ÄŒrno Silvestrovanje

Lahko jočem? Tudi, če je Silvestrovo? Sovražim ga! Solze so mi kapljale na tipkovnico in telefon sem držala tesno ob sebi, da bi slišala, če bi poklical. Zmenjena sva bila, da se dobiva a on je raje popival okoli s kolegi. In jaz sem obupana čakala, da zvem kje je in odidem k njemu. Da ti povem, Andrej, navaden idiot si!

Čakala sem te ure in ure pa nisi prišel, klicala sem te na telefon pa se mi nisi oglasil, vabila sem te k sebi prek prijateljev a o tebi nisem slišala nič. Rekli so mi, da piješ za šankom in te ne vidijo. Jaz pa sem te začela sovražiti. Vedela sem, še preden si mi rekel, da bo tokrat drugače, sem vedela, da me boš razočaral.

Da boš name pozabil takoj, ko boš zavohal žur. Čakala sem te, prejokala minute, ki so se spreminjale v ure ter se zvijala od bolečin v prsih. Upala, da nisem noseča na ta prekleti dan. Predstavljala sem si, kako se poljubljaš z drugo in kako plešeš ob njenih prelepih bokih, kako se stiskaš ob njene prsi in občuduješ njene oči. Zakaj bi ob tem pomislil name. Slišala sem ognjemet in zvok udarjajočih kozarcev, smeh ljudi, ki so nazdravljali novemu letu in poljube zaljubljenih parov. Življenje nima smisla. In novo leto?

Dan kot vsi ostali, poln razočaranja in tegob. Zaspala sem v solzah in ni me ganilo, ko so pod mojem oknom pokali petarde in trobili z vuvuzelami. Spala sem novemu letu naproti, spremembi in novemu sovražniku – tebi!

A ko me je poklical brat, ki je bil s tabo v avtu in mi sporočil, da se je zgodila nesreča, sem obstala. Pravil mi je o nekih stvareh, neprimernih trenutkih, neprilagojeni hitrosti. Pravil mi je, da si mi kupil darilo in se ti je spraznila baterija od telefona, pravil mi je, da si hitel ker nisi hotel zamuditi in me razočarati.

Pravil je, da si mi posvetil zadnje besede in preko mojega brata poslal sporočilo. Dobila sem ga naslednji dan, krvavega in bolečega. Bela vrtnica s kapljami tvoje krvi in pisemce prilepljeno na majhni škatlici. Ljubim te, pogrešam te in želim si te. Od danes naprej bo drugače, ljubil te bom in se ti posvečal. V tej škatlici je darilo, prstan in vprašanje.

Me boš ljubila v dobrem in zlem, ko bom bolan in zdrav, ko bom siten in prijazen, ko bom družaben in zaprt. Boš nosila moje otroke, jih vzgajala v dobre ljudi? Boš moja žena? Reci DA in postal bom najsrečnejši moški na svetu.

In sedaj jočem za novo leto, ker se spominjam na ta dan in se preklinjam, sama sebe in se sovražim. Zakaj prekleto, zakaj sem te obsojala. Sovražnika imam -  sebe!