To mora da je ljubav

Kako umira zakon? Mogoče pride nekega dan tvoj najdražji do tebe in ti pove, da te ne mara več? Ne, začne se bolj po tiho. Nekega dne slišiš, da je hiša razmetana, potem ti drobna ptička prišepne, da se ne posvečaš dovolj otrokom. Največji glasnik tega je njegovo spanje na kavču. Izgovor: zaspal sem pred televizijo.

Izogibanje objemom in poljubom. Včasih pride sredi noči v spalnico. Uleže se na svojo strani in ti obrne hrbet Stiskaš se k njemu, on pa niti roke ne premakne. Počutiš se kot budalo.

Nekega večera ti razloži, da nima spoštovanja do tebe. Ker vedno visiš na na netu, bereš knjigo, hiša ni pospravljena, otroci so razpuščeni… Ti pa nemo gledaš in požiraš solze. Moški, ki ga imaš najraje na svetu te ne spoštuje. Kaj ti sploh ostane? Dva navihana otroka in služba petke in svetke. Tudi zaradi tega sta se že prepirala. Imaš službo v dveh izmenah, delovni so tudi vikendi. Kolikokrat ti je že vrgel pod nos, da najdi drugo službo? Ne šteješ več. In ko mu poveš nazaj, da te nihče ne bo vzel za stalno z dvema majhnima otrokoma, je konec debate. Enkrat si mu rekla, da tudi tvojih 600 evrov prav pride. Mirno je povedal, da on zasluži več.

Objameš vzglavnik. Spomniš se dneva kako sta se spoznala. Preko spleta. Živela računalniška doba! Nekaj sta »zapela« na forumu in debato nadaljevala preko e- pošte. Čez nekaj mesecev sta se srečala. Kakšno glavo višji od tebe, črnolas in sam smeh ga je bil. Šla sta na pijačo, jasno, in zaprla dva lokala. Čas je minil čisto prehitro. Še nekajkrat sta se dobila na pol poti. Med vama je bilo več kot 100 kilometrov. Doma so opazili, da se nekaj dogaja. Prošnje za službo si pošiljala v njegovo mesto. Pred kratkim si se razšla z dolgoletnim partnerjem, do katerega nisi čutila ničesar več. Tisto je bila veza na elastiko. Skupaj, narazen, skupaj, narazen in tako 7 let. Tvoji doma so seveda znoreli. Kako si mu lahko kaj takega naredila? Čakaj malo, za zvezo sta potrebna dva. Pač ni šlo. Razšla sta se v miru.

Nekoč sta se dogovorila za izlet po hribih. Pobral te bo na železniški postaji. Ne veš več zakaj sta šla najprej k njemu domov. Veš pa, da te je odpeljal v svoje stanovanje in da hribov tisti dan nista videla. Vse se je zgodilo čisto spontano. Stala si med vrati in naenkrat te je poljubil. Oh, kot bi se Eros spustil na zemljo. Nežno in strastno ob enem. Nimaš pojma kako si se znašla na postelji. Spomniš se samo tistega dela, ko si mu rekla naj se sprosti in uživa. Njegov komentar je bil, da tega še ni doživel, da bi mu katera ženska to rekla. O, ja… čudovit dan je bil.

Šla sta na dopust skupaj. Plačal je on, ker je vedel, da si brez službe. Bil je najlepši teden v celem življenju. Raziskovala sta lepote Slovenije in raziskovala sta sebe. Bila sta na kolesarskem izletu, pospešil je in te na vrhu počakal na klopci. Vsa zasopihana si prilezla na vrh in mu podala nahrbtnik. Nekaj je brskal po njem in padel na kolena. Belo zlato in črn kamen. Ravno tak kot ti je bil všeč. Vrgla si se mu v objem, on je še vedno klečal. V tistem se pripelje mimo avto. Trobili so in mahali, bilo ti je nerodno.

Čas je tekel. Vikende si preživela pri njemu, čez teden doma. Tam so pihali, ni jim bilo všeč. Hčerka bo odletela iz gnezda. Malo dlje kot prej.

Ne veš kdaj si ga pripeljala, da ga predstaviš. Vse kar veš je to, da ga mati ni niti pogledala in je začela kričati nate. Odšla si v svojo sobo in začela metat stvari v potovalko. Razmišljala si katere dokumente vse potrebuješ, ko je potrkalo na vrata. Prišel je oče, pojdi gor k mami. Sedela je v spalnici vsa objokana. Strta, z rokami na očeh. Rekla si ji da bo on oče tvojih otrok.

