Objavil/a admin in ErotiÄne zgodbe
Slovo
MetuljÄica je elegantno kleÄala ob Gospodarju in mu s prsti nežno drsela po koži, ki je bila Å¡e vlažna od vroÄega ljubljenja. Izdatno si jo je privoÅ¡Äil ob koncu seanse v zanesljivem ritmu tri globoke in dva plitka. Zdaj ga je ljubkovala tako kot je On imel najraje in kot je po njegovih besedah znala samo ona. Gospodar, ki ji je pomenil vse na svetu, ki ji je v zadnjem hipu podal roko, jo potegnil iz brezna propada in jo vzgojil v brezhibno sužnjo. Zdaj nikakor ni veÄ razumela svojega življenja, kakrÅ¡nega je živela, preden je sreÄala Njega. Dvajset izgubljenih let je pomislila. Ne, to ne bi bilo poÅ¡teno do nje, se je zdrznila, saj je bila Å¡e otrok. Pet izgubljenih let se je strinjala sama s seboj in ga Å¡e naprej nežno gladila s pomirjujoÄimi gibi.
DanaÅ¡nje dogajanje je poteklo kot v sanjah. Vsega je bilo dovolj. Gospodar je vznemiril njena Äutila do skrajnosti in jo s spretno uporabo orodij popeljal do toÄke, ko je dojemanje postalo samo Å¡e boleÄina pomeÅ¡ana z neskonÄnim užitkom. Hvaležna mu je bila za to. Njeno telo se je zdaj umirjalo in poÄasi prehajalo nazaj v normalno stanje. Služila mu je kot popoln instrument na katerem je udejanjil svojo domiÅ¡ljijo.
Preobrnil se je na hrbet in se prepustil nežnim dotikom njenih dlani še s prednje strani. Po nekaj minutah, videla je, da je globoko zatopljen v lastne misli, ji je zadržal roko. Takoj je ubogljivo obmirovala.
»VeÄ kot pet let mi zvesto služiÅ¡,« je spregovoril z zamolklim, od ugodja, in notranjih Äustev obarvanim glasom. Å e vedno jo je držal za roko, kot bi hotel poudariti tudi osebno vez med njima, ki se je v tem Äasu spletla.
»Da, moj Gospodar,« je v skladu z ritualom ogovorila. Temu ni bilo niÄesar dodati, niti odgovora od nje ni priÄakoval. Nekaj Äasa sta obmirovala, ujeta v trenutku in v lastne misli. Gospodar in njegova sužnja v igri, ki to že nekaj let ni bila veÄ, ampak se je spremenila v življenje samo. Združena v simbiozi, ki je pogojevala njun obstoj. Brez nje tudi Gospodar ne bi veÄ obstajal.
»Je na tem svetu sploh kaj, Äesar ne bi naredila zame?« se je med vpraÅ¡anjem obrnil na bok in se zagledal v ob njem kleÄeÄe dekle. Spustil je njeno dlan in jo pogladil po razpuÅ¡Äenih, nekoliko zmrÅ¡enih rjavih laseh, se s konicami prstov poigral z obroÄkom na prsni bradavici, ki se je takoj postavila pokonci.
MetuljÄica je ob dotiku rahlo zadrhtela. Njeno telo je bilo Å¡e vedno vznemirjeno in je silovito odgovorilo na ponoven dražljaj.
VpraÅ¡anje jo je presenetilo, saj sta odgovor že dolgo poznala oba. ZaÄutila je, da se morda v ozadju skriva nekaj veÄ. Preverjanje se nikoli ni zdelo potrebno in kot tako nenavadno. Gospodar je zdaj zahteval potrditev.
»Vse bi naredila za vas, moj Gospodar,« je ponižno odgovorila. Ponovno je zadrhtela, kajti v nji se je zaÄela razraÅ¡Äati napetost priÄakovanja.
»Ogrni se z rjuho.« Gospodar je opazil njeno drhtenje.
MetuljÄica se je ubogljivo zavila v temno rdeÄo satenasto tkanino. NikakrÅ¡ne besede kot, ‘saj me ne zebe, ni potrebe’ ali ‘v redu sem,’ ji niso priÅ¡le na misel. Navodilo je bilo nedvoumno in kot takega ga je takoj izpolnila. Tako je bila nauÄena.
