Mo

Zbudili sta me dve stvari: vonj po sveže skuhani kavi ter
topla dlan, ki me je božala po obrazu in zaradi katere si nisem
upal odpreti oči.

Sprva sploh nisem vedel, ne kje sem, ne kaj
se dogaja, dlan pa je drsela niže in niže, dokler je nisem, ko je
zašla že malce prenizko pod moj trebuh, zgrabil z roko in šele
takrat sem odprl oči. Na robu postelje je sedela Mojca, rasna
blondinka, ki so jo klicali Mo.

“Nič se ne boj, Bing,” se je veselo zasmejala, “le malce bi
ga rada pobožala.”

Še vedno omotičen od spanja, sem se dvignil v sedeč
položaj in ji velikodušno dovolil, da si je izpolnila vročo
željo.

“Uh,” je, tipaje ga po vsej dolžini, občudujoče dahnila, “to
okamnelo čudo je pa zelo, zelo obetajoče! Odšla bom pod
prho, ti pa si tačas privošči kavico in cigareto.”
Pri zadnji besedi me je Mo nesramno odkrila, si ga nekaj
časa občudujoče ogledovala, potem pa se je sklonila in mu
dala sesajoč poljub. Enega tistih, ko dobiš občutek, da se boš
od vsega lepega enostavno razblinil. Potem ga je z glasnim
cmokom izpustila iz ust, ga Å¡e malce podrgnila in vstala.

Kar tako – meni nič, tebi nič, pa hop v usta! sem si mislil.
Ne da bi jo vsled njenega početja obsojal ali ji, bog ne daj, kaj
zameril, daleč od tega. Krasna punca je bila že kar dolgo
polnoletna in je vedela, kaj počenja. Ozrl sem se navzdol.
Moja erekcija je v njenih ustih prešla v tako eksplozivnopokončno
stanje, da sem se kar malce ustrašil. Očitno imam
bikovsko srce, sicer bi me že večkrat zadela kap, še posebej v
zadnjih Å¡tiriindvajsetih urah, sem pomislil. Res sem dober!
Ampak ona … ona je bila še veliko boljša.

Vklopila je glasbo, tiho, sentimentalno glasbo, in se začela
v zapeljivem ritmu nekega latino songa vzburljivo počasi
slačiti.

Moram reči, da je reč obvladala do vseh potankosti, da
je pri tem neprikrito uživala in da je mene ob božanskem
prizoru razganjalo kot prenapihnjen balon. Kazala mi je hrbet.
Lep, nad širokimi boki čudovito usločen hrbet, spodaj pa je
bilo njeno telo zaokroženo do popolnosti in tako brezhibno
gladko ter pri vsakem gibu tako poželjivo drhteče, da sem
sline, ki jih je povzročila sla, komaj sproti goltal. Ko se je
izzivalno migajoč z boki odzibala do vrat kopalnice, od koder
mi je s prsti poslala poljub, sem bil že na tem, da izpustim
grešno dušo in se s sliko njene prečudovite golote, razpršeno
v nirvani sladke večnosti, mirno preselim v vice. Ma kakšne
vice – za tisto, kar mi je nudil pogled in kar sem od tega
pogleda v domišljiji pričakoval, bi se spustil tudi v najbolj
vroče sobane pekla. Uh, kakšna ritka!

Zakaj se med nervoznim prižiganjem cigarete nikakor
nisem mogel spomniti barve njenih oči, si lahko kar mislite.
Potem pa me je nenadoma vrglo iz postelje. Planil sem v
kuhinjo in hitro, kar iz steklenice, spil najmanj deci in pol
whiskyja. Bil sem gol in tako hudo napet, da mi je vleklo
kožo s hrbta. Nazaj v posteljo sem se vrgel ravno v trenutku,
ko se je, z angelskim nasmeškom Cameron Diaz na ustnicah,
vrnila iz kopalnice.

“Ne spraÅ¡uj me, kako,” je rekla, ko se je gola ustavila tik
ob postelji, “toda vem, kaj si včeraj, pred svojim odhodom iz
vile, naredil naši Mojci. Videti je bilo zares enkratno in čutiti,
bojda, naravnost nepojmljivo.”

Z rokama ob bokih in visoka okrog meter osemdeset, jo je
v rahlem razkoraku sunila malce naprej in mi omogočila, da
sem se z nabreklim rožnatim vršičkom, ki je žarel iz mično
gladkega mednožja, soočil od blizu.

“Kaj pa, recimo?” sem se, vedoč, da jo bo zavlačevanje Å¡e
bolj razvnelo, naredil malce neumnega.
“Saj veÅ¡,” je rekla s Cameron Diaz nasmehom in z desno
nogo stopila na posteljo. “Zajavkal si ne ter padel na kolena.
S tistim, kar si ji med nogama počenjal potem, pa bi si gladko
zaslužil Oskarja za jezikanje stoletja.”

Zajavkal! sem rahlo užaljeno pomislil, vonj po njeni vlažni
koži pa mi je nenadoma osušil že itak suhi ustnici. Ne vem
sicer, kako se je to zgodilo, a kar naenkrat je klečala nad
menoj, njeni dlani sta se znašli za mojim vratom, moj jezikon
pa je gladko zdrsnil, kot se mi je zazdelo, med vlažne in
dehteče liste komaj vzbrstele vrtnice. Če sem kdaj rekel, da v
tem pogledu moja domišljija ne pozna meja, potem moram
priznati tudi to, da je bila Mo vsaj tri svetlobna leta pred
menoj. Bila je kot žareči plameni, ki požirajo vesolje. Trajalo
je le droben hip in že sva se znašla sredi vojne zvezd, sredi
bliskov in vrtincev, kjer sta čas in prostor postala eno, zavest
pa je preskočila mejo domišljije in se znašla v svetu najslajših
čudes. Ah, kaj vse lepega mi je delala in počela, jaz pa njej; v
vse tisto mogoče in nemogoče sva se spuščala brez konca in
kraja.

