Zadnja noč

“Lecgov, Francika!” je nenadoma poskočil Nori Leo. “Večer je že in čas za akcijo! Si dobro posluÅ¡ala? Obdelati morava poučno snov iz tistega kurbirskega motela Congress Inn! Kaman, bejbi!

Å la se bova drobna ugodja in vse tiste obline, ha ha ha, vidva pa brez neumnosti, preklete kurbe!”

Lopnil jo je po riti, da je glasno tlesknilo, ji premečkal melonasta
joška, uprizoril kratek chicken dance show, potem pa z mize pograbil cigarete, in med francinim cvilečim vreščanjem sta se odsmejala v hišo, kjer se je tik za tem začela divja jaga, vsaj slišalo se je tako.

Laura in Dino sta ostala sama. Večer je bil blag in vrt je prijetno
dišal po pokošenih travah, pa tudi po njej, ki mu je okobal sedla v naročje ter ga začela utapljati v poplavi strastnih poljubov. Njegovi roki sta zdrseli po gladkih stegnih navzgor ter si utrli pot do živahne ritke.

“Uh, Dino,” mu je dahnila v uho, “greva raje gor, če ne mi bo priÅ¡lo kar tule in takoj.” “Pa naj,” se je nasmejal.
“Potem mi jih pa sleci,” je rekla in vstala.

Ni si dal dvakrat reči in nekaj trenutkov zatem je imela na sebi le še ohlapno srajco, ki ni mogla skriti vzburljivih čarov pristriženega čopka sramnih dlačic. Zdrsel ji je z dlanema od kolen do bokov in čez vitek pas do majhnih, a jedrih dojk. Poigral se je z nagrbančenima bradavičkama ter se počasi vrnil do bokov in zamesil okrogla hlebčka deviško gladke ritke. Potisnil jo je še malce bolj k sebi in jo s koleni prisilil v razkorak, vzburjena Laura pa mu je v napetem pričakovanju
položila roki na ramena.

Ne vem, če je opisovanje intimne situacije med vzburjeno žensko in še bolj vzburjenim moškim primerno za javnost, a tokrat bom iz nekih povsem določenih razlogov šel prav do konca, kajti za razliko od tistih človeških dejavnosti, ki druge pripeljejo v pohabljenje in smrt, se mi tisto, kar sta počela onadva, zdi kot nebesa v primerjavi s peklom. Bila sta normalna in počela sta nekaj naravnega, tisto pa je bilo v njunem čutnem zanosu čudovito. Dino ji je nagajivo pokuštral krzence, ki se je izzivalno bohotilo na vzburljivo izbočenem gričku
ljubezni, pri čemer je boke potisnila še malce bolj proti njemu.

Način, kako pohotno in neučakano mu jo je nastavila, je podžigal njegovo slo do meja nevzdržnega. Malce jo je pognetel v pesti, da jo je v silnem ugodju dvignilo na prste, potem pa jo je narahlo razmaknil s palcema, jo nekaj časa pohotno opazoval in jo tako razprto, v pričakovanju naslade vlažno, blago potisnil navzgor ter ji dal občutiti toploto svojih ustnic in jezika. Nohti, ki so se zapičili v njegova ramena, so mu dali vedeti, da igra na pravo struno.

Igral je toliko časa in tako virtuozno, da je začela ječe vzdihovati in sopsti, jo v igri bokov vrteti sem ter tja,
in ko so mu njeni nohti dali čutiti, da je že tik pred zdajci, je svoji
dlani preselil na hlebčka drhteče ritke, jo potisnil proti sebi ter jo z igro jezika popeljal v orgazem, po katerega sladostrastnih krčih se je nemočno sesedla v njegovo naročje. Ovila mu je roki okrog vratu, se stisnila k njemu in si med prameni skuštranih las dala duška sladkim poljubom.

