Objavil/a admin in Ljubezenske zgodbe
Vzponi in padci v ljubezni
Po vsem tem Äasu je Å¡e vedno v zraku vonj ljubezni, ki raste in ugaÅ¡a iz dneva v dan. Tako kot vse ima tudi ta ljubezen svoje vzpone in padce. Vendar pa ne razumem dejstva, zakaj je bila tako sveža, tako nadrealistiÄno Äudovita zgolj prva dva meseca.
Vedno pravijo, da je ljubezen vzljubiti nekaj nepopolnega in ga s svojo ljubeznijo narediti popolnega, a kaj narediti, ko se dve osebi tako moÄno razlikujeta?
Sprejemati drug drugega se uÄiÅ¡ skozi celotno zvezo, a so kompromisi tisti, ki te pripeljejo bližje zeleni veji, ki si jo tako zelo želiÅ¡ doseÄi. Seveda pa morajo biti kompromisi sprejeti in dani z obeh dveh strani te zavozlane, nerazumljive stvari, ki ji pravimo ljubezen.
PodaÅ¡ se v to magiÄno stvar z velikim upanjem, da boÅ¡ dosegel cilj. Da se boÅ¡ lahko prepustil, da boÅ¡ neizmerno ljubljen, užival vse trenutke, z nekom delil svoje življenje, svoje sanje, predvsem pa z upanjem, da ne boÅ¡ prizadet, da ti vse skupaj ne bo pustilo brazgotin, boleÄin.
Z upanjem, da se nikoli ne bo konÄalo. Je to morda le ÄloveÅ¡ka nevednost? Neumnost? Slepo zaupanje ljudem? Odgovori so razliÄni, tako kot smo razliÄni tudi ljudje med seboj, zato boÅ¡ pred vsakimi vrati dobil drugaÄen odgovor, Äe ga boÅ¡ seveda iskal. Lahko pa svoji domiÅ¡ljiji prepustiÅ¡ prosto pot in potujeÅ¡ po svojem svetu in si sam ustvarjaÅ¡ odgovore na vpraÅ¡anja.
Seveda se moraÅ¡ zavedati, da pot do pravih odgovorov, ki jih hoÄeÅ¡ sliÅ¡ati, ni nikoli lahka. Tako kot ima vsaka vrtnica trnje, ima ta pot veliko ovir, ki jih moraÅ¡ prebroditi. Vztrajnost je tista, ki jo potrebujeÅ¡, z njo v koraku pa pogum in zaupanje vase.
Kot strela z jasnega te zadane in se zaveÅ¡, da boÅ¡ stopil z obema nogama v krog ljubezni. Ne veÅ¡ kaj priÄakovati. HoÄeÅ¡ doživeti vse najlepÅ¡e stvari, ki jih ljubezen primore v svojem danem krogu.
A Äe hoÄeÅ¡ doživeti vse te najlepÅ¡e stvari, moraÅ¡ sprejeti dejstvo, da s tem stopaÅ¡ tudi naproti mogoÄe celo najslabÅ¡im situacijam, stvarem, ki jih je ljubezen prav tako spustila v svoj teritorij. ZaveÅ¡ se, da si notri s celotnim telesom, duÅ¡o, srcem… da si dal celega sebe.
Prva dva meseca se poÄutiÅ¡ kakor v pravljici. ImaÅ¡ moÄ, ki je nikoli nisi imel, obdajajo te obÄutki kakrÅ¡ni te Å¡e niso nikoli, ÄutiÅ¡, da si neizmerno sreÄen, ljubljen. PoÄasi se tvoj pogled na pravljico zaÄne spreminjati, vendar noÄeÅ¡ videti teh sprememb. Sam sebi meÄeÅ¡ pesek v oÄi, si zakrivaÅ¡ resnico in se prepriÄujeÅ¡, da je to vse skupaj le plod domiÅ¡ljije. Vendar tega ne moreÅ¡ poÄeti veÄno. ÄŒez Äas postane vse bolj jasno, da je nekaj res narobe, da ni bila le tvoja domiÅ¡ljija, ki ji nisi hotel posvetiti niti sekunde Äasa. Spremeni se odnos med obema polovicama, ki ju ljubezen združuje v celoto. Vse veÄ stvari te moti, vse bolj spoznavaÅ¡ drugo polovico in ugotoviÅ¡, da sta kakor plus in minus. RazliÄna predznaka, ki imata povsem drugaÄne lastnosti in nikakor ne najdeta tiste skupne prave poti.
A je vseeno preteklo dovolj Äasa, da ti je ta druga polovica poÅ¡teno zlezla pod kožo, saj si jo spoznal v njeni najboljÅ¡i luÄi. Preplavilo te je Äustvo, zaradi katerega si kakor omotiÄen in ne razmiÅ¡ljaÅ¡ trezno. Neprestano misliÅ¡ na to drugo polovico, s katero sta stopila v krog ljubezni in se odloÄila dati svoje vse ter skupaj ustvariti celoto. Celoto nepopisnih obÄutkov, ki jih nosiÅ¡ v sebi in jih hkrati sprejemaÅ¡.
Prihaja ovira, ki jo je ljubezen nastavila celoti, da bi ta dokazala ali je dovolj trdna, da obstane ali bo padla. PriÄne se obdobje vse veÄ nestrinjanja, prepirov, prejokanih veÄerov, neprespanih noÄi… Vse to se vleÄe v daljÅ¡e obdobje iz katerega ne vidiÅ¡ izhoda.
