Dodaj zgodbice.net med priljubljeneDodaj zgodbice.net med priljubljene
Jun 13, 2013

Objavil/a in Ljubezenske zgodbe

Zguba ali princ?



friends-hugging

“Ksenija!” je radostno cvilila Mateja, “lepo, da si spet tukaj, zdaj te pa nisem videla že nekaj mesecev.” je Mateja vzhičeno objela prijateljico.

“Tudi jaz sem vesela, da te vidim in da imaÅ¡ čas zame.” je bila iskrena Ksenija. “Saj veÅ¡, da Å¡tudij vzame kar nekaj časa.” je hitela opravičevati svojo daljÅ¡o odsotnost.


Vsi so bili navajeni, da je Ksenija vsak prosti trenutek preživela na obisku pri stricu. Z bratrancem Alešem sta bila približne starosti in vsa njegova družba jo je imela rada.

“Hej vidve, če vaju ne bi poznal bi si lahko tole objemanje narobe razlagal.” se je zasmejal Rok in razÅ¡iril roki za velik objem.

Kseniji so se samo zasvetile oči, ko je stekla v objem najboljšega prijatelja. Prisrčno je pozdravila še ostale fante iz družbe in potem potegnila Matejo na stran z namenom slišati vse trače zadnjih nekaj mesecev, kar se niso videli. Bili sta že navajeni, da sta edini punci v družbi šestih fantov. Nikoli jih ni zanimalo, kaj si drugi mislijo o njih. Njim je bilo dovolj, da so vsi čutili le prijateljstvo in tak odnos jih je osrečeval. Toda fantje ne bi bili fantje, ko ju ne bi spet začeli zbadati in Kseniji sami začeli razlagati vse svoje dogodivščine in ljubezenske podvige.

“Pa ti, si res spet samska?” je zanimalo Roka.

Ksenija je samo pokimala in se veselo nasmehnila: “Uživam v svobodi.”

“Kaj pa, če bi jo predstavili Darku?” je vpraÅ¡al AleÅ¡ in skrivnostno pogledal druščino. Medtem, ko so oni veselo vzklikali in odobravali predlog je Ksenija nemočno odkimavala, tudi njen ne, ni nihče hotel sliÅ¡ati.

“Ah, daj no, Darko je pa res pravi dec, boÅ¡ videla, tako je luÅ¡tkan in trenutno največji frajer v kraju. Tudi on je samski in Å¡e tvoj letnik.” je hitela razlagati Mateja.

Ksenija jo je samo zgroženo pogledala, kajti Mateji so bili vsi moÅ¡ki tako luÅ¡tni in frajerski. “Pa ga ti imej.” je vseeno poskusila prepričati vsaj njo.

“Ah nehaj, Darko ni moj tip.” je prhnila Mateja.

Fantje so se zasmejali. “Ja, seveda ni njen tip, zato ker jo sploh ne opazi.” je rekel nekdo iz družbe.

“Pa kaj pol, če me ne opazi, je pač snob in preveč izbirčen, dovolj je drugih fejst fantov, ki me Å¡e kako opazijo.” se ni dala Mateja.

“In kaj če meni snob?” je bila Å¡e vedno zgrožena Ksenija. “Za povrh vsega, sem vam rekla, da mi res odgovarja moja trenutna svoboda. Pustite tega tipa, pojdimo raje na pijačo ali biljard.”

“Dobra ideja, povabimo Å¡e Darka poleg.” je rekel Rok in iz žepa vzel mobilni telefon. Spet so se vsi strinjali in nihče se ni zmenil za Ksenijino zgroženost.

“Hej, ne kliči ga po telefonu, se bo hotel izmuzniti. Pojdimo raje pod njegovo okno.” je nekdo predlagal in spet so vsi veselo tulili.

“Kaj so se vam skisali možgani od zadnjič ko smo se videli?” je zanimalo Ksenijo.

A družba se ji je samo nasmihala in jo vlekla proti blokovskemu naselju. Ustavili so se pod balkoni in vsi pogledali v tretje nadstropje.

