Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
RdeÄi las – erotiÄna zgodbica
V mestu neke države se je odvijal seminar. Dobila je poziv in se odloÄila da gre. Kot vedno je vse s planirala, zložila kovÄek in odÅ¡la na pot. V hotel je priÅ¡la med prvimi, kot je planirala. Sedaj lahko izbere dobro sobo.
Prijavila se je na recepciji, ter se priÄela dvigat po stopnicah. Nekaj jo je nagnalo da se je obrnila.
Ni bil iz te države, a je zaradi nekih Älankov iz preteklosti dobil poziv. Ni razmiÅ¡ljal, tajnici je naroÄil da mu organizira pot in odÅ¡el v stanovanje. Spakiral je na brzino; nekaj spodnjih hlaÄ, srajco, rezervne hlaÄe.
Taksi ga je pripeljal do hotela, takoj se je napotil k recepciji. V hodu je opazil graciozno žensko kako se vzpenja po stopnicah. UpoÄasnil je korak, da si jo je lahko ogledal. Obrnila se je.
Pogledi so se jima sreÄali, zastali, in preÅ¡li.
Vzdolž hrbta mu je stekla lahka napetost, ko elektrika, objela ga je toplota. Pri recepciji, je zopet pogledal proti stopnicam, zdelo se mu je, da je z blagim nasmeškom pokimala v pozdrav.
Zajtrk je bil v dvorani. Sedela je par miz naprej, pogovarjala se je s sosedo. ObÄutila je pogled, dvignila glavo in z oÄmi iskala izvor. OÄi so se jima sreÄale, lahki nasmeÅ¡ki. Sedel je za neko mizo, kjer so sedeli takÅ¡ni kot on – tujci.
V razredu je sedela par vrst pred njim. Malo je zamudil , usedel se je, kjer je bil prostor. V Äasu odmora je vstal, se napotil proti njej. Videla ga je kako prihaja in se nasmehnila. Zaustavil ga je moÅ¡ki z zajtrka in nekaj vpraÅ¡al. S pogledom jo je poiskal, govorila je z nekom.
Na kosilo je zamudil. Kadil je in odgovarjal na sms_e. Mize so bile polne. Usedel se je za mizo ob vhodu. Sedela je v glavnem delu dvorane. Videla ga je kako prihaja. S hitrim in Ävrstim korakom. Na vhodu je z oÄmi preletel prostor in se takoj napotil k prosti mizi. Videla je da jo iÅ¡Äe. Hotela je vstati, se pokazati. Ostalo je pri želji. Pogledi so se jima sreÄali, pokimala v pozdrav, z nasmeÅ¡kom. Obraz se mu je razjasnil, vrnil je pozdrav.
Å e je jedel ko je s skupino zapuÅ¡Äala dvorano. Hotel jo je poklicati, a je govorila z nekom.
Prosto popoldne.
OdÅ¡el je v obhod mesta. Ogledal si je dva muzeja, izbral par daril za ženo in otroke, ter se vrnil v sobo. Gledal je TV in odÅ¡el na veÄerjo.
Po veÄerji je odÅ¡el v bar, gledal pare kako pleÅ¡ejo, se pogovarjajo. Mimogrede je poklepetal s Älani in srkal vermut.
S sodelavci in nekaj njimi iz partnerskih podjetij, so se dogovorili da gredo v obhod mesta organizirano. Vozili so se po mestu z majhnim avtobusom in vodiÄem. VeÄerjali so v prijetni restavraciji v stilu zgodovine mesta. Jedli tipske jedi. V hotel so se vrnili pozno. Poklicala je domov, govorila s hÄerko, mož je delal.
Videla ga je za barom. Namenila se je proti njemu. Ustavil jo je starejÅ¡i gospod in povpraÅ¡al po direktorju. Iskala ga je oÄmi. Odhajal je, na izhodu se je obrnil. Pogledi so se zopet sreÄali. NasmeÅ¡ki so si poleteli nasproti, prekinjeni z vpraÅ¡anji oseb v bližini.
Zadnji dan.
Pohitel je zjutraj in odÅ¡el v dvorano kolikor je mogel hitro. PoÄasi se je pripravljala, da Äim kasneje pride v dvorano. PriÅ¡la je pred njim. Z obžalovanjem je poiskala mizo in odÅ¡la do mize s hrano.
Skoraj tekel je, zaustavil se je zadnji moment in poÄasi vstopil v prostor. Opazil jo je za Å vedsko mizo s hrano in se napotil k njej. Obrnila se je, zaletela sta se. Obstala sta za trenutek, elektrika je ustvarjala iskre ki so preskakovale iz telesa v telo.
Jedla sta za isto mizo, sedel je dva stola do nje. Pogledi so se jima sreÄevali, ogenjÄki so se prižigali in ugaÅ¡ali.