Spravlja te ob živce, psihiÄno te poÄasi uniÄuje, Äeprav se tega ne zaveÅ¡ takoj, ampak Å¡ele Äez nekaj Äasa. Po Å¡estih mesecih opaziÅ¡, da je vedno huje in da je bilo tvoje upanje, da bo morda boljÅ¡e zaman. IÅ¡ÄeÅ¡ zdravilo, ki bi popeljalo ljubezen nazaj v zaÄetno pravljico, vendar ti ne uspe. ZaÄneÅ¡ se spraÅ¡evati ali boÅ¡ zmogel? BoÅ¡ obupal? Kje najdeÅ¡ reÅ¡itve, da bi bilo boljÅ¡e? NihÄe ti ne zna pomagati drugaÄe kot te samo posluÅ¡ati, saj sami niso v tem položaju, v katerem si se znaÅ¡el ti sam. Hotel si na pot, za katero si vedel, da ne bo lahka. Vendar te je mikala dobra stran ljubezni, ki si jo kakor Å¡elestenje listja sliÅ¡al okoli sebe.
PostajaÅ¡ vse bolj ljubosumen, s Äimer ugotoviÅ¡, da si se prepustil toku, da si se poÅ¡teno zaljubil. A ti iz glave vseeno ne gredo stvari, ki te motijo. Morijo te dneve in noÄi. Ne moreÅ¡ iz svoje kože. Rad bi imel zagotovilo, da bo celota vedno ostala skupaj, da ne bo tvoja polovica ostala sama, brez druge, s katero sestavljata to do uÅ¡es zaljubljeno celoto. PostaneÅ¡ zaÅ¡ÄitniÅ¡ki na nek Äuden naÄin, katerega Å¡e druga polovica celote ne razume. Sam mu ne znaÅ¡ pojasniti, za kaj toÄno gre.
Ne znaÅ¡ opisati obÄutkov, ki te obdajajo, zato se velikokrat hladnokrvno odzoveÅ¡ na stvari, Äeprav ti je kasneje žal, ker sam veÅ¡, da nisi mislil tako. Žal ti je za vsako napaÄno izgovorjeno besedo, ki je morda zgolj v tvojih uÅ¡esih zvenela grdo. Žal ti je za vsak pogled, ki zate ni bil lep, za vsak napaÄen gib, za katerega veÅ¡, da bi ga lahko stokrat bolje izvedel. Vsaka omemba, pomislek na bivÅ¡o bližnjo osebo tvojega partnerja v tebi vzbudi strah, ker nisi dovolj samozavesten, dovolj prepriÄan v to, da delaÅ¡ vse v tej smeri, da bi ga obdržal zase, da bi skupaj tvorila celoto neskonÄne ljubezni. ImaÅ¡ strah, da bi izgubil svoje vse, svojo boljÅ¡o polovico, osebo, ki zate predstavlja svet. Da ne govorimo o stikih…
ObÄutki, ki jih maÅ¡ ob tem, ko izveÅ¡ za stike svojega partnerja z nekom iz njegove preteklosti, ki mu je nekoÄ nekaj pomenil ali je imel kaj z njim, so ubijalski. PoÄutiÅ¡ se enostavno nemoÄno, kot da nisi dovolj naredil, da bi ostal sedanjost in prihodnost neke osebe. Kot da se nisi dovolj potrudil pokazati sebe v najboljÅ¡i luÄi, ki jo premoreÅ¡. Pokazati, koliko ti neka oseba zares pomeni. Zopet se v glavi zasliÅ¡i zvok razuma, ki se zaÄne spraÅ¡evati, Äe se je preveÄ trudil dokazati svoj najboljÅ¡i jaz in se mogoÄe predstavil z napaÄne perspektive? Zvok razuma je tako temaÄen, da te ubija tako nežno, kakor bi te pobožal vetriÄ v poletnih noÄeh. Ne ÄutiÅ¡ njegove negative, vendar pa jo na daljÅ¡i rok opaziÅ¡.
SpraÅ¡ujeÅ¡ se kaj bi bilo najbolje storiti v takÅ¡ni situaciji. Odgovor pa ostaja povsem neznan. MoÄna ljubezen do druge polovice te žene, da vztrajaÅ¡ in se boriÅ¡, a vseeno ljubezen do samega sebe govori, da stopi iz tega kroga in naredi nekaj, kar je zate pravilno – obrni nov list v življenju in pusti vse ostalo za sabo, zaÄni na novo. ÄŒas bo pomagal zaceliti vse razpoke v srcu, bo omilil boleÄino, a moraÅ¡ kljub temu dati srcu svoj Äas, da izjoÄe boleÄine in ljudi, ki mu niso bili usojeni. Takrat bo zopet pripravljen, da ljubi z vsem kar premore.
VpraÅ¡anje Äasa pa je, ali bo ljubezen Å¡e lahko kdaj tako moÄna? Je vredno tvegati in pustiti ljubezen pred vrati? Se je bolje boriti za nekaj, kar ti trenutno predstavlja svet ali zase in svoje dobro? Katerakoli opcija je lahko pravilna, ali celo napaÄna. Ne moreÅ¡ vedeti, lahko pa samo poskusiÅ¡ sreÄo in se kasneje uÄiÅ¡ na napakah. A kako se odloÄiti v takÅ¡ni situaciji Å¡e vedno ni znano. Najbolje si je sebe predstavljati v obeh dveh danih situacijah in se vpraÅ¡ati, v kateri se vidiÅ¡ sreÄnejÅ¡ega. Tako je verjetno manjÅ¡a možnost, da zadeneÅ¡ napaÄno opcijo. A pravijo, da je najboljÅ¡a pot tista, ki jo izbereÅ¡ s srcem, tako se nikoli ne boÅ¡ zmotil.
Ljubezen je zaÄaran krog vzponov, padcev, ovir, sreÄe, žalosti ipd. Je nepredvidljiva stvar, v katero se podaÅ¡ kakor norec brez razuma na pot s polnim koÅ¡em upanja in pozitive.
by Lavra