»Veliko lahko zaobjameÅ¡ z besedo vse. Življenje samo, Äe že ravno hoÄeÅ¡,« je pokomentiral njen odgovor.
Zdaj je bila že popolnoma prepriÄana, da so ti stavki samo uvod v nekaj, kar bo sledilo v naslednjih minutah. Morda neobiÄajen ukaz, vznemirljiva zahteva, izbruh Gospodarjeve domiÅ¡ljije, ki jo bo ponesla na svojih krilih, ali pa samo pomoÄ njegovim sorodnikom pri organizaciji piknika. ‘Vse’ je bilo obÅ¡irno kot vesolje, nekaj, Äesar se z mislimi nikakor ni dalo v celoti zaobjeti. O tem se je v celoti strinjala z njegovim komentarjem.
»Čas je za spremembe,« je spregovoril.
Zdaj je bila vesela, da je zavita v toplo tkanino. Njegov glas je bil hladen in resen. »Za nekaj Äasa boÅ¡ odÅ¡la služit drugemu Gospodarju.«
Srce ji je sredi utripa za hip obstalo. Kakor so ji v glavi odzvanjale njegove besede, tako je njeno telo postalo popolnoma otrplo. KonÄno je lahko ponovno zadihala. Previdno je zajela sapo, srce ji je zopet zaÄelo normalno biti.
»Drugemu Gospodarju,« je zaÅ¡epetala. MogoÄe je razumela narobe, se je za kratko sekundo vdajala slepemu upanju, dokler ji niso njegove besede potrdile sliÅ¡anega.
»Da. Gospodarju Yannu.«
»Yannu?«
Stotine misli ji je v trenutku preletelo glavo in zaÄutila je, kako se ji želodec vozla v brezobliÄno kepo.
»Saj ga že dolgo poznaš,« je na kratko pribil Gospodar.
»Yann je že star,« ji je hipoma uÅ¡el stavek, sama ni vedela od kod in Äemu bi bila njegova starost zanjo sploh pomembna.
»Gospodar Yann,« jo je zdaj že popravil. PrviÄ, in samo takrat, in samo zaradi preseneÄenja, ji je spodrsljaj blagohotno odpustil. »Ravno zaradi tega te bo Å¡e toliko bolj potreboval.«
Res je bil star in Å¡e nekoliko nor po vrhu vsega, so jo spreletavali spomini. Enkrat so se sreÄali na neki skupinski senasi in nekaterih stvari, ki so se takrat dogodile med njimi, res ne bi želela prav kmalu ponovno doživeti. Tudi na kavo je že kdaj priÅ¡el, kadar se je zadrževal v Ljubljani.
»Služenje njemu te bo še bolj definiralo kot sužnjo,« jo je skušal nekako potolažiti, kar je bilo zelo prijazno od njega.
»Ampak jaz sem zavezana Vam,« se je oprijemala vsake rešilne bilke, ki so bile glede na njun odnos v tem primeru posejane zelo na redko.
»Zavezana si, da izpolnjujeÅ¡ moje ukaze in želje. Nekatere celo prej kot jih izreÄem,« ji je nekoliko nagajivo pomežiknil, a se v celoti zavedal njene stiske. Polglasno je zavzdihnil. Težki Äasi vsem nalagajo težke preizkuÅ¡nje.
»Da, Gospodar,« je povesila pogled in ponižno sklonila glavo.
»Gospodar Yann je prijazen in dobro situiran gospod. Celo lasno podjetje ima. Glede na njegova jesenska leta te bo v glavnem pustil pri miru.« Nasmehnil se je in skuÅ¡al dodati Å¡e nekoliko veÄ humorja v svoje besede:
»Nekaj let poÄitka ti bo dobro delo. Življenje ti do zdaj ni prizanaÅ¡alo. Tudi jaz sem bil velikokrat precej neprijeten.«
»Raje bi ostala z vami. Vi ste moj Gospodar.«
Vedela je, da njeno ugovarjanje zdaj že presega vsakršno mero nenapisanih pravil, ki so vodila njun odnos. Samo upala je lahko, ga s takim obnašanjem ne bo vznemirila. Tega si ne bi nikoli mogla odpustiti.