V razredu je sedel za njo. Vonj njenih rdeÄih las mu je polnil nos. Vonj njenega telesa ga je mamil. ÄŒutila je njegov topli dah, vonj kolonjske se je nevidno vtiskoval v spomin.
V Äasu odmora sta malo govorila. Nista se razumela. Ni znala angleÅ¡ko, on ni razumel njenega jezika. Govorila sta z oÄmi.
Kosila sta za isto mizo,  stol narazen. Jedla sta zamiÅ¡ljena, vsak s svojimi mislimi. Tu in tam so se pogledi sreÄali. V razredu po kosilu se nista videla. Direktor nekega podjetja ga je poklical na sestanek.
VeÄerjala sta skupaj, eden nasproti drugega. Kolena so se jima dotikala, roke sreÄevale: na soli, na olju. Iskre so preskakovale, v globinah se je prižigal ogenj.
Povabil jo je na ples. Hitri ritem. Nikoli do sedaj nista plesala, a bila sta uigrana. Sledila je vsakemu pomiku roke, vsakemu premiku telesa. Vedela je, Äutila je vsak naslednji korak.
PoÄasni ritem. Roke je postavil za lopatico, v plesni položaj. Pritegnil jo je na prsi. Roko mu je položila na rame. Plesala sta kot da pleÅ¡eta od vekomaj. ÄŒutil je njeno dihanje, Äutila je bije njegovega srca. OÄi so jima bile v stalnem kontaktu.
Å epnil je da je vroÄe. Razumela je v mislih, ni razumela zvoka govora. Z roko v roko sta poÄasi odÅ¡la iz dvorane. Tekla sta po stopnicah na teraso. Zaustavila sta se ob ograji, gledala luÄi v noÄi, zvezde na nebu. Držala sta se za roke. Pogledala sta se; ogenj v oÄeh je govoril, telesi sta govorili. Potegnil jo je k sebi, na prsi in poljubil. Mehke ustnice so se združile v dolg poljub. Jezika sta poÄasi, nesigurno raziskovala. Telesi sta se greli, jezika sta se vse hitreje in sigurne-je prepletala. Tekla sta po stopnicah, odpirala vrata. Prva zaklenjena. Druga so se odprla. Za trenutek sta zastala v preseneÄenju, v dvomu. Združila sta se vstopajoÄ v sobo, zaprla sta vrata.
Roke so letele po telesih, raziskovale, vzburjale, božale. Ustnice so šepetale, ušesa so poslušala zvok.
Želja. Potreba. Sla. Telesa so govorila. Obleka je padala, gumbi so se trgali.
Obrnil jo je, naslonila se je z rokami na zid, razÅ¡irila noge. Vstopil je moÄno. Vstopil je hitro. Vstopil je brez odpora, gladko. Kriknila je v vbodu kopja, kopja ki je napolnilo vsak delÄek njene vrele pohote. Ubadal je moÄno ampak nežno, prijel jo je za boke in vbadal globoko. ÄŒutila je kako jo kopje prebija, vstopa v krajne globine, zapolnjuje. VroÄe meso mu je objelo kopje, prebijal je vse prepreke, vstopal v globin ob kriku želje in potrebe. PospeÅ¡il je do meje in upoÄasnil da podaljÅ¡a trenutke, da se spoj ne prekine. Suvala je boke v iskanju hitrejÅ¡ega gibanja. Prijel jo je za lase in potegnil, nabila se je v povratnem gibu do konca, na trebuÅ¡Äku se je risala slika konÄnega preboja.
V kriku zmage in želje je zapolnil prostor s semenom. Obstala sta v eksploziji, nista dovolila da bi se izgubila Å¡e tako majhna kapljica. PoÄasi sta se telesi razdvojili. Obrnil jo je in dvignil. Nabil na Å¡e vedno pokonÄno kopje. Objela ga je za vrat, lebdela v zraku ko je vstopal. Hitrost gibanja jo je vodila do norosti.Noge so se tresle v krÄih naslade. Želela je,  da nebi nikoli nehal. Nesel jo je do postelje, poÄasi spustil na mehko oporo. Izpustila je krik negodovanja, ko je zapustil žareÄe. Krik se je zaduÅ¡il v jeÄanju novega ognja, ko je z jezikom razpiral ustnice pohote. Povlekel jo je do sredine postelje, kopje zabil v globine vroÄega grla, se potopil med bedra.
Na kolenih je vbadal v grlo, brez odpora, poÄasi. Z jezikom je raziskoval njeno željo, z zobmi grizljal koreninico. Sledila je dotike z gibanjem glave, nabijala z grlom, brez krÄa, z zobmi grizla kopje, prijela ga, ni dovolila da bi jo zapustil. Suvala je boke v vsak dotik jezika, zahtevala globok vbod. ZaÄutila je krÄenje nad seboj, Äakala izhod in popolno za-polnjenje z belo tekoÄino. V krÄih praznjenja je lovila zrak, utapljala se je v valu tekoÄine in krÄih ekstaze. Dolg hrapav jezik je buril njeno domiÅ¡ljijo – norela je v ugodju. Vsak dotik je obÄutila kot udarec elektrike, vsak krÄ praznjenje je obÄutila kot gaÅ¡enje požara.