Dobila si službo v njegovem kraju, odšla si od doma. Mati se več mesecev ni pogovarjala s teboj. Še dobro, da je bil oče pri pameti. Minilo je pol leta… ležala sta v postelji. Vprašal je, če si želiš otroka. Prikimala si. Naslednje leto sta postala starša malemu navihancu. Bila je poroka po vajinih željah. Preprosto in čudovito. Vajino leto.

Dobila si drugo službo, tisto, ki jo imaš sedaj. Vmes je prišla še ena navihanka. Doma je kmetija, dela je dovolj. Služba v izmenah, otroci, kuhaj, pospravljaj.

Njegov vzglavnik stisneš k sebi. Izgubljaš se v spominih. Solze tečejo, ne mara te več. Veš, da nima druge, samo ne razumeš. Trudiš se po svojih močeh. Srečo imaš, da je tukaj njegova mati, ki pomaga. Malo popazi na otroke, kadar si v službi in skuha kadar delaš zjutraj. Trudiš se, da bi mu ustregla. A zaradi obilice dela zunaj, notri ni vse bleščeče. Ravno včeraj je bil spet dan, ko ti je razložil, da nič ne delaš. Imaš dopust, cel teden si doma in edini čas, ki si ga vzela zase je bil dve uri pri frizerju. Očistila si stanovanje. Košara za perilo je prazna, postelje preoblečene, okna pomita….

Kar naprej nekaj prestavljaš, pa nič ni v redu. Pomagala si pri vlaganju zelenjave. Saj tistih sto kozarcev v dveh dneh ne šteje nič.

V tem mestu imaš samo eno prijateljico, a še s to ne upaš več na kavo. Nekaj časa nazaj si šla v petek s sodelavci na pijačo. Zavleklo se je do pol dveh zjutraj. Nobenih neumnosti ni bilo, samo dobra družba in smeh. Ni bilo prav.. Štirikrat si se mu opravičila, pa ni bilo v redu. Zdaj si samo še doma. V službo in domov. Nikamor več. V treh mesecih si izgubila 15 kilogramov. Ko te vprašajo kako si shujšala, v smehu poveš, da te mož sekira. Misliš si pa svoje. Ponoči ne spiš, do dveh zjutraj zlagaš perilo, ko prideš ob desetih zvečer iz službe te vse počaka. Rekel je tudi, da on ne bo sesal in pomival, ker ti tega ne delaš, tudi on ne bo. V glavi tisoč misli. Šla bi nekam in nikoli več prišla nazaj. Ampak tukaj sta dva mladička. Potrebujeta te. Tudi babi bo vsak dan starejša.

Zunaj je sonce, ti se pa vprašaš kam se je izgubilo tvoje. Ne veš kam bi šla, nimaš nikamor. Služba je tukaj, vse tvoje ljubezni tudi. Včasih se ti zdi, da se ti bo kar zmešalo.

Imela si že škarje v roki, samo en kratki rez, pa nekaj malo daljših. Ne pregloboko.. Mislili bi, da te je opraskala mačka. To si že počela, preden si spoznala njega. Ko si bila z njim je vse, kar je bilo hudega izginilo, končale so se nočne more. Postala si pozitiven človek, črno barvo si zamenjala za svetlejšo. Rešila si se samo poškodovanja, nehala si uživat alkohol.

Liter vodke je bila skoraj norma na večer. Edino kar si obdržala so bile knjige. Pobeg v domišljijski svet. Ukvarjaš se s kosilom, nič posebnega: porova juha in riba z blitvo in krompirjem. A vseeno vzame čas. Enkrat ti je rekel, da edino kar delaš je to da kuhaš. Spet solze na oči. Rekla si, da ne boš jokala, ne bo videl kako njegove besede bolijo. Ponoči boš močila vzglavnik in se spraševala zakaj. V glavi bo tisoč idej kako bi odšla in kam. A sama veš, da ne boš nikoli. Ljubiš ga kljub vsem njegovim napakam Zapustila ga boš edino takrat, ko te bodo iz hiše nesli z nogami naprej. Kot pravi Edo Maajka : to mora da je ljubav.

Looser