Objavil/a admin in ResniÄne zgodbe
To mora da je ljubav
Kako umira zakon? MogoÄe pride nekega dan tvoj najdražji do tebe in ti pove, da te ne mara veÄ? Ne, zaÄne se bolj po tiho. Nekega dne sliÅ¡iÅ¡, da je hiÅ¡a razmetana, potem ti drobna ptiÄka priÅ¡epne, da se ne posveÄaÅ¡ dovolj otrokom. NajveÄji glasnik tega je njegovo spanje na kavÄu. Izgovor: zaspal sem pred televizijo.
Izogibanje objemom in poljubom. VÄasih pride sredi noÄi v spalnico. Uleže se na svojo strani in ti obrne hrbet StiskaÅ¡ se k njemu, on pa niti roke ne premakne. PoÄutiÅ¡ se kot budalo.
Nekega veÄera ti razloži, da nima spoÅ¡tovanja do tebe. Ker vedno visiÅ¡ na na netu, bereÅ¡ knjigo, hiÅ¡a ni pospravljena, otroci so razpuÅ¡Äeni… Ti pa nemo gledaÅ¡ in požiraÅ¡ solze. MoÅ¡ki, ki ga imaÅ¡ najraje na svetu te ne spoÅ¡tuje. Kaj ti sploh ostane? Dva navihana otroka in služba petke in svetke. Tudi zaradi tega sta se že prepirala. ImaÅ¡ službo v dveh izmenah, delovni so tudi vikendi. Kolikokrat ti je že vrgel pod nos, da najdi drugo službo? Ne Å¡tejeÅ¡ veÄ. In ko mu poveÅ¡ nazaj, da te nihÄe ne bo vzel za stalno z dvema majhnima otrokoma, je konec debate. Enkrat si mu rekla, da tudi tvojih 600 evrov prav pride. Mirno je povedal, da on zasluži veÄ.
ObjameÅ¡ vzglavnik. SpomniÅ¡ se dneva kako sta se spoznala. Preko spleta. Živela raÄunalniÅ¡ka doba! Nekaj sta »zapela« na forumu in debato nadaljevala preko e- poÅ¡te. ÄŒez nekaj mesecev sta se sreÄala. KakÅ¡no glavo viÅ¡ji od tebe, Ärnolas in sam smeh ga je bil. Å la sta na pijaÄo, jasno, in zaprla dva lokala. ÄŒas je minil Äisto prehitro. Å e nekajkrat sta se dobila na pol poti. Med vama je bilo veÄ kot 100 kilometrov. Doma so opazili, da se nekaj dogaja. ProÅ¡nje za službo si poÅ¡iljala v njegovo mesto. Pred kratkim si se razÅ¡la z dolgoletnim partnerjem, do katerega nisi Äutila niÄesar veÄ. Tisto je bila veza na elastiko. Skupaj, narazen, skupaj, narazen in tako 7 let. Tvoji doma so seveda znoreli. Kako si mu lahko kaj takega naredila? ÄŒakaj malo, za zvezo sta potrebna dva. PaÄ ni Å¡lo. RazÅ¡la sta se v miru.
NekoÄ sta se dogovorila za izlet po hribih. Pobral te bo na železniÅ¡ki postaji. Ne veÅ¡ veÄ zakaj sta Å¡la najprej k njemu domov. VeÅ¡ pa, da te je odpeljal v svoje stanovanje in da hribov tisti dan nista videla. Vse se je zgodilo Äisto spontano. Stala si med vrati in naenkrat te je poljubil. Oh, kot bi se Eros spustil na zemljo. Nežno in strastno ob enem. NimaÅ¡ pojma kako si se znaÅ¡la na postelji. SpomniÅ¡ se samo tistega dela, ko si mu rekla naj se sprosti in uživa. Njegov komentar je bil, da tega Å¡e ni doživel, da bi mu katera ženska to rekla. O, ja… Äudovit dan je bil.
Å la sta na dopust skupaj. PlaÄal je on, ker je vedel, da si brez službe. Bil je najlepÅ¡i teden v celem življenju. Raziskovala sta lepote Slovenije in raziskovala sta sebe. Bila sta na kolesarskem izletu, pospeÅ¡il je in te na vrhu poÄakal na klopci. Vsa zasopihana si prilezla na vrh in mu podala nahrbtnik. Nekaj je brskal po njem in padel na kolena. Belo zlato in Ärn kamen. Ravno tak kot ti je bil vÅ¡eÄ. Vrgla si se mu v objem, on je Å¡e vedno kleÄal. V tistem se pripelje mimo avto. Trobili so in mahali, bilo ti je nerodno.
ÄŒas je tekel. Vikende si preživela pri njemu, Äez teden doma. Tam so pihali, ni jim bilo vÅ¡eÄ. HÄerka bo odletela iz gnezda. Malo dlje kot prej.
Ne veÅ¡ kdaj si ga pripeljala, da ga predstaviÅ¡. Vse kar veÅ¡ je to, da ga mati ni niti pogledala in je zaÄela kriÄati nate. OdÅ¡la si v svojo sobo in zaÄela metat stvari v potovalko. RazmiÅ¡ljala si katere dokumente vse potrebujeÅ¡, ko je potrkalo na vrata. PriÅ¡el je oÄe, pojdi gor k mami. Sedela je v spalnici vsa objokana. Strta, z rokami na oÄeh. Rekla si ji da bo on oÄe tvojih otrok.
