem, da bi katero izdala. Rada hodim na dolge sprehode in rada imam živali. “Â
” ÄŒez dober teden dni se bo v bližini zaÄel teÄaj, Kako izdati knjigo. MogoÄe bi te zanimalo. ” To prav zares pritegne mojo pozornost.  ” Zanimalo bi me. ” prikimam. “ Se bom pozanimala, kje in kdaj toÄno je, in ti sporoÄim. ” Naredi požirek Äaja in doda:  ” ImaÅ¡ brata ali sestro? “Â
” Edinka sem. ” odkimam in tudi sama naredim požirek Äaja. Na enkrat zasliÅ¡im rahlo topotanje in ravno ko se obrnem v smer, iz katere prihaja topotanje, v moje naroÄje skoÄi bel, puhast muc. Trznem, ker se ustraÅ¡im. ” Ana, to je Puhec. Najbolj prijazen muc na svetu. ” se zasmeje Regina in mi predstavi muca. ” In najbolj carkljiv tudi. ” dodam smeje in ga zaÄnem božati. ” To je pa moja krivda. “
” Verjetno ste tudi vi odgovorni za to, da je prijazen. ” jo iskreno pogledam in se nasmehnem. ” Pridi. Pokazala ti bom, kje je tvoja soba. ” vstane in zaÄne korakati iz dnevne sobe. Puhca dvignem, ga položim na tla in ji sledim. Vzpneva se po zavitih, iz marmorja narejenih stopnicah in hodiva po dolgem hodniku, po katerem je položena velika, rdeÄa preproga, ki pokriva vsak centimeter tal. Ustaviva se na koncu hodnika, levo in desno so vrata, Äe pa pogledaÅ¡ naravnost, zagledaÅ¡ prikupno okno, skozi katerega lahko vidiÅ¡ zares lepo urejen vrt. Regina odpre vrata na desni strani in reÄe: ” Ta soba je bila vÄasih moja, a zdaj je ne potrebujem veÄ. Prevelika je zame. No, vstopi. ” Odmakne se dva koraka vstran in mi z roko nakaže, naj vstopim. Ko vstopim, ostanem brez besed. Res je da, ko nekdo reÄe ‘ velika soba ‘ pomisliÅ¡ na veliko sobo, ampak to, kar trenutno gledam sama, pa je vse prej kot velika soba. To, v kar zrem je pravi luksuz! ” Ti je vÅ¡eÄ? ” jo zasliÅ¡im za seboj in rahlo trznem. ” To je preveÄ zame. Saj ne potrebujem tako ogromne sobe. ” Oziram se od ogromne postelje, na kateri so prevleke iz svile, pa vse do velikih balkonskih vrat.  ” Zakaj ne? Seveda jo potrebujeÅ¡. Mlada si in, saj veÅ¡ – tukaj bo lahko prespal tvoj fant, Äe ga imaÅ¡. “Â
” Nimam ga. ” ji odgovorim prehitro in zardim. ” Ga boÅ¡ pa Å¡e imela. ” se nasmehne in me pogleda z oÄmi, ki bi jim pripisal le dobro. ” Ali pa tvoji novi prijatelji. Sigurno jih boÅ¡ naÅ¡la veliko, saj si lepa in prijazna. “Â
” Ja… Verjetno res. ” Novi prijatelji, fant… Ko bi le poznala mojo celotno zgodbo, takrat ne bi govorila tako. Zakorakam do balkonskih vrat in primem za kljuko, potem pa se Å¡e v istem trenutku obrnem k Regini. ” Ali lahko? “Â
” Seveda lahko, srÄek! Saj boÅ¡ od danes naprej tukaj doma. “Â