»Tudi jaz bi marsikaj raje. VeÄina želja se nam nikoli ne uresniÄi. Sicer pa bom ostal tvoj Gospodar. Za vedno. Naj te to ne skrbi. Pri Yannu boÅ¡ samo zaÄasno, oziroma dokler bo tako želel. S služenjem njemu v resnici služiÅ¡ meni.«
Previdno se je oprijela Å¡e zadnje bilke. Njena predanost Å¡tudiju in uspehi so ga niÄkolikokrat razveseljevali, njej pa vlivali spodbudo.
»Rada bi se še naprej šolala …«
»DiplomiraÅ¡ lahko tudi v Mariboru. Magisterij boÅ¡ lahko opravljala tam. Ljubljana vendar ni srediÅ¡Äe celotnega sveta.«
MetuljÄica je v stiski obmolknila. VsakrÅ¡na nadaljnja diskusija bi postala že neokusna in bi presegla dovoljeno mero. Gospodar je vedno vedel, kaj je zanjo najboljÅ¡e in prepriÄana je bila, da to zagotovo ve tudi tokrat. Veliko bolje kot ona. Ni Å¡e priÅ¡el Äas, da bi lahko ponovno zaupala lastnim odloÄitvam. Do zdaj so ji prinesle samo trpljenje in kot zakleto so se vedno vse izkazale za napaÄne. Nekatere takoj, druge po nekaj mesecih. Iz leta v leto je tako nadaljevala. Iz slabega na Å¡e slabÅ¡e. Dokler ni spoznala Njega. Zavedala se je, da v zadnjem trenutku. Njeno življenje je zdaj pripadalo Njemu, bila je njegova stvaritev.
»Izkoristi vikend za pakiranje, odpeljeva se v nedeljo proti veÄeru,« je doloÄil.
S solznimi oÄmi je Å¡e zadnjiÄ preletela sobico z delovno mizo pri oknu, majhno kuhinjo, pogladila stranico postelje v kotu, ki brez rjuh in odej zdaj ni veÄ delovala tako udobno kot prej. V predsobi se je prebila preko kartonastih Å¡katel, ki so vsebovale vse njeno imetje in Å¡e enkrat vstopila v kopalnico. Z mlaÄnim curkom vode si je umila obraz in takoj za tem ugotovila, da so vse njene brisaÄe že spakirane. Za silo si je popivnala obraz s toaletnim papirjem in si pred ogledalom ponovno nekoliko uredila bežeÄa pramena las.
Gospodar je bilo toÄen, kot obiÄajno. Brez odveÄnih besed sta znosila borno prtljago v avto. Videlo se je, da mu ni bilo do govorjenja, loÄitev je prizadela tudi njega. Dolgo sta se molÄe vozila proti Mariboru.
»NiÄ hudega ti ne bo,« jo je potolažil, a mogoÄe so bile besede v resnici namenjene njemu samemu. V temni notranjosti avtomobila je najprej prikimala. »Saj vem,« je tiho dodala Å¡e besede.
»Prihajala boš na obiske v Ljubljano. Dogovorjeno je tako.«
»Hvala,« je s stisnjenim glasom zašepetala v smeri proti njemu in z vso silo skušala zadržati solze in napad žalosti, ki so ga sprožile njegove besede.
Ni se velikokrat vozila v Maribor, a v spominu je vseeno imela, kako dolga je vožnja do tja. Ta veÄer sta prispela v na cilj kot bi mignil.
»Sva že tu,« je to potrdil tudi On.
HiÅ¡a, v kateri bo morala živeti od zdaj naprej, je stala na obrobju mesta. Velika parcela z vrtom in ogromnim dvoriÅ¡Äem, ki so ga nocoj poleg prižganih dvoriÅ¡Änih luÄi osvetljevale Å¡e luÄi Gospodarjevega Audija.