Dobila si službo v njegovem kraju, odÅ¡la si od doma. Mati se veÄ mesecev ni pogovarjala s teboj. Å e dobro, da je bil oÄe pri pameti. Minilo je pol leta… ležala sta v postelji. VpraÅ¡al je, Äe si želiÅ¡ otroka. Prikimala si. Naslednje leto sta postala starÅ¡a malemu navihancu. Bila je poroka po vajinih željah. Preprosto in Äudovito. Vajino leto.
Dobila si drugo službo, tisto, ki jo imaš sedaj. Vmes je prišla še ena navihanka. Doma je kmetija, dela je dovolj. Služba v izmenah, otroci, kuhaj, pospravljaj.
Njegov vzglavnik stisneÅ¡ k sebi. IzgubljaÅ¡ se v spominih. Solze teÄejo, ne mara te veÄ. VeÅ¡, da nima druge, samo ne razumeÅ¡. TrudiÅ¡ se po svojih moÄeh. SreÄo imaÅ¡, da je tukaj njegova mati, ki pomaga. Malo popazi na otroke, kadar si v službi in skuha kadar delaÅ¡ zjutraj. TrudiÅ¡ se, da bi mu ustregla. A zaradi obilice dela zunaj, notri ni vse bleÅ¡ÄeÄe. Ravno vÄeraj je bil spet dan, ko ti je razložil, da niÄ ne delaÅ¡. ImaÅ¡ dopust, cel teden si doma in edini Äas, ki si ga vzela zase je bil dve uri pri frizerju. OÄistila si stanovanje. KoÅ¡ara za perilo je prazna, postelje preobleÄene, okna pomita….
Kar naprej nekaj prestavljaÅ¡, pa niÄ ni v redu. Pomagala si pri vlaganju zelenjave. Saj tistih sto kozarcev v dveh dneh ne Å¡teje niÄ.
V tem mestu imaÅ¡ samo eno prijateljico, a Å¡e s to ne upaÅ¡ veÄ na kavo. Nekaj Äasa nazaj si Å¡la v petek s sodelavci na pijaÄo. Zavleklo se je do pol dveh zjutraj. Nobenih neumnosti ni bilo, samo dobra družba in smeh. Ni bilo prav.. Å tirikrat si se mu opraviÄila, pa ni bilo v redu. Zdaj si samo Å¡e doma. V službo in domov. Nikamor veÄ. V treh mesecih si izgubila 15 kilogramov. Ko te vpraÅ¡ajo kako si shujÅ¡ala, v smehu poveÅ¡, da te mož sekira. MisliÅ¡ si pa svoje. PonoÄi ne spiÅ¡, do dveh zjutraj zlagaÅ¡ perilo, ko prideÅ¡ ob desetih zveÄer iz službe te vse poÄaka. Rekel je tudi, da on ne bo sesal in pomival, ker ti tega ne delaÅ¡, tudi on ne bo. V glavi tisoÄ misli. Å la bi nekam in nikoli veÄ priÅ¡la nazaj. Ampak tukaj sta dva mladiÄka. Potrebujeta te. Tudi babi bo vsak dan starejÅ¡a.
Zunaj je sonce, ti se pa vpraÅ¡aÅ¡ kam se je izgubilo tvoje. Ne veÅ¡ kam bi Å¡la, nimaÅ¡ nikamor. Služba je tukaj, vse tvoje ljubezni tudi. VÄasih se ti zdi, da se ti bo kar zmeÅ¡alo.
Imela si že Å¡karje v roki, samo en kratki rez, pa nekaj malo daljÅ¡ih. Ne pregloboko.. Mislili bi, da te je opraskala maÄka. To si že poÄela, preden si spoznala njega. Ko si bila z njim je vse, kar je bilo hudega izginilo, konÄale so se noÄne more. Postala si pozitiven Älovek, Ärno barvo si zamenjala za svetlejÅ¡o. ReÅ¡ila si se samo poÅ¡kodovanja, nehala si uživat alkohol.
Liter vodke je bila skoraj norma na veÄer. Edino kar si obdržala so bile knjige. Pobeg v domiÅ¡ljijski svet. UkvarjaÅ¡ se s kosilom, niÄ posebnega: porova juha in riba z blitvo in krompirjem. A vseeno vzame Äas. Enkrat ti je rekel, da edino kar delaÅ¡ je to da kuhaÅ¡. Spet solze na oÄi. Rekla si, da ne boÅ¡ jokala, ne bo videl kako njegove besede bolijo. PonoÄi boÅ¡ moÄila vzglavnik in se spraÅ¡evala zakaj. V glavi bo tisoÄ idej kako bi odÅ¡la in kam. A sama veÅ¡, da ne boÅ¡ nikoli. LjubiÅ¡ ga kljub vsem njegovim napakam Zapustila ga boÅ¡ edino takrat, ko te bodo iz hiÅ¡e nesli z nogami naprej. Kot pravi Edo Maajka : to mora da je ljubav.
Looser