“Uh, Dino,” mu je čez nekaj časa Å¡epnila v uho, “zakaj te nisem srečala že prej, vse bi bilo drugače.”
Vse bi bilo drugače, je pomislil, a rekel ni nič. Bila je pijana od vina, pijana od krčev naslade, malce pa tudi od pomladi in omamnih vrtincev postorgazmične sreče, skupne prihodnosti pa ni bilo, zato tudi preteklost ni imela pomena.

Štela je le njuna sedanjost, sedanjost pa je bila po doživetju najslajšega, kar je bilo človeku danega, v še vedno trajajoči slasti brezčasna. Bili so trenutki sreče za njo, ki je nenadoma spoznala, da ni najbolj nesrečno bitje na svetu, in bili so trenutki sreče zanj, ker mu je bilo dano delati ji lepe reči, ob njej pa jih je doživljal tudi sam.

Medtem, ko jima je prižigala cigareti, ji je privzdignil srajco ter ji narahlo posesljal vzburjeni bradavički, potem pa srajco zopet spustil navzdol, da je pokrila golo ritko.

Dala mu je prižgano cigareto, iz svoje potegnila globok dim ter začela v prazna kozarca natakati vino.

Pri tem se mu je z resnim obrazom zagledala v oči, kar ga je nehote spomnilo na neko učiteljico.
“Mogoče sem res premlada, da bi ti solila pamet,” je rekla, “a, če te bo vzela takega, kakrÅ¡en si, potem boÅ¡ lahko prepričan, da je prava.

To bo trden dokaz, da ji gre le zate in nič drugega.”
“Prav imaÅ¡,” je odgovoril, “če bo tako, potem je prava, a Å¡e vedno
mi ni vÅ¡eč, da sem tak bednik.”

“Ti že nisi bednik,” se je zasmejala z Meg Ryan ustnicami, “ampak
pustiva to. RajÅ¡i nazdraviva s kozarčkom vina, potem pa te bom Å¡e zadnjič izkoristila za, kako si se že izrazil … a ja, za najino sanjsko potovanje po nebeÅ¡kih planjavah. Jutri se vračam domov.”

“No, vidiÅ¡, kako lepo se stvari na tem svetu urejajo kar same od
sebe. Morda se je tvoj zmedeni fant, ki ne ve, kaj bi storil, medtem že premislil in te tačas obupano išče naokrog.”
Napolnila je kozarca in odložila steklenico na mizo, potem pa ga je objela okrog vratu ter ga pogledala v oči od blizu.

“Priložnost bo dobil, ampak silila ga ne bom,” je rekla. “Po najinem nočnem pogovoru vidim reči v povsem drugačni luči, a pustiva to … imejva se rada, saj veÅ¡ … Å¡e zadnjič.”
Rada sta se imela, še preden sta uspela priti do kopalnice. Hotela je vstati, a ko je bil že skoraj zunaj, ji je bilo nenadoma preveč lepo, da bi se kar tako ločila od njega. Zopet se je spustila nanj, se stisnila v njegov objem in v počasnem ritmu pojahala večnosti naproti.

Bila je strastna punca z bujno erotično domišljijo in Dino je bil prepričan, da se bo fant, ki si ga je delila z najboljšo prijateljico, na koncu le odločil za njo. Njuna razkrivanja pogledov na življenje so mu razodela tudi to, da je Laura eno tistih deklet, s kakršnimi bi se dalo brez pretresov zdržati tudi do konca življenja. Bila je lepa in ljubeča, znala je tudi odpuščati, poslušati in misliti, to pa je bilo poleg ostalega, kar jo je
delalo izjemno, več kot dovolj.

Morda je za taka spoznanja potrebno doživeti vsaj petdeset let in to … kakor koli, Laura je, izčrpana in zadovoljena, zaspala v svoji sobi, kamor jo je odnesel na rokah. Po izkušnji z njim, to je rekla, ko je odhajal, je točno vedela, kaj in kako v prihodnje.

Najmanj, kar je lahko v mislih storil za njo, je bilo, da ji je zaželel
veliko sreče v življenju. To, da bi bila srečna, si je res zaslužila.

B. Grant