Yann je v kavbojkah in modri majici kljub pomanjkanju las in starostnimi gubami, ki so mu prepredle obraz, deloval mladostno. Vsi trije so hitro zložili njene stvari v garažo.
»Jutri boÅ¡ urejala in se vseljevala. Cele dneve Äasa boÅ¡ imela,« je doloÄil njen prihodnji novi Gospodar, ko so se pozdravili ob prihodu, in jo je na kratko objel. Bilo ji je prav. Iz kartonastih Å¡katel je vzela samo nekaj osnovne kozmetike in upala, da bo zadostovalo za nocoj.
Zgoraj v bivalnih prostorih, hiÅ¡a je bila opremljena v temnem rustikalnem slogu, se je na ukaz Gospodarja odpravila kuhat kavo. Medtem ko je Äakala, da zavre voda, ji je pogled begal po bogato opremljeni kuhinji. KakÅ¡na razlika med to hiÅ¡o in njenim skromnim stanovanjem, ki ga je najemodajalec opremil samo s starim Å¡tedilnikom in pomivalnim koritom. In dnevna soba! Globoki usnjeni fotelji, po tleh bogato debele preproge. Stisnilo jo je pri srcu. Kljub vsemu razkoÅ¡ju, ki se je sicer nevsiljivo kazalo na vsakem koraku, je ljubila svoje malo in skromno stanovanje, ki ji ga je najel On. Dovolj je bilo zanjo. Samo njen prostor, kjer je naÅ¡la samo sebe, se postavila na noge in se pod Njegovim skrbnim nadzorom hvaležno preobrazila v popolno sužnjo.
Ugreznjena v mehko usnje je pila kavo skupaj z njima in prisluÅ¡kovala pogovoru. NiÄ, kar bi zadevalo njo, niti to ne bi bila njena stvar. Oba Gospodarja bosta veliko bolje skrbela zanjo, kot je to sposobna ona sama. Tega se je zavedala ves Äas in to si je med izgubljenimi leti tudi sama veÄkrat dokazala.
»NihÄe ne bo kaj dosti spal nocoj,« je pripomnil Gospodar Yann. »Zelo moÄno kavo si nam skuhala.«
»Ravno prav za noÄno vožnjo proti Ljubljani,« se je nasmehnil Gospodar Borut. Kako lep nasmeh ima moj Gospodar, jo je spreletelo in v naslednjem hipu že spoznanje, da je naredila napako.
O moj bog, kako njen Gospodar, se je opomnila. NiÄ ni njenega. Za nekaj sekund je stisnila pesti ob spodrsljaju, ki se ji je na sreÄo tokrat pripetil samo v mislih.
»Nocoj se ne boÅ¡ vozil nikamor,« je doloÄil gostitelj. »Eno vožnjo na noÄ imaÅ¡ popolnoma dovolj. Glede na popito kavo in ker nam vsem ni do spanja, se lahko nekoliko pozabavamo v spodnjih prostorih.«
Ob namigu, nobenih besed za to ni bilo potrebnih, je postavila skodelico na klubsko mizico in odložila oblaÄila. Gospodar je vstal in ji okoli vratu pripel temno rdeÄo ovratnico, ki se je v celoti ujemala z njenimi zelenimi oÄmi. Nanjo je pripel tanko jekleno verižico.
Yann je vstal.
»Čudovita je,« je z zategnjenim glasom spregovoril, ko si je ogledoval golo, mirno stojeÄo mladenko s pobeÅ¡enimi oÄmi.
»Popolna,« je potrdil gost in mu simboliÄno izroÄil držalo verižice. »Zdaj je tvoja.«
S pogledom skromno uprtim v tla jima je sledila po stopnicah navzdol. Å e ena noÄ brez spanja, ko bo lebdela na oblakih domiÅ¡ljije, je bila pred njo. ZaÄutila je toploto, njeno telo se je zaÄelo prebujati v priÄakovanju in globoki hvaležnosti, do njega, ki jo je ustvaril.
Avtor »Najinega poletja« je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.
V priÄujoÄem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.
VeÄ o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:
https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858
Knjigo lahko zdaj naroÄite tudi po znižani ceni 25 € neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.