“Menda ja ne boste vpili pod oknom in to ob petih popoldne, ko so vsi doma?” je nejeverno vpraÅ¡ala Ksenija, saj ji ni bilo jasno, zakaj so na vsak način hoteli tega Darka v svoji družbi. Rok jo je samo začudeno pogledal: “Ne bomo vpili, samo Darka bomo poklicali.” in kot bi se zmenili so vsi v en glas zarjoveli njegovo ime.

Ksenija je stopila korak nazaj od njih in jih nejeverno opazovala:”Saj to se ne dogaja!” si je zamrmrala. Ko so neuglaÅ¡eno vajo ponovili tretjič je skozi okno pokukala skuÅ¡trana črna glava: “Vi ste zmeÅ¡ani!” je zavpil nazaj.

“Hej, Darko, na biljard gremo, daj pridi z nami.” je zavpil AleÅ¡.

“Izpit pripravljam in rad bi končal to seminarsko nalogo preden se prepustim kratkim počitnicam, drugič.” se je zadrl nazaj Darko.

Ksenija je še vedno nejeverno opazovala res luštkano glavo, ki se je sklanjala skozi okno in se v dobi mobilnikov blamirala pred celim naseljem.

»Z nekom bi te radi spoznali.” si je Rok dal duÅ¡ka.

“Nimam časa!” je takoj ustrelil nazaj Darko in čez sekundo dodal, “s kom?”

»Že pred časom si se zanimal za AleÅ¡evo sestrično, zdaj je tukaj.” se je spet sliÅ¡alo rjovenje enega od fantov. Ksenija bi se najraje ugreznila v zemljo.

“Res? Je priÅ¡la?” se je zdaj hotel veselo pogovarjati Darko in je s pogledom motril gručo ljudi pod svojim oknom.

“Res je tukaj!” se je zdaj rjovenju pridružila Å¡e Mateja.

“Ma pojdi na ta biljard in spoznaj žensko, nam pa dajte mir!” se je zadrl moÅ¡ki iz sosednjega bloka. Takrat se je tudi Ksenija prvič nasmehnila in Darko, ki jo je s pogledom iskal jo je končno zagledal. Stala je malo stran, naslanjala se je na ograjo in vidno ji je bilo nerodno zaradi neotesanih prijateljev. “Prihajam!” je Å¡e zadnjič zavpil Darko in izginil z okna. A Å¡e preden je uspel priti pred blok kjer so ga oni čakali, se je usulo ven kup mladostnikov. Vsi so radovedno opazovali Ksenijo in očitno je bilo, da so tudi oni priÅ¡li ven spoznati njo in videti kaj se bo zdaj dogajalo. Ksenija je komaj brzdala svoj smeh. ÄŒeprav Darka Å¡e ni poznala, si je že ustvarila mnenje o njem. Popolna zguba, res da luÅ¡tna zguba, a vseeno kot njen potencialni fant zguba brez najmanjÅ¡e možnosti, da bi osvojil njeno srce. Kot, da ji je sploh bilo do tega.

Končno je prišel. Opazila je, da se je počesal in preoblekel vsaj majico. Najprej se je z vsemi pozdravil in izmenjal znanje borilnih veščin, kar je samo potrdilo njeno mnenje o njem. Še vedno je stala malenkostno stran od njih in naveličano opazovala dogajanje. Kot bi se naenkrat spomnili na njo, so jo vsi obkrožili in jo na vsak način hoteli predstaviti Darku z kar se da več podatki in podrobnostmi.

“Vi ste nori, vsi po vrsti. Adijo.” je rekla in se obrnila proti domu.

Darko jim je dal znak naj počakajo in sam stekel za njo. “Hej počakaj, oprosti za tole, saj jih poznaÅ¡, taki pač so, pridi gremo na eno pijačo.” je rekel in jo prijel za nadlaket v nameri, da jo zaustavi. Nekaj časa ga je gledala in na koncu pod pritiskom najlepÅ¡ega nasmeha, kar jih je kdaj videla, rekla: “Prav.” in se obrnila ter zakorakala proti prijateljem.

“Torej?” je bil kratek AleÅ¡, ko sta s Ksenijo priÅ¡la domov. ÄŒeprav ga je dobro razumela, se je naredila neumno: “Torej kaj?”

“Ah, daj no Ksenči, Darko. Kaj si misliÅ¡ o njem, a bo kaj z vama?” je rekel priliznjeno in se smehljal s svojim najboljÅ¡im nasmeÅ¡kom.

Ksenija se je udobno namestila v fotelj in nezainteresirana za tak pogovor vzela televizijski daljinski upravljalnik in začela iskati kaj pametnega na programu. “Nič si ne mislim o vaÅ¡em kolegu, Å¡e en puhoglavec več. Kaj bo z nama? Kaj pa vem, če bova pridna mogoče naslednje leto diplomirava.” je začela resno.

Zdaj se je AleÅ¡ počil na kavč in jo nejeverno gledal: “Ne ga srat Ksenči, dobr veÅ¡ kaj te spraÅ¡ujem.”

Morala se mu je nasmejati: “Glej, ne vem kaj naj si mislim o njem in že res, da je sila privlačen, vseeno ne vem ali me zanima.”

“Kako ne veÅ¡, če te zanima, saj sta samo dve možnosti ali ti je vÅ¡eč ali ti ni.” se je zresnil AleÅ¡. “Ok, vÅ¡eč mi je, a vseeno trenutno ne iščem fanta in ne kratke avanture. Kot sem rekla, ne poznam ga in kako to, da ga do sedaj nisem spoznala?” je postala radovedna.

“Pred nekaj leti so se preselili sem in pač tip je bolj resen in se ni veliko družil z nami, potem pa smo ga počasi privabili v družbo preko sestre Tanje, ki je neločljiva od Rokovega brata Simona. Vedno nas posluÅ¡a, ko govorimo o tebi in je pač izrazil željo, da te enkrat spozna. Mislim, da si mu vÅ¡eč.” je Å¡e pristavil AleÅ¡ in ji z hitro potezo odvzel daljinski, pobalinsko se ji je nasmehnil: “Mislim, da bosta super par, prvič sta najstarejÅ¡a in drugič sta edina, ki sta resna.”

“Ne nakladaj, samo nekaj mesecev si mlajÅ¡i od mene in ljubezen na daljavo se ne obnese.” je rekla in vstala.

“Ja, mogoče sem res samo nekaj mesec mlajÅ¡i, a ne pozabi, da gledano na letnik rojstva sem eno leto mlajÅ¡i.” se je že krohotal. “Ljubezen na daljavo se pri dveh piflarskih Å¡tudentih lahko obnese!” a Å¡e preden je izgovoril do konca je že dobil blazino v glavo.

Naslednje dopoldne je pozvonilo pri vhodnih vratih. AleÅ¡ je lenobno odprl vrata in se začudeno nasmehnil Darku. Ni Å¡e uspel gosta povabiti naprej, že je mimo njega stopila Ksenija in ga glasno cmoknila na obraz: “Greva do centra, kmalu prideva.” in mu pred nosom zaprla vrata.

“Nisi mu povedala, da greva danes v center po darilo za mojo sestro?” je bil presenečen Darko.

“Ne, sinoči je bil tako radoveden, da mu nisem hotela povedati, da si me prosil za pomoč. Že tako kujejo zaroto, da bi naju spravili skupaj in poleg tega ne znajo obdržati skrivnost za sebe. Bolje, da nič ne ve, ne AleÅ¡ ne ostali.” je rekla tiho in se obrnila prek rame ter pomahala AleÅ¡u, ki ju je opazoval skozi okno.

“Zdaj bodo prepričani, da sva par.” se je zarežal Darko.

“Te moti?” ga je vpraÅ¡ala.

“Seveda ne in raje bi videl, da je res, kot pa da jih takole zavajava.” se ji je nasmehnil in jo objel prek rame. Samo gledala ga je in ga objela okoli pasu.

“Tako, tukaj naju ne vidi več.” je rekla in se odmaknila od Darka.

“Ksenija, jaz sem resno misli, da bi rad videl, da postaneva kaj več kot prijatelja.” je rekel z upanjem.

“Ne vem Å¡e. Glej, za zdaj se lahko pretvarjava in jih vlečeva za nos, potem pa bova videla. Ne pozabi, da sem tukaj samo na obisku in čez pet dni grem domov.”

“No, potem lahko vadiva za vlogo.” se je zakrohotal in jo prijel za roko. Tudi ona se je nasmehnila.

Ksenija je stopila v vrsto za blagajno v samopostrežni. Rahlo je bila jezna na AleÅ¡a. Le kako se vedno izmaže od vseh možnih opravil. On si je zaželel palačink in obljubila mu je, da jih speče, toda zmanjkalo je jajc in zdaj je ona tukaj v trgovini, ko se vrne mu bo spekla palačinke in na koncu bo Å¡e pomila posodo. Uboga teta, vedno je bila obkrožena z lenobami in zdaj, ko je tukaj ji bo poskusila vsaj malo pomagati in najboljÅ¡a pomoč bo, če prime AleÅ¡a v roke in ga prisili pomagati. A njene učne ure niso kaj prida, to je zdaj občutila na svoji koži. Iz besnih misli jo je predramil veseli: “Živijo.”

Pogledala je punco, ki je stala ob njej in se ji smehljala. Tudi sama se je nasmehnila: “Živijo” je odgovorila.

“Jaz sem Tanja, Darkova sestra.” je reklo dekle in ji ponudilo roko.

“Ksenija, na videz te poznam, ker se veliko družiÅ¡ s Simonom.” je odgovorila Ksenija in ji segla v roko.

“To je moja prijateljica, Mojca.” je pokazala na dekle poleg, “in to je Darkova nova punca, Ksenija.” je predstavila Å¡e njo.  Naenkrat je klepet v samopostrežni zamrl in vsi v okolici, ki so lahko sliÅ¡ali so se obrnili in gledali Ksenijo. “O, super!” si je mislila Ksenija, “tole pa je Å¡moren.” Pogledala je Tanjo, a ni vedela kaj naj ji reče in predvsem kako. Tanja, kot bi ne opazila njene zadrege, je veselo čebljala naprej: “Res me veseli, da sem te spoznala in veÅ¡ moj Darko, je dober fant in res te ima rad, sinoči je samo o tebi govoril, to se mu že dolgo ni zgodilo, mislim, da bi ga katera tako očarala kot ti.” Iz Å¡e večje zadrege jo je reÅ¡ila blagajničarka, ki je zaračunala njen nakup. Hitro se je poslovila od deklet in pohitela domov.

“Pohiti!” je potrkal AleÅ¡ na kopalnična vrata, “zadnja bova.”

Ksenija mu je samo nekaj zamrmrala, teta pa je vpraÅ¡ala kam se jima tako mudi. “Zmenjeni smo v parku z družbo, mogoče stopimo do biljardnice.” je razlagal AleÅ¡ svoji mami. Ksenija je stopila iz kopalnice in se nasmehnila teti: “VeÅ¡, klopca lahko odpelje brez naju.”

Teta ji ni uspela odgovoriti, saj jo je AleÅ¡ že porival skozi vrata na dvorišče. “Zdaj pa povej, kaj sta imeli s Tanjo v samopostrežni.” se je režal AleÅ¡. Ksenija ga je samo debelo gledala: “Nič nisva imeli, pozdravili sva se in to je vse.”

“Ja, pa kaj Å¡e? Tomi je bil tam in je sliÅ¡al, ko te je predstavila Mojci kot Darkovo punco, torej ali sta par ali ne?”

“Kdo, Tanja in Mojca ali Mojca in Tomi?” se je zabavala Ksenija.

AleÅ¡ je samo zarenčal: “Kako si postala nemogoča!! Dobro veÅ¡, da mislim vaju z Darkom.” “Sorry, ne vem. Vse kaže, da je Darko povedal Tanji, da sva par, ampak je pri tem pozabil povedati meni ali pa prav tako nič ne ve o tem, tako kot jaz ne.” je filozofsko zaključila.

“Kam pa sta Å¡la danes dopoldne objeta?” je Å¡e vedno vrtal v njo.

“Skrivnost in ne morem ti povedati.” se je zresnila.

“Pa objem?” se ni pustil AleÅ¡.

Globoko je vdahnila: “Glej, tebe sva izzivala. Vse kar počneva, je le zato, da vas vlečeva za nos. Tako ste naju napadli, da sva se hotela malo poigrati z vami. Nisva par, res pa, da me je vpraÅ¡al, če bi bila in sem odgovorila, da bom Å¡e malo premislila. To je vsa resnica, zdaj pa se malo ohladi. Prav?”

Samo pogledal jo je izpod očesa in tiho nadaljeval po poti proti parku. Res sta priÅ¡la med zadnjimi. Na njuno presenečenje je bila zbrana družba Å¡tevilčnejÅ¡a kot po navadi. Z  Darkom sta se samo spogledala in nasmehnila en drugemu. Nekaj čas so se prijateljsko pogovarjali nato pa so začele padati resnejÅ¡e besede. Normalno se je vse vrtelo okoli Darka in Ksenije. Družba je na svak način hotela izvedeti ali sta par ali ne. Ksenija je vstala in pogledala Darka. Z glavo mu je nakazala naj ji sledi. Stopila sta nekaj korakov stran, tako da njun pogovor ostali niso mogli sliÅ¡ati. Ves čas sta gledala v zbrano družbo in družba ju je z zanimanjem opazovala. Glasno sta se zasmejala in vrnila v družbo. “Mislim, da sta Å¡la predaleč v vajini igri. Ok, saj smo si sami krivi, a vseeno med vama se nekaj dogaja in radi bi vedeli kaj.” se je opogumil Rok. Ksenija ga je pogledala nato se mu je nasmehnila in stopila k Darku, ki je sedel na betonski Å¡karpi. Počasi mu je sedla v naročje in ovila roki okoli njegovega vratu: “ÄŒe koga zanima, sva se prejle na samem pogovarjala o presenečenju za Tanjin rojstni dan, ki sva ga pripravila danes dopoldne in sva zato Å¡la skupaj v center in le glejte pa ji sčvekajte. Glede naju pa ne vem kaj naj rečem. Darko je izrazil željo, da bi bila par, a sem si vzela čas za premislek. Darko Å¡e ne pozna moje odločitve. Zdaj jo bo izvedel.” je rekla in ga poljubila. Družba je odobravajoče mrmrala. »Če dovolite, se bova sprehodila. Å e nekaj stvari morava doreči.« je rekel Darko in jo povlekel s seboj.

»Torej?« je zanimalo Aleša, ko je sedel na posteljo v katero se je Ksenija udobno namestila.

»Torej, kaj? Joj, a bi ti lahko direktno vprašal kaj te zanima?« ga je zdolgočaseno pogledala.

»Ti in Darko. Ko sta se pridružila družbi v biljardnici sta bila tako molčeča.« je nestrpno iznesel svoje misli.

»Molčeča? Meni se zdi, da se še nikoli nisem tako nasmejala.« ga je nejeverno pogledala in še sama sedla v posteljo.

»Molčeča glede vajinih načrtov.« ji je pomagal razumeti.

»Pri teh letih menda imava pravico na zasebnost. In ne, nisem še spala z njim, kar si najbrž lahko opazil, saj sem zdaj tukaj.« mu je odrezavo zabrusila.

»Predvideval sem, da nista, a nisem hotel tega izvedeti.« je rekel poraženo. Malo mu je bilo nerodno. Čeprav sta si s Ksenijo vedno vse povedala, mu je zdaj jasno dala vedeti, da tokrat ne bo šla v podrobnosti.

»Teh nekaj dni, kolikor bom tukaj, se bova družila in se bolje spoznala. Kasneje bova poskusila ljubezen na daljavo in se potrudila, da to med nama traja in se razcveti v kaj več, kot kratko avanturo.« mu je potrpežljivo razložila. Cmoknila ga je na obraz in zaželela lahko noč.

»Srečno, Ksenči. Darko je dober fant. Všeč mi je in privoščim ti ga. Vsi ti ga, zato pa smo bili tako otročji.« ji je rekel in jo končno pustil spati. Le kdo bo skrbel za njo, če ne on. Tudi ona vedno skrbi zanj. To je čar družinskih vezi.