Obrneta se, z jezikom je iskal kapljice v njenih ustih. Z ustnicami ponovno budil željo, božal njeno telo, poljubljal bradaviÄke ki so želele dotik.
Z rokami ga je prijela za glavo, vlekla k sebi, želela je dotik ustnic, poljub. Želela je obÄutiti vroÄino želje, dotik ki prebuja slo, ki vžiga ogenj tako dolgo ugasnjen.
Ležala sta na boku, eden do drugega, prepletena v klobÄiÄu rok in nog. Združena v dotiku mehkih ustnic, v kontaktu oÄi.
Neke slike so se ji prikazale v mislih, zavrgla jih je, ni želela pokvariti trenutka. Dvignila se je , sedla na trebuh. PoÄasi ga je poljubljala po prsih, božala z rokami. Roke se spuÅ¡Äal po njenih ramenih drsel, mrÅ¡il ji je lase, božal prsi. ÄŒutila je kako se kopje dviga, premaknila se je, osvobodila pot. Dvignila se na kolenih, in se poÄasi spustila do vhoda osti, dotika glavice, do poljuba sle. Nabila se je s polno moÄjo, v novi želji po popolni izpolnjenosti. V dotiku vroÄega mesa v notranjosti telesa je ponovno dobil polno velikost. Želel je nabijati do onemoglosti, v oÄeh je Äital željo. ZaÄutil je da hoÄe svoj ritem.
ZaÄela je poÄasi v zanosu zamegljenih oÄi. Nadaljevala v galopu Å¡iroko odprtih oÄi iz katerih je sijala sla, želja po nedoživetem. V najveÄji hitrosti gibanja je zaÄel s svojim ritmom. V udaru kontra ritma je razpirala oÄi, usta so se odprla v krik. Prijel jo je za boke, dvignil do viÅ¡ine vrha kopja, vbadal v njo s hitrostjo kateri Å¡e sam ni mogel slediti. Lebdela je v zraku, sprejemala razÅ¡irjenih oÄi, odprtih ust v priÄakovanju maksimalne emocije.
Eksplodiral je v trenutku ko so ji popustila kolena, v trenutku ko se je telo treslo v krÄih prihajajoÄega orgazma. V trenutku ko so mu popustile roke, v trenutku ko je padla na njega. Eksplodiral je v trenutku prebadanja vrha, maksimalno vbodenega v globino. V trenutku ko je iz ust priÅ¡el krik.
Nekaj trenutkov sta ležala v objemu spojena. Telesa so se razdvojila, oblekla razmetano obleko. Stekla sta v hodnik, na vratih sobe zadnji poljub i izginila vsak za svojimi vrati.
OdÅ¡la je zgodaj, ni spala. VraÄale se je možu, hÄerki.
Dolgo je ležal, brez misli, vonj telesa noÄi je poÄasi izginjal. PoÄasi se je spakiral in odÅ¡el domov. Ženi ni otrokom je nosil darila.
Po dolgih letih:
Ko so rože risale nad posteljo, ko je temo razsvetljevala sveÄa, v dveh razliÄnih mestih, dveh razliÄnih deželah.
V nekem mestu, v stanovanju, v sobi z veliko posteljo je sedela ženska. V rokah je imela majhen zvezek. Brala je dnevnik svoje mame. ZaÄudenje se je risalo na obrazu. OÄi so se zaustavile na vrstici Å¡t 8. NoÄ z nepoznanim. Na koncu vrstice kljukica. UresniÄena želja. Listale je po zvezku iskal zapis. Ni ga bilo. NasmeÅ¡ek na licu je zamenjal izraz zaÄudenja. V spominu je naÅ¡la kdaj se je to zgodilo. Spremenilo se je takrat v družini. Mama je bila vesela, starÅ¡a sta spet hodila ven, spet sta se smejala. To je bilo ko mame nekaj Äas ni bilo.
V drugi deželi, v drugem mestu, v veliki stavbi par. MoÅ¡ki in ženska starejÅ¡a, gledata notes – blok. Prva stran. Nekoliko zapisov. OÄe sem sina. Rodila se je pikica. Nekaj kariernih toÄk. Nepozabna noÄ z NN. Ostal sem sam.
Nista razumela zapisa Nepozabna noÄ z NN. StarÅ¡a sta se zelo razumela, nista vedela za probleme. Mama je odÅ¡la prva, nepolno leto za njo Å¡e oÄe.
Iskala sta zapis. Nista ga naÅ¡la. Ena stran je bila prazna. Brez zapisa, samo zalepljen las rdeÄe barve. A mama je bila Ärna.
By Timeonmayhand