Na koncu, čez celo sladostrastno večnost, ko je bila očitno
le potešena, a se je še vedno poigravala z mojo, priznam, da
nič več tako okamnelo moškostjo, sem se počutil kot rjuha, ki
so jo pravkar potegnili iz centrifuge. Počutil sem se čudovito,
prekrasno, a bil sem na psu, scuzan do amena, česar pa k sreči
ni opazila.

“Silak si, da malo takih,” mi je Å¡epetaje priznala z ugrizom
v uho. “NaÅ¡a Mojca bo nad tvojimi veščinami navduÅ¡ena.”

“Pa … ona ve za to … mislim, zate?” sem vpraÅ¡al ter jo
poljubil na še vedno trdo nagrbančeni bradavički.
“Jasno, da ve!” se je zasmejala, kot da bi za to vedel cel
svet razen mene. “V tem oziru smo res prave prijateljice.”
Lepo, sem si mislil, čedalje lepše, naravnost čudovito. Ni
mi bilo jasno le to, koliko časa bom s tremi nimfami vzdržal,
kajti v to, da je v izmenjavo zanimivih moških vmešana tudi
Mojca, ki jo sicer kličejo Draga, sploh ni bilo dvoma.

“No, pa povej, katera od nas treh ti je najbolj vÅ¡eč?” me je
nenadoma presenetila s hudo kočljivim vprašanjem.
Vprašanje je bilo zame vse prej, kot zdravo, kajti tisti, ki bi
mi bila najbolj všeč in bi se za to po nerodnosti razvedelo, bi
ostali dve, najglobljemu prijateljstvu navkljub, zavidali, s tem
pa bi prišel v nemilost. V preblisku modrosti sem se odločil,
da mi bodo najbolj všeč kar vse tri Mojce. Bile so, kot bi jih
prineslo iz opojnih meglic na grešnem Olimpu, in bile so si
tako različne, da med njimi kakšna primerjava sploh ni bila
možna. Kakor koli, ni ga čez diplomatski pristop, vsaj ne v
kriznih situacijah.

“Vsekakor si to ti, draga Mo,” sem ustrelil kot iz topa, “Å¡e
posebej pa sedaj, ko si me spoznala s slastmi nebeških vrtov.
Poleg tega, da se zdiš kot kakšna boginja z Olimpa, misliš,
kot doktor znanosti, tvoje telo pa je tako neznansko lepo, kot
bi si ga izmislil mojster Michelangelo, in kaj naj ti še rečem.

Tega, da sem s teboj užival, kot še nikdar v življenju, sploh
nima smisla posebej poudarjati. Spominjaš me na angelsko
Cameron Diaz, ta vroča punca pa mi je Å¡e posebej pri srcu.”
“Uh,” je dahnila in se dvignila v sedeč položaj, “z jezikom
pa res znaÅ¡, in to na vse načine.” Potem je bila kar naenkrat
na meni in me potopila v strasten poljub. V nasmehu, potem,
ko je vstala in se radovedno zagledala v mojo izmučeno, a
nadvse srečno malenkost, je bila Cameron Diaz, in to je bila
tudi potem, ko mi je gola obrnila hrbet in igrivo odlebdela
skozi prostor.

Odšla je v kopalnico, jaz pa sem se odvlekel do kuhinje ter
si natočil spodobno mero whiskyja. Počutil sem se kot ožeta
cunja, a srečna in zadovoljna cunja, in če pregovor sekira mu
je padla v med ne bi bil že izmišljen, bi si ga prav gotovo v
tistih blaženih trenutkih izmislil jaz.

Whisky sem spil kar na dušek, si natočil še enkrat ter se še
vedno gol vrnil v spalnico, kjer je bila Mo že skoraj oblečena.
V salonarjih z visoko peto je bila precej višja od mene. Vzela
mi je kozarec iz roke, se mi zamišljeno zazrla v oči in v enem
požirku spila skoraj polovico whiskyja. Vse, kar je počela, je
počenjala graciozno in to me je silno vzburjalo.

Objel sem jo okrog pasu, potem spustil dlani na mehki oblini ritke, ju
malce pognetel in začutil, da se mi dogaja vstajenje.
“VeÅ¡ kaj, Bing?” je rekla, ko mi je, rahlo sklonjena, dala Å¡e
en vroč poljub za slovo in sem pri tem začuda le opazil, da
ima čudovito modre oči. “ÄŒe bi imela čas, bi si te … ah, nič
… boš videl jutri zjutraj. Moram odpreti bar, sicer bo prišlo
do javnih izgredov.”

Poiskala ga je s prsti, ga stisnila v dlan ter malce podrgnila
in ko je že otrdel zdrsnil iz njene vroče dlani in sta se njeni
ustnici odmaknili od mojih, sem sopeč hlastal za zrakom.
Potem je kar naenkrat ni bilo več.

Stopil sem do okna in opazoval, kako le za silo oblečena v
črno ultra mini krilo ter prosojno čipkasto bluzico vzburljivo
vinsko rdeče barve odhaja skozi jesensko obarvan vrt, sem v
javne izgrede popolnoma verjel. Res krasna ženska! Ob njej
se je veneči vrt spremenil v prispodobo cvetočega raja.
Saj se zdi kot angel, sem pomislil, … trije angeli so,
bingovi angeli! Jebenti, res sem dober, vsak dan boljši